Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 in 102/24) je Občinski svet Občine Ljutomer na 15. redni seji, dne 13. 2. 2025 sprejel naslednji
STATUT
OBČINE LJUTOMER
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina statuta)
Ta statut ureja:
• status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini;
• naloge občine in njenih ožjih delov;
• organe občine: občinski svet, župana, nadzorni odbor občine in druge organe občine;
• občinsko upravo;
• krajevne skupnosti kot ožje dele občine;
• neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini: zbor občanov, referendum o splošnem aktu občine, svetovalni referendum, ljudsko iniciativo;
• občinske javne službe;
• premoženje in financiranje občine;
• splošne in posamične akte občine in druge določbe, pomembne za delovanje občine.
2. člen
(območje, ime in sedež občine)
(1) Občina Ljutomer (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Babinci, Bodislavci, Branoslavci, Bučkovci, Cezanjevci, Cuber, Cven, Desnjak, Drakovci, Globoka, Godemarci, Gresovščak, Grlava, Ilovci, Jeruzalem, Krapje, Krištanci, Kuršinci, Ljutomer, Mala Nedelja, Mekotnjak, Moravci v Slovenskih goricah, Mota, Noršinci pri Ljutomeru, Nunska Graba, Plešivica, Podgradje, Precetinci, Presika, Pristava, Radomerje, Radomerščak, Radoslavci, Rinčetova Graba, Sitarovci, Slamnjak, Spodnji Kamenščak, Stara Cesta, Stročja vas, Šalinci, Vidanovci, Vogričevci, Zgornji Kamenščak in Železne Dveri.
(2) Sedež občine je v Ljutomeru, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer.
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4) Občino predstavlja in zastopa županja oziroma župan (v nadaljnjem besedilu: župan).
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
3. člen
(naloge občine)
(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi občine.
(2) Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država zagotoviti potrebna sredstva.
4. člen
(občani)
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2) Občanke in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko organov občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3) Občani neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(4) Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan.
(5) Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5. člen
(povezovanje in sodelovanje)
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja.
(3) Zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zadovoljevanja skupnih interesov se občina združuje v združenja.
6. člen
(praznik in simboli občine)
(1) Občina Ljutomer ima svoj praznik, grb, zastavo in druge simbole (insignije), katerih oblika, vsebina in uporaba je določena z odlokom.
(2) Praznik občine je 9. avgust, obletnica prvega slovenskega tabora, ki je bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru.
7. člen
(žig)
(1) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu napis: “Občina Ljutomer, v notranjem krogu pa naziv organa občine: “Občinski svet”; “Župan”; “Nadzorni odbor”; “Občinska uprava”; “Volilna komisija”. V sredini žiga je grb občine.
(2) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.
8. člen
(občinska priznanja)
Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
9. člen
(ožji deli občine)
(1) Na območju občine Ljutomer so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
(2) Imena in območja ožjih delov občine so:
• Krajevna skupnost Cezanjevci s sedežem v Cezanjevcih 39, ki obsega naselja: Branoslavci, Cezanjevci, Vidanovci, Vogričevci in Zgornji Kamenščak;
• Krajevna skupnost Cven s sedežem na Cvenu 3 d, ki obsega naselja: Cven, Krapje, Mota;
• Krajevna skupnost Krištanci, Šalinci, Grlava s sedežem v Šalincih 29, ki obsega naselja: Grlava, Krištanci, Šalinci;
• Krajevna skupnost Ljutomer s sedežem na Vrazovi ulici 1 v Ljutomeru, ki obsega naselja: Babinci, Ljutomer, Noršinci pri Ljutomeru in Spodnji Kamenščak;
• Krajevna skupnost Mala Nedelja s sedežem v Mali Nedelji 20, ki obsega naselja: Bodislavci, Bučkovci, Drakovci, Kuršinci, Mala Nedelja, Moravci v Slovenskih Goricah;
• Krajevna skupnost Radoslavci s sedežem v Radoslavcih 15 c, ki obsega naselja: Godemarci, Precetinci, Radoslavci, Sitarovci;
• Krajevna skupnost Stara Cesta s sedežem v Mekotnjaku 29, ki obsega naselja: Desnjak, Mekotnjak, Stara Cesta;
• Krajevna skupnost Stročja vas s sedežem v Stročji vasi 39 b, ki obsega naselja: Globoka, Nunska Graba, Podgradje, Presika, Pristava, Rinčetova Graba, Stročja vas;
• Krajevna skupnost Železne dveri s sedežem v Radomerju 2, ki obsega naselja: Cuber, Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerje, Radomerščak, Slamnjak, Železne Dveri.
