Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 14/15 – ZUUJFO ) ter 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11, 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 11. redni seji dne 28.06.2016 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU
OBČINE RADENCI
1. člen
(podlaga za občinski prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) (v nadaljevanju: SPRS) in Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) (v nadaljevanju: PRO) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Radenci (v nadaljnjem besedilu: občinski prostorski načrt).
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Občinski prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) Strateški del določa:
· izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine;
· zasnovo prostorskega razvoja občine;
· zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
· usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo;
· usmeritve za razvoj v krajini;
· usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;
· usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3) V izvedbenem delu se določijo:
· območja namenske rabe prostora;
· enote urejanja prostora;
· območja urejanja gospodarske javne infrastrukture,
· prostorsko izvedbene pogoje;
· območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
3. člen
(analiza stanja)
(1) Teritorij občine obsega približno 33,74 km2. Razdeljena je na 12 katastrskih občin. Po zadnjih podatkih iz popisa leta 2002 je v Občini Radenci živelo 5.265 prebivalcev v 12 naseljih, od tega več kot 40% v občinskem središču Radenci.
(2) Občino sestavljajo trije naravnogeografski povsem različni deli; ravninski svet ob Muri, gričevnat svet Radgonsko – Kapelskih goric in del doline reke Ščavnice. Na splošno je značilno, da so se prebivalstvo in različne dejavnosti skoncentrirale v ravninskem delu občine, medtem ko je gričevnat del ostal predvsem vinogradniški. Tak razvoj je povzročil, da je gričevnat del občine vedno bolj zaostajal za ravninskim delom, tako v gospodarskem kakor tudi v demografskem razvoju. V Uredbi o območjih, ki štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 48/90 in 12/92) je bil gričevnat del občine že leta 1999 opredeljen kot demografsko ogroženo območje, demografska ogroženost pa se je v zadnjih letih s slabšanjem demografskih kazalcev počasi povečevala. Kot demografsko ogrožena tako veljajo naselja Hrašenski Vrh, Janžev Vrh, Kapelski Vrh, Kobilščak, Melanjski Vrh, Murski Vrh, Murščak, Rački Vrh, Radenski Vrh, Spodnji Kocjan, Turjanski Vrh, Zgornji Kocjan in Žrnova.
(3) Radenci kot občinsko središče spadajo v slovenskem merilu med razvitejša lokalna središča, ki imajo sedež lokalne samouprave, šolske in športno-igralne kapacitete, osnovno socialno in zdravstveno opremo ter zadovoljive trgovinske in služnostne kapacitete. Gravitacijsko zaledje središča je zadovoljivo. Poleg osnovnih zahtev za opredelitev vloge v zasnovi omrežja naselij v Sloveniji pa ima naselje tudi poudarjeno turistično-rekreacijsko funkcijo in zato svojstvena naselbinska obeležja (turistični objekti in stavbe) ter prevladujočo gospodarsko in socialno usmerjenost v turistične dejavnosti.
(4) V občini upada primarna kmetijska dejavnost (živinoreja, poljedelstvo, vinogradništvo). V nižinskem delu občine so izvedeni (avtocesta, visokovodni nasipi) in predvideni (daljnovod, plinovod, ipd.) infrastrukturni objekti državnega pomena, kar bo imelo zaradi križanja interesov kmetijstva in poselitve dolgoročne posledice v okolju. Opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo je zadovoljiva predvsem v Radencih, manj zadovoljivo pa je v vseh ostalih naseljih občine in v gričevnatem delu, problem predstavlja predvsem neurejena kanalizacija.
(5) Velik del občine je na območju varstva narave, na območju občine so nahajališča mineralne vode, ki se izkoriščajo v gospodarske in turistične namene. Na območju Občine Radenci so ogrožena območja zaradi poplav ob vodotokih, plazljiva in erozijska območja v vinorodnih goricah.
4. člen
(težnje in problemi prostorskega razvoja občine)
(1) V naselju Radenci so težnje za gradnjo individualnih stanovanj, zato občina spodbuja gradnjo individualnih stanovanj predvsem znotraj naselja Radenci s čimer bi omilila množično preseljevanje in težnjo gradnje stanovanjskih objektov v vinorodnih območjih oziroma težnjo po spremembi namembnosti vinogradniških objektov v stanovanjska, kar povzroča probleme pri zagotavljanju oblikovnih in prostorskih pogojev ter gospodarske javne infrastrukture. Tako je na gričevnatem območju predvideno zapolnjevanje obcestne slemenske pozidave, manjše zaokrožitve in zarobitve naselij in zaselkov.