(3) S tem statutom so določene naloge občine, ki jih na svojem območju in pretežno v korist svojih prebivalcev izvajajo krajevne skupnosti.
(4) Ta statut določa pravni status krajevnih skupnosti, organizacijo, pristojnosti in delovanje njihovih organov, njihovo sodelovanje z občani in občinskimi organi, financiranje ter stvarno premoženje posamezne krajevne skupnosti.
II. NALOGE OBČINE
10. člen
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
• sprejema statut in druge predpise občine,
• sprejema proračun in zaključni račun občine,
• načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
• predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
• sprejema programe razvoja občine.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
• ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
• pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
• sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
• sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
• spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
• sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
• sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
• z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov;
• pospešuje gospodarski razvoj in
• v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega sklada stanovanj tako, da:
• v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
• sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
• spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
• spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
• gradi stanovanja in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
• sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov,
• opravlja druge naloge na področju stanovanjske dejavnosti v skladu z zakonom.
5. Ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe tako, da:
• določa izbirne lokalne javne službe ter obliko zagotavljanja in način opravljanja obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb;
• odloča o koncesijah,
• zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
• nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
• gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno, zdravstveno in lekarniško dejavnost tako, da:
• ustanavlja javne zavode in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
• zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
• sodeluje z vzgojno izobraževalnimi zavodi in zdravstvenim zavodom,
• z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
• ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
• spremlja stanje na tem področju,
• pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
• sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
• lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
• omogoča dostopnost kulturnih programov in skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
• določa občinski program športa, kulture in turizma,
• zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
• z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
• sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vode, za varstvo pred hrupom, za ravnanje z odpadki in opravlja druge dejavnosti varstva okolja in ohranjanja narave tako, da:
• izvaja naloge s področja varstva okolja in naravnih dobrin;
• spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja in ohranjanje narave,
• sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
• sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
• z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
• lokalne javne ceste in druge javne poti,
• površine za pešce in kolesarje,
• igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
• javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
• zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
11. Skrbi za varstvo pred elementarnimi in drugimi nesrečami ter požarno varnost tako, da :
• organizira reševalno pomoč v požarih,
• organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
• zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
• zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
• sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
• opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Zagotavlja nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti v vojnem stanju tako, da:
• sprejema potrebne ukrepe in akte;
• opravlja določene naloge iz civilne zaščite;
• predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, razporeditev občinskih delavcev, potrebnih za delo v vojni.
13. Ureja javni red v občini tako, da:
• sprejema programe varnosti,
• določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
• ureja lokalni promet in prometno ureditev,
• organizira občinsko redarstvo,
• izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
• opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
• opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
Poleg lokalnih zadev javnega pomena opravlja občina kot svoje naloge tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti.
11. člen
(druge pristojnosti )
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
• ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
• določanje namembnosti prostora,
• gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
• evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
• zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
• pristojnimi institucijami,
• ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
12. člen
(zbiranje in obdelava podatkov)
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.
(3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
13. člen
(organi občine)
(1) Organi občine so:
• občinski svet
• župan
• nadzorni odbor.
(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
(6) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon.
14. člen
(občinska uprava)
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.
(3) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(4) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe in organe ožjih delov občine.
(5) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
15. člen
(sprejemanje odločitev na sejah organov)
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
16. člen
(javnost dela)
(1) Delo organov občine je javno.
(2) Javnost dela se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov občine, objavljanjem informacij javnega značaja na spletni strani občine, objavljanjem sklicev sej na spletni strani, uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje organov občine ter zagotavljanjem dostopa do informacij javnega značaja v skladu z zakonom.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela organov občine, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora.
2. Občinski svet
17. člen
(občinski svet)
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine.
(2) Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut.
Občinski svet Občine Ljutomer šteje 21 (enaindvajset) članov.
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri se seznani z izidom volitev v občini, pod pogojem, da je v aktu o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, ugotovljena izvolitev več kot polovice članov občinskega sveta. S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta.
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan. Prva seja se opravi najpozneje v 14 dneh po objavi akta o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, vodi pa jo najstarejši član občinskega sveta. Če seja ni sklicana v roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
18. člen
(volitve članov občinskega sveta)
(1) Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve.
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem volilnem sistemu.
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.
19. člen
(pristojnosti občinskega sveta)
(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine.
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
• sprejema prostorske plane, prostorske izvedbene akte in druge plane razvoja občine,
• na predlog župana sprejema proračun, rebalans in zaključni račun proračuna,
• na predlog župana ustanovi občinsko upravo s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo,
• v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
• nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
• potrjuje mandate članov občinskega sveta in ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
• imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
• imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
• določi kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je župan razrešen;
• sprejema letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine in letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem občine nad vrednostjo, določeno z zakonom, na predlog župana;
• odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, v kolikor ni s statutom občine ali odlokom o proračunu o tem pooblaščen župan;
• razpisuje referendum in daje pobude za sklic zbora občanov;
• s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet ter določi merila za sejnine za članov svetov ožjih delov občine;
• določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
• ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
• imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
• določi organizacijo in način izvajanja nalog zaščite, reševanja in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pred požari,
• sprejme program in načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter program in načrt varstva pred požarom,
• določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
• sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
• lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,
• imenuje in razrešuje predstavnike ustanovitelja v svete javnih zavodov,
• odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
20. člen
( funkcija člana občinskega sveta)
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2) Nezdružljivost opravljanja funkcije člana občinskega sveta ureja zakon.
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
21. člen
(predstavljanje občinskega sveta, sklicevanje in vodenje sej)
(1) Župan predstavlja občinski svet, sklicuje seje in jih vodi.
(2) Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši prisotni član občinskega sveta.
(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(4) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
(5) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
22. člen
(strokovno in administrativno delo za občinski svet)
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
23. člen
(seje občinskega sveta)
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2) Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom.
(3) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja.
(4) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(5) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki delovnih teles občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
24. člen
(pravice člana občinskega sveta)
(1) Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta.
(2) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3) Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(4) Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
25. člen
(odločanje občinskega sveta)
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako odloči občinski svet.
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
26. člen
(izvrševanje odločitev občinskega sveta)
(1) Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan.
(2) Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta.
(3) Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji.
27. člen
(predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta)
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.
2.1. Delovna telesa občinskega sveta
28. člen
(delovna telesa občinskega sveta)
(1) Občinski svet ustanavlja komisije in odbore, ki v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta podrobneje določa poslovnik občinskega sveta.
29. člen
( stalna delovna telesa občinskega sveta)
(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
• komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
• statutarno pravna komisija,
• odbor za varstvo okolja, urejanje prostora ter gospodarske dejavnosti,
• odbor za negospodarske dejavnosti,
• odbor za javne finance,
• komisija za priznanja.
(2) Odbori in komisije kot stalna delovna telesa občinskega sveta štejejo od pet do sedem članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.
30. člen
(občasna delovna telesa)
Občinski svet lahko ustanovi občasna delovna telesa. Občasna delovna telesa se ustanovijo s sklepom, s katerim se določijo naloge delovnega telesa in število članov ter se opravi imenovanje.
31. člen
(imenovanje članov komisij in odborov)
(1) Člane stalnih odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
32. člen
(vodenje dela delovnega telesa občinskega sveta)
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik, ki ga imenuje občinski svet.
Delovno telo ima podpredsednika, ki ga imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.
3. ŽUPAN
33. člen
(volitve župana)
(1) Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2) Župan se voli za štiri leta.
(3) Mandatna doba župana traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
34. člen
(ne/poklicno opravljanje funkcije)
(1) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
(2) O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet.
35. člen
(pristojnosti župana)
(1) Župan predstavlja in zastopa občino.