(2) V naselju Radenci so prisotne težnje po ureditvi oskrbnih, centralnih, trgovskih, poslovnih servisnih površinah ter težnje po razširitvi gospodarske cone. Zdraviliški turizem in proizvodnja mineralne vode ostajata pomembni zaposlitveni panogi v občini. Prisotne so tudi težnje po obnovi opuščenih turističnih objektov (kopališče, restavracije, vile v parku,…) znotraj zdraviliškega kompleksa in obnova samega parkovnega kompleksa.
(3) Tako kot v celotni državi, tudi v Občini Radenci narašča težnja po ureditvi cestnih prometnih površin, saj narašča osebni avtomobilski promet. Urejene so vse ceste in ulice v naselju Radenci in v strnjenih naseljih. Urejene so tudi ceste v gričevnatem delu občine, ki so večinoma asfaltirane. Občina spodbuja razvoj javnega potniškega prometa znotraj občine, predvsem v gričevnatem delu občine.
(4) V Občini Radenci je s kanalizacijskim omrežjem pokrito naselje Radenci, Šratovci in delno v naseljih Boračeva, Paričjak, Kapelski Vrh in Radenski Vrh ter obcestni del naselij Rihtarovci, Turjanci in Hrastje Mota. V naseljih brez komunalne opreme narašča težnja po gradnji kanalizacije oz. čiščenju in odvajanju odpadnih voda. Na gričevnatem območju zaradi konfiguracije terena občine ni možno reševati zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda z enotnim gravitacijskim sistemom, zato je v nadaljnjem načrtovanju kanalizacijskega sistema potrebno razmisliti o več malih čistilnih napravah, na katere bi se navezovala zaključena območja. V nasprotnem primeru bi bilo potrebno zgraditi več prečrpališč oz. vakumski kanalizacijski sistem, s pomočjo katerih bi se celotna komunalna odpadna voda speljala na centralno čistilno napravo v Radencih. V Radencih je predvidena gradnja nove čistilne naprave ali njena rekonstrukcija. Ker je kanalizacijsko omrežje v naselju Radenci relativno staro bo potrebno pristopiti k obnovi le tega.
(5) Občina spodbuja tudi kvalitetnejšo in kvantitativno oskrbo z pitno vodo na celotnem območju občine.
(6) Povečuje se število večjih kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko kmetovanje se zmanjšuje. Tudi povečan trend razvoja ljubiteljskega vinogradništva iz 80-ih in 90-ih let se zmanjšuje. Prisotno je čedalje večje opuščanje vinogradništva, površine so tudi v zaraščanju.
(7) Kot probleme prostorskega razvoja občine lahko opredelimo neugodne demografske razmere (veliko ostarelega prebivalstva, demografsko ogrožena gospodinjstva, kmetije brez nasledstva, ipd.), neugodna izobrazbena struktura (visoka stopnja brezposelnosti), premalo delovnih mest (velike dnevne delovne migracije), arhitekturni posegi, ki slabijo vrednost prostora (razpršena gradnja, degradirana območja, ipd.), posledično neracionalno izkoriščena komunalna oprema, slabo urejene oz. ozke ceste, premalo tržno usmerjeno kmetijstvo.
5. člen
(možnosti prostorskega razvoja občine)
(1) Radenci so turistično naselje, pomembni v Slovenskem prostoru. Naravni viri (mineralna voda, termalna voda, …), krajinske posebnosti (reliefna razgibanost, pestra kulturna krajina, …), kulturno-zgodovinske posebnosti (sakralna in kmečka arhitektura, gomilna grobišča, vodnjaki), nudijo dobre osnove oz. možnosti za nadaljnji gospodarski in turistični razvoj občine. Ugodne naravne razmere nudijo dobre možnosti za poselitev in kmetijsko dejavnost, predvsem so dobre možnosti za intenzivno kmetijstvo v ravninskem delu. V naselju Radenci so razmeščene površine za dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti, površine za turizem, rekreacijo in šport ter proizvodne površine. Ker naselje Radenci nimajo izrazitega strnjenega centralnega dela se ta oblikuje oz. zgošča ob obstoječih centralnih dejavnostih. V naselju je treba zagotoviti dodatne površine za naraščajoče gospodarske in posebne dejavnosti ter za individualno stanovanjsko gradnjo, za kar so dane možnosti na robovih naselja in praznih vrzelih znotraj poselitve.