(2) Poleg tega župan predvsem:
• predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine, rebalans in spremembe ter zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
• izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
• skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
• odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter pridobitvi nepremičnega premoženja, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
• s pisnim sklepom kot pristojna oseba investitorja potrdi ali zavrne investicijsko dokumentacijo za investicije, katerih investitor ali soinvestitor je občina,
• skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
• predlaga ustanovitev občinske uprave, njeno notranjo organizacijo, delovna področja in naloge, določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
• imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave oz. notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
• usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
• opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
36. člen
(naloge in pristojnosti župana na področju zaščite in reševanja)
(1) Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
• skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
• imenuje poveljnika civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe civilne zaščite ter poverjenike za civilno zaščito,
• sprejme načrt zaščite in reševanja,
• vodi zaščito, reševanje in pomoč,
• določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
• ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
• sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
• v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
• predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
(2) V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
37. člen
(nezdružljivost opravljanja funkcije župana)
Nezdružljivost opravljanja funkcije župana ureja zakon.
38. člen
(podžupan)
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega in največ dva podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(4) V primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana podžupan, ki ga določi župan razen, če je župan razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
39. člen
(nadomeščanje župana in podžupana)
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi nobeden izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
40. člen
(imenovanje komisij in drugih strokovnih organov)
(1) Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu.
(2) Župan lahko ustanovi tudi druge komisije in delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
41. člen
(predčasno prenehanje mandata županu in podžupanu)
(1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
(2) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
(3) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
4. NADZORNI ODBOR
42. člen
(pojem in naloge nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom.
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
· opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine,
· nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
· nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
43. člen
(imenovanje članov nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor ima sedem članov.
(2) Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzora morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
· najmanj višja strokovna izobrazba ali prejšnja višješolska izobrazba (tarifni razred VI),
• najmanj dve leti izkušenj s področja finančno-računovodskega, gospodarskega ali pravnega področja.
(3) Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(4) Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora ureja zakon.
(5) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
44. člen
(konstituiranje nadzornega odbora)
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika nadzornega odbora.
45. člen
(predstavljanje in organizacija dela nadzornega odbora)
(1) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pred organi nadzorovanih subjektov, podpisuje za nadzorni odbor, organizira njegovo delo.
(2) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na katerih je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(3) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, v Ljutomeru, Vrazova ulica 1. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
(4) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig Nadzornega odbora Občine Ljutomer.
46. člen
(program dela nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni program nadzora in na njegovi podlagi pripravljen predlog finančnega načrta za prihodnje proračunsko leto. Pri tem mora nadzorni odbor upoštevati roke glede priprave proračuna. Z letnim programom dela nadzorni odbor seznani občinski svet in župana.
(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
(3) Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom zahteva občinski svet ali župan.
47. člen
(opravljanje nadzora)
(1) Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.
(2) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje posrednih uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
(3) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.
(4) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
48. člen
(izločitev člana nadzornega odbora)
(1) Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno.
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:
• je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
• je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
• če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
49. člen
(nadzor in priprava poročila)
(1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora(v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila nadzorovane osebe.
(2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
50. člen
(sestavine poročila)
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.
51. člen
(postopek s poročilom)
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila odgovoriti na posamezne navedbe (v nadaljevanju: odzivno poročilo).
(2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
(3) Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa pripravi odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončni akt odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno. Poročilo o nadzoru vroči nadzorovani osebi ter pošlje občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
52. člen
(hujše kršitve pri poslovanju)
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
53. člen
(obravnava poročila nadzornega odbora)
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2) Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
54. člen
(poročanje o delu)
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
55. člen
(javnost dela nadzornega odbora)
(1) Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor lahko o svojih ugotovitvah obvesti javnost šele, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
(2) Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih organov, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in uporabnikov proračuna ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto fizičnih in pravnih oseb.
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(4) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(5) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
(6) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
56. člen
(zagotavljanje strokovne in administrativne pomoči)
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
(3) Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa ko se opira na poročilo notranje revizijske službe.
57. člen
(sredstva za delo)
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.
58. člen
(plačilo za opravljanje dela)
(1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta.
(2) Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
59. člen
(poslovnik nadzornega odbora)
Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine.
IV. OBČINSKA UPRAVA
1. Občinska uprava
60. člen
(notranja organizacija in sistemizacija)
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
(2) Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
61. člen
(skupna občinska uprava)
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
62. člen
(odločanje o upravnih zadevah)
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Zoper tako odločitev je možen upravni spor.