(2) Občina ima velik potencial nezazidanih stavbnih zemljišč, ki bi naj predstavljala osnovo za prostorski razvoj naselij. Pri podrobnejši analizi teh zemljišč pa je ugotovljeno, da je pretežni del nezazidanih zemljišč na območju razpršene poselitve in da so del kmečkih gospodarstev. V strnjenih delih naselij je nezazidanih stavbnih zemljišč manj. Torej so možnosti za nadaljnji razvoj naselij omejene, predvsem zato, ker so vsa strnjena naselja in večji strnjeni deli naselij, ki so komunalno opremljena v nižinskem delu občine, kjer se nahajajo najboljša kmetijska zemljišča.
(3) Tudi ostali (podeželski) prostor, ki obsega pretežni del Občine Radenci, je pomemben življenjski in gospodarski prostor, zato se spodbuja njegov celovit razvoj v povezavi z občinskim središčem. Poselitev se usmerja v nezazidana stavbna zemljišča znotraj naselij, zaradi večje izkoriščenosti zgrajene gospodarske javne infrastrukture pa tudi v vrzelih, ki se opredelijo kot stavbna zemljišča. Z zapolnitvijo vrzeli se ohranja tradicionalna struktura naselij. Nova razpršena gradnja se omeji.
(4) Vinorodna območja so v obravnavanem območju mešana območja gradenj gospodarskih objektov (vinskih kleti, stanovanjskih objektov z gospodarskim poslopjem in počitniških hišic). Območja se načrtujejo kot strnjena, racionalno parcelirana območja, ki so skladna z lokalno arhitekturo, naselbinsko in krajinsko tipiko ter varstvenimi usmeritvami. Ustaviti je treba trend gradnje stanovanjskih objektov večjih dimenzij, sicer pa se zapolnijo vrzeli na območjih z izgrajeno infrastrukturo
(5) Možnosti za prostorski razvoj nudi tudi dobra prometna dostopnost (navezava na daljinsko cestno omrežje):
· skozi naselje Radenci in vsa nižinska naselja vodi glavna cesta G1-3 Radenci – Vučja vas,
· pravokotno na njo je navezana regionalna cesta R3-714 in
· najpomembnejša cestna povezava, ki poteka tudi po območju Občine Radenci je vsekakor avtocestna povezava A5 in povezuje severovzhodni del Slovenije z Madžarsko in Slovenijo,
· možnosti za prostorski razvoj nudi tudi trasa regionalne enotirne železniške proge Ljutomer – Gornja Radgona, po kateri se odvija tovorni promet, občasno tudi potniški. Na podlagi Nacionalnega programa razvoja Slovenske železniške infrastrukture (Ur. l. RS, št. 13/96, 110/02) je za obstoječe proge predvidena obnova in gradnja izven nivojskih križanj cest s progo, kakor tudi novo železniško povezavo Murska Sobota – Radenci, ki je v proučevanju ter
· sorazmerno dobra infrastrukturna opremljenost.
(6) V občini Radenci je vsa gospodarska javna infrastruktura izgrajena le v občinskem središču, ki se sproti obnavlja. V ostalih naseljih je izgrajena osnovna gospodarska infrastruktura.
(7) Prednostna razvojna območja so turistična območja, to so območja z naravnimi kakovostmi, kulturno dediščino in prepoznavna krajinska območja. Predvsem so to obstoječa turistična območja, območja ob Muri in vinorodne gorice.
6. člen
(razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije)
(1) Temeljni cilj Strategije prostorskega razvoja Slovenije je pomembnejša vloga mest, ki bodo pospeševala razvoj Slovenije v nacionalnem in evropskem okviru. Državni strateški plan spodbuja policentrični razvoj naselij. Krepi se vloga lokalnih središč, spodbuja se razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne migracije. Podeželski prostor, ki obsega pretežni del Občine Radenci, je pomemben življenjski in gospodarski prostor, zato se spodbuja njegov celovit razvoj v povezavi z urbanimi središči. Poselitev se usmerja v lokalna središča in druga strnjena naselja. Ohranja se tradicionalna struktura naselij, gradnja se prilagaja tradicionalni arhitekturi.