(3) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
63. člen
(pristojnost za odločanje v upravnih zadevah)
(1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
64. člen
(izvajanje zakona in uredbe)
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
65. člen
(pogoji za odločanje v upravnih zadevah)
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
66. člen
(odločanje o pritožbah)
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
67. člen
(izločitev predstojnika, zaposlenega, direktorja in župana)
(1) O izločitvi predstojnika občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana pa odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
2. Občinsko odvetništvo
68. člen
(zastopanje)
(1) Občina lahko ima občinsko odvetništvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in krajevne skupnosti.
(2) Po pooblastilu lahko občinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina.
(3) Občinsko odvetništvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko odvetništvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo.
Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega odvetništva.
V. DRUGI ORGANI OBČINE
69. člen
(drugi organi občine)
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
70. člen
(organi civilne zaščite)
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
VI. KRAJEVNE SKUPNOSTI – OŽJI DELI OBČINE
71. člen
(pomen krajevnih skupnosti)
(1) Zaradi zadovoljevanja skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
(2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
72. člen
(ustanovitev, ukinitev ali sprememba območja krajevne skupnosti)
(1) Krajevne skupnosti se lahko ustanovijo, ukinejo ali se spremeni njihovo območje s spremembo statuta občine.
(2) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, ukinitev krajevne skupnosti ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov krajevne skupnosti ali pet odstotkov volivcev s tega območja.
(3) Statut se spremeni po prej na referendumu ugotovljeni volji prebivalcev krajevne skupnosti o imenu in območju nove krajevne skupnosti.
(4) Sprememba, ustanovitev ali ukinitev krajevne skupnosti, začne veljati s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem je na rednih lokalnih volitvah izvoljen nov občinski svet.
73. člen
(sodelovanje pri opravljanju nalog občine)
(1) Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
• dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
• sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
• dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
• dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
• dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
• sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
• oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
• dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
• seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
• spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
• dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog,
• upravljajo s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
• vzpodbujajo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve,
• nudijo pomoč pri kulturnih, športnih in drugih prireditvah, kadar je organizator občina.
(2) Naloge in način izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka, ki se prenesejo v izvajanje krajevnim skupnostim se podrobneje določijo z odlokom.
74. člen
(status in odgovornost krajevne skupnosti)
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Krajevna skupnost v okviru svojih nalog in finančnega načrta sklepa pravne posle, o katerih odloča svet krajevne skupnosti, razen tistih poslov, za katere je z veljavnim odlokom o proračunu določeno, da so veljavni le po predhodnem soglasju župana.
(3) Krajevna skupnost odgovarja za vse svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
(4) Krajevno skupnost zastopa predsednik krajevne skupnosti.
75. člen
(svet krajevne skupnosti)
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volivci, ki imajo volilno pravico v krajevni skupnosti, v skladu z zakonom. Način izvolitve članov sveta krajevne skupnosti določa zakon.
(2) Nezdružljivost opravljanja funkcije in predčasno prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti ureja zakon.
76. člen
(število in mandat članov sveta krajevne skupnosti)
(1) Sveti krajevnih skupnosti štejejo naslednje število članov:
• Krajevna skupnost Cezanjevci devet (9) članov,
• Krajevna skupnost Cven sedem (7) članov,
• Krajevna skupnost Krištanci, Šalinci, Grlava devet (9) članov,
• Krajevna skupnost Ljutomer enajst (11) članov,
• Krajevna skupnost Mala Nedelja devet (9) članov,
• Krajevna skupnost Radoslavci sedem (7) članov,
• Krajevna skupnost Stara Cesta devet (9) članov,
• Krajevna skupnost Stročja vas enajst (11) članov,
• Krajevna skupnost Železne Dveri devet (9) članov.
(2) Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
(3) Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se na podlagi razpisa župana opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
(4) Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je častna.
77. člen
(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti)
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče prejšnji župan. Prva seja se opravi najpozneje v 14 dneh po objavi akta o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, vodi pa jo najstarejši član sveta.
(2) Svet krajevne skupnosti se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri se seznani z izidom volitev v krajevni skupnosti pod pogojem, da je v aktu o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, ugotovljena izvolitev več kot polovice članov sveta krajevne skupnosti.
(3) Za konstituiranje sveta se uporabljajo določbe poslovnika, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
78. člen
(predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti)
(1) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja in zastopa skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge, določene s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(3) Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
79. člen
(seje sveta krajevne skupnosti)
(1) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
(2) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan, najmanj polovica članov občinskega sveta ali najmanj tretjina vseh članov sveta krajevne skupnosti.
(3) Župan in člani občinskega sveta imajo pravico biti navzoči na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nimajo glasovalne pravice.
(4) Na sejo sveta krajevne skupnosti se vabilo z gradivom pošlje tudi županu in članom občinskega sveta iz volilne enote v kateri je krajevna skupnost.
(5) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
80. člen
(naloge sveta krajevnih skupnosti)
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
• obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
• daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
• sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in gospodarjenju s sredstvi skupnosti.
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
(3) Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava, kolikor niso v nasprotju z zakonom in drugimi predpisi.
81. člen
(zbor krajanov)
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj iz njene pristojnosti sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
82. člen
(svet predsednikov svetov)
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
83. člen
(sredstva za delovanje krajevnih skupnosti)
(1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
(3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina.
(4) Izvajanje strokovnih in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
84. člen
(financiranje krajevnih skupnosti)
(1) Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje krajevne skupnosti se določijo z odlokom.
(3) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
(4) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župna občinski svet.
(5) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
(6) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
(7) Krajevne skupnosti imajo svoje transakcijske račune.
(8) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(9) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
(10) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Načrt ravnanja s premoženjem krajevne skupnosti je sestavni del letnega načrta občine in se sprejema na način, določen z zakonom.
(11) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
85. člen
(razpustitev sveta in ukinitev krajevne skupnosti)
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
• če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane,
• če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
• če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
VII. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANK IN OBČANOV PRI ODLOČANJU
86. člen
(oblike sodelovanja)
Oblike neposrednega sodelovanja občank in občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
87. člen
(zadeve, ki jih zbor občanov obravnava)
(1) Občani na zboru občanov:
• obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža in oblikujejo mnenja,
• obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
• predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
• opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
• dajejo predloge organom občine v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
• oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
• obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
88. člen
( sklic zbora občanov)
(1) Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezni del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
(2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine.
89. člen
(zahteva občanov za sklic zbora)
(1) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini, zbor občanov za del občine ali v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj pet (5) odstotkov volivcev v tej skupnosti.
(2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
90. člen
(vodenje zbora občanov)
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican.
(3) Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.
(4) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga objavi na spletni strani občine ter na krajevno običajen način.
2. Referendum o splošnem aktu občine
91. člen
(vsebina odločanja na referendumu)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini, in če tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti s podpisi najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini.
(4) Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon.
3. Svetovalni referendum
92. člen
(svetovalni referendum)
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona, ki ureja referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.
4. Drugi referendumi
93. člen
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
5. Ljudska iniciativa
94. člen
(ljudska iniciativa)
(1) Najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih organov občine.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh (3) mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih organov občine, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem (1) mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
95. člen
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
96. člen
(zagotavljanje občinskih javnih služb)
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina.
(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekonomskih funkcij občine.
(3) Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom.
97. člen
(javne službe na področju družbenih dejavnosti)
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
• osnovnošolsko izobraževanje,
• predšolska vzgoja in varstvo otrok,
• osnovno zdravstvo in lekarna,
• osebna pomoč družini in
• knjižničarstvo.
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
98. člen
(skupna javna služba)
Zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb lahko občina skupaj z drugimi občinami ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.
99. člen
(gospodarske javne službe)
(1) Občina zagotavlja obvezne gospodarske javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
• oskrbo s pitno vodo,
• odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
• zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
• odlaganje ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov,
• urejanje in čiščenje javnih površin,
• vzdrževanje občinskih javnih cest,
• zagotavljanje 24-urne dežurne službe pogrebne dejavnosti,
• varstvo pred požarom.