(2) Ustvarja se pogoje za gospodarski in socialni razvoj občine ter posameznih naselij. Na širši ravni se oblikujejo atraktivna, enakomerno razmeščena in dostopna centralna območja, z možnostjo zagotavljanja oskrbnih, storitvenih, poslovnih, servisnih in drugih centralnih dejavnosti. V ta namen je potrebno opredeliti dovolj zemljišč za stanovanjsko gradnjo, za proizvodne, oskrbne in storitvene dejavnosti ter za rekreacijo in turizem. S tem bodo ustvarjeni pogoji za priselitve in posredno izboljšanje gospodarskega položaja naselij in občine. Povečati je treba delež organizirane stanovanjske gradnje, ki zagotavlja racionalnejšo (in cenejšo) gradnjo ter kvalitetnejše oblikovanje.
(3) Zagotavlja se trajnostni razvoj naselij in varovanje okolja mora postati osnova urejanja. Temu morajo biti prilagojene vse prostorske ureditve. Prizadevati si je potrebno za postopno sanacijo ekoloških konfliktov (sanacija deponije komunalnih odpadkov v Hrastje - Moti), izgradnjo in modernizacijo komunalnega in energetskega omrežja, racionalnejšo rabo zemljišč, zbiranje in neoporečno odstranjevanje odpadkov ter nemoteno oskrbo z vodo, varovanje narave in kulturne dediščine, izboljševanje kvalitete bivalnega okolja. V naseljih je potrebno ustvariti pogoje za razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti, in sicer v skladu s centralnostjo naselij. Izboljšati je treba dostopnost oskrbnih središč ter omrežja infrastrukture, urediti odprte javne površine s socialno funkcijo. Izboljšati bo potrebno oblikovno podobo naselij ter sanirati oblikovno najbolj moteče ureditve.
(4) Varuje in izboljšuje se podoba naselij. Manj kvalitetna stanovanjska območja je potrebno sanirati in s kvalitetnejšim oblikovanjem objektov izboljšati podobo naselij. Predvsem je potrebno zavarovati historična jedra naselij in preprečiti nadaljnjo degradacijo kvalitetnih avtohtonih objektov. Poleg kvalitetnejše gradnje je potrebno urediti tudi morfološko prepoznavna središča naselij in lokalna vozlišča.
(5) Vinorodna območja so v obravnavanem območju predvsem območja gradenj gospodarskih objektov (vinskih kleti), individualnih stanovanj in počitniških hišic. Območja se načrtujejo kot strnjena, racionalno parcelirana območja, ki so skladna z lokalno arhitekturo, naselbinsko in krajinsko tipiko ter varstvenimi usmeritvami.
(6) Urejanje prometa mora postati prednostna naloga, predvsem zmanjševanje ravni hrupa v stanovanjskih območjih, vzpostavljanje pregledne prometne mreže in s tem zagotavljanje dobre dostopnosti in prepustnosti, izboljšanje prečnega profila prometnic (urejanje pločnikov in kolesarskih površin, zelenih pasov ob cestiščih), zagotavljanje zadostnega števila parkirnih mest na območjih oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
(7) Izboljševanje komunalne infrastrukture – obstoječo komunalno infrastrukturo je potrebno dograditi v smislu zagotavljanja enakomernega komunalnega standarda v vseh naseljih, rekonstruirati in modernizirati dotrajano omrežje.
(8) Na področju prometne infrastrukture v Občini Radenci niso načrtovane nove povezave na državni ravni. Rekonstruira in posodobi se glavna cesta G1-3, s ciljem zmanjšati hitrost skozi naselja in zagotoviti večjo varnost za pešce in kolesarje in večjo varnost pri vključevanju v promet na njej s stranskih ulic in cest. Rekonstrukcija in posodobitev regionalne ceste RT-941 (Grabonoš - Kapela - Radenci). Izboljša se ponudba javnega avtobusnega potniškega prometa (zmanjšanje intervalov voženj, udobnost, hitrost, točnost), ki bo prevzela delež potovanj dnevnih migrantov, ki jih je v občini 56%. Spodbuja se tudi razvoj potniškega prometa po regionalni progi Gornja Radgona - Ljutomer in s sosednjo Avstrijo. Predvidena je rekonstrukcija ceste G. Radgona - Sp. Ivanjci. Načrtuje se kolesarsko omrežje s vključitvijo državnega kolesarskega omrežja. Država spodbuja nadaljnje povezovanje omrežja kolesarskih poti in turističnih rekreacijskih poti z evropskimi omrežji. Predvidena je rekonstrukcija krožišča v naselju Radenci pri avtobusni postaji.
(9) Na območju občine je v izgradnji optično telekomunikacijsko omrežje. Spodbuja se povezovanje in združevanje obstoječih TK omrežij in sistematično uvajanje novih tehnologij.
(10) Oskrba države z energijo temelji na posameznih energetskih sistemih, s katerimi se omogoča skladen razvoj ter zagotavlja kvalitetno, zanesljivo, ekonomično in zadostno oskrbo z električno energijo. Občina Radenci ima izdelano Energetsko zasnovo, v kateri so določeni ukrepi za boljšo energetsko učinkovitost. Predvsem je to sanacija objektov in energetskih naprav ter iskanje alternativnih energetskih virov. Spodbuja se pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije. Na območju občine so za zagotavljanje električne energije zgrajeni elektroenergetski vodi, naprave in objekti: 110 kV DV (Sladki vrh – Radenci in Radenci - Murska Sobota – predvidena rekonstrukcija – v dvosistemskega), srednjenapetostno omrežje (20kV), transformatorske postaje 20/0,4 kV in pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Ob naselju Radenci se nahaja RTP Radenci.
(11) Za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo se preko občine predvidevajo vodi:
· državnega in občinskega pomena (DV 2 x 110 kV Lenart – Radenci, DV 110 kV Maribor MS in DV 110 Radenci – Murska Sobota –rekonstrukcija,…),
· 20 kV daljnovodi kot povezava TP Radenci Zemljičeva slatina (t-479) – TP Radenci Kapelska cesta (t-199) in povezava TP Radenci Radgonska cesta (t-550) – TP Radenci Ljutomerska cesta,
· 20 kV kablovodi: KB Boračeva vas 2, KB Kapela – šola, KB Boračeva – lovski dom, vključitev KB iz TP Radenci center jug (t-278) – TP Radenci vas (t-111), KB Žrnova, KB Kocjan, KB Murski vrh 3, KB Moravski vrh 3, KB Radenski vrh 2, KB Mali Kocjan 2,
· Transformatorske postaje 20/0,4 kV: TP Boračeva vas 3, TP Kapela 3 – šola (t-740), TP Boračeva – lovski dom, TP Žrnova, TP Obrtno poslovna cona v Radencih, TP Kocjan 2, TP Murski vrh 3, TP Kocjan 3, TP Radenski vrh 2, TP Mali Kocjan 2.
(12) Poleg načrtovanih TP in pripadajočih omrežij je predvideno načrtovanje in ureditev novih elektroenergetskih vodov na območjih, kjer se bo povečala obremenitev, ali se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih in se bo načrtovalo območja poselitve, kjer bo potrebna večja priključna moč.
(13) Na območju Občine Radenci poteka regionalni plinovod R15. Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se poveča pretočno fleksibilnost. Težnja v Občini Radenci je tudi po širitvi mestnega plinovodnega omrežja.
(14) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme.
(15) Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo. To so ravninski deli Občine Radenci (Mursko polje in Ščavniška dolina). Pomembna kmetijska območja so v Občini Radenci tudi vinorodne gorice.
(16) Gozdovi v obravnavanem območju imajo velik krajinski, ekološki, kulturni in rekreativni pomen zato se gospodarjenje prilagodi zahtevam po ohranitvi, čeprav se ne spodbuja povečevanje gozdnih površin. Ohranja se tudi gozdne površine ob in v naseljih in se jih vključi v zeleni sistem.
(17) Vode so najpomembnejši vir za prostorski razvoj ter hkrati najbolj ranljiv naravni vir. Med najpomembnejšimi sistemi celinskih voda je tudi Murski hidrografski sistem, ki zagotavlja oskrbo z vodo ter za gospodarsko in rekreacijsko rabo.
(18) Varovanje krajinskih kvalitet prostora, kvalitetnih pogledov na naselja in krajinsko atraktivnih ambientov, ločevanje naselij z vmesnimi zelenimi površinami (gozdom, živicami, mejicami, ipd.) ter upoštevanje naravnih determinant in topografskega položaja pri načrtovanju novih površin za urbane dejavnosti. Ohranja se obstoječe krajinske elemente na območju intenzivne agrarne krajine (živice, soliteri, itd.), ohranja se mozaična in slikovita krajina v gričevnatem delu občine in poplavni logi ob reki Muri.
7. člen
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
(1) Občina Radenci leži ob V. panevropskem prometnem koridorju, ki ga pokrivajo glavne prometne povezave in mejni obodni prometni smeri zasnovani v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Mejni obodni obroč omogoča povezovanje obmejnih območij z osrednjim območjem države.
(2) Preko Občine Radenci poteka daljinska cestna povezava avtocesta A5 Maribor – Lenart – Cogetinci – Vučja vas – Murska Sobota – Lipovci (Beltinci – Pince). V širšem prostoru leži občina med mednarodnim prometnim vozliščem v Mariboru in regionalnim prometnim vozliščem v Murski Soboti.