(2) Občina lahko zagotavlja izbirne lokalne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom na področjih:
• upravljanje s pokopališči, urejanje ter vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve,
• vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so
• namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselja,
• dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina,
• dejavnost distribucije toplote,
• plakatiranje in oglaševanje,
• in na drugih področjih, če tako določa zakon.
100. člen
(ustanovitev pravne osebe javnega prava)
(1) Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
(2) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.
101. člen
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)
(1) Za namen uresničevanja ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je občina ustanovila skupaj z drugo/mi občino/ami, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo svet ustanoviteljic, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela, način sprejemanja odločitev, financiranje in delitve stroškov med občinami.
IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
102. člen
(vrste premoženja in gospodarjenje)
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
103. člen
(letni načrt)
(1) Občinski svet sprejme na predlog župana letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine ter letni načrt pridobivanja premičnega premoženja občine ter letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem občine nad vrednostjo, določeno z zakonom. Župan odloča o pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem občine in sklene pravni posel.
(2) Pred sklenitvijo pravnega posla o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva.
(3) Postopki ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem se izvedejo po postopku in na način, kot ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje s premoženjem.
104. člen
(prihodki občine)
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev primerne porabe, dohodnine, finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
105. člen
(proračun občine)
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
106. člen
(sestava proračuna)
(1) Proračun občine v skladu z zakonom sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve-
(2) Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
107. člen
(izvrševanje proračuna)
(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
(5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.
108. člen
(odlok o proračunu)
(1) Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom o proračunu občine, rebalans ali sprememba proračuna pa z odlokom o rebalansu oziroma odlokom o spremembi proračuna.
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine.
(5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša.
109. člen
(začasno financiranje)
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
110. člen
(uporaba sredstev proračuna)
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
111. člen
(prerazporejanje sredstev proračuna)
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
(3) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu.
112. člen
(zaključni račun proračuna)
(1) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.
2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih (30) dneh po sprejemu.
113. člen
(zadolževanje občine)
Občina se lahko zadolžuje in izdaja poroštva v skladu s pogoji, ki jih določata zakon in odlok o proračunu.
114. člen
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
115.člen
(finančno poslovanje)
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave.
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
116. člen
(javno naročanje)
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti
117. člen
(vrste splošnih aktov)
(1) Splošni akti občine so: statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, proračun občine in zaključni račun proračuna, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
118. člen
(statut)
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka.
119. člen
(poslovnik občinskega sveta)
(1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta.
(2) Poslovnik občinskega sveta primerno uporabljajo pri svojem delu sveti krajevnih skupnosti.
120. člen
(odlok občine )
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
121. člen
(pravilnik)
(1) S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka.
122. člen
(navodilo)
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
2. Objava splošnih aktov
123. člen
(začetek veljavnosti splošnega akta)
(1) Statut, odloki in drugi splošni akti občine se objavljajo v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
3. Posamični akti občine
124. člen
(vrste posamičnih aktov)
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2) S posamičnimi akti, odločbo ali sklepom, odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
XI. VARSTVO OBČINE, PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ
125. člen
(presoja ustavnosti in zakonitosti
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
126. člen
(spor o pristojnosti)
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
127. člen
(upravni spor)
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih (8) dneh.
128. člen
(vstop župana v postopek)
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
129. člen
(mnenja k pripravljajočim predpisom)
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
130. člen
(uskladitev poslovnika nadzornega odbora)
Nadzorni odbor mora uskladiti svoj poslovnik v roku treh mesecev po uveljavitvi tega statuta.
131. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati Statut Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) razen 26. in 77. člena, ki veljata do izteka mandata sedanjega občinskega sveta.
132. člen
(uveljavitev statuta)
(1) Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se začne 29. člen statuta uporabljati z začetkom izvrševanja mandata novega občinskega sveta. Določbe petega in šestega odstavka 17. člena statuta in 77. člena statuta se začnejo uporabljati za sklic prve seje in konstituiranje po izvedenih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi tega statuta.
(3) Določba četrte alineje prvega odstavka 76. člena statuta se začne uporabljati za prve redne lokalne volitve, razpisane po uveljavitvi tega statuta.
Številka: 032-11/2024-10-160
Datum: 13. 2. 2025
Občina Ljutomer
mag. Olga Karba, županja