(3) Nove cestne povezave (avtocesta) bodo približale občino in naselje Radenci Sloveniji in Evropi, s sprostitvijo tranzitnega prometa pa so dani pogoji za večjo pretočnost medobčinskih prometnih tokov, ki se navezujejo na avtocesto. Avtocesta je tudi pomembna vez med državo Slovenijo in sosednjimi državami.
(4) Naselje Radenci z okolico je pomembno središče gospodarskih in centralnih dejavnosti, ki zagotavljajo delovna mesta ožji regiji. Poleg zagotavljanja delovnih mest nudi tudi oskrbo z družbenimi, trgovskimi, upravnimi in kulturnimi funkcijami.
(5) Razvoj občine temelji na razvoju turizma in spremljajočih dejavnosti. Zdraviliški turizem in proizvodnja mineralne vode sta pomembni zaposlitveni panogi v občini, ki nudita ne le zaposlitev prebivalcem občinskega središča temveč tudi precejšnjemu delu prebivalcev iz drugih delov občin ter sosednjih občin. Vrelci mineralne vode se nahajajo na več različnih lokacijah po občini, kar je pogojevalo nastanek več vrtin, s tem pa tudi dodatna delovna mesta. Razen občinskega središča s pripadajočima naseljema, druga naselja ne predstavljajo pomembnih zaposlitvenih območij. Občina se sooča s precej enolično strukturo dejavnosti, primanjkuje ji raznolikih dejavnosti. Precejšen del prebivalcev se vozi na delo v druge občine.
8. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Splošni razvojni cilji gospodarskih in družbenih področij:
· trajnostni razvoj celotne občine,
· višja kakovost življenja v občini,
· večja zaposlenost prebivalcev občine,
· pospeševanje razvoja urbanega in podeželskega okolja,
· varovanje okolja, narave in kulturne dediščine,
· višji nivo kakovosti javnih storitev v občini,
· večja informiranost, osveščenost in odgovornost prebivalcev na vseh področjih razvoja
· občine.
(2) Prednostni cilji urejanja prometa so:
· odpravljanje prometnih konfliktov,
· zagotavljanje gospodarnosti prometa, vzpostavitev celostne prometne strategije,
· spodbujanje trajnostne mobilnosti in spodbujanje fizične integracije prometnih podsistemov,
· varovanje okolja in zmanjševanje obremenitev okolja in prebivalstva,
· zagotavljanje varne dostopnosti do objektov v javnem interesu,
· zagotavljanje prometne varnosti vseh udeležencev v prometu s poudarkom varovanja
· pešcev in kolesarjev,
· izboljšanje prometne dostopnosti in gradnja parkirišč v okolici VIZ (vzgojno izobraževalni
· zavodi),
· izboljšanje prometnih komunikacij na vseh ravneh prometa.
(3) Cilji na področju gospodarskih dejavnosti:
· pospeševanje podjetništva kot regeneratorja razvoja,
· organiziranje podjetniške podpore,
· povezovanje navzven,
· širitev in razvoj obrtne cone.
(4) Cilji na področju turizma in kmetijstva z razvojem podeželja:
· širitev turistične ponudbe (vzletišče, kamp in apartmajski kompleks, živalski vrt, ipd.),
· oblikovanje destinacije turistične ponudbe,
· pospeševanje zdraviliškega turizma,
· nadaljnji razvoj kmetijstva (podpora ekološkemu kmetovanju, razvoj dopolnilnih
· dejavnosti, turizem na kmetiji, podpora trženju kmetijskih pridelkov, povezovanje
· pridelave in predelave),
· z dodatnimi in novimi oblikami kmetijske ter dopolnilne dejavnosti povečati gospodarsko
· uspešnost kmetij in tako ohraniti poseljenost podeželskega prostora,
· pospeševanje raznih oblik dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,
· povečanje vinogradniške proizvodnje na neizkoriščenih ugodnih legah,
· gramoznice izkoristiti za turistični ribolov s kvalitetno ponudbo domače hrane in pijače,
· ohraniti stare načine pridobivanja, predelave in hranjenja hrane.
(5) Cilji na področju okolja in prostora:
· zagotavljanje zdrave pitne vode v občini (skupni sistem, obnova sistemov),
· urediti sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in padavinskih voda,
· ravnanje z odpadki (saniranje odlagališča komunalnih odpadkov),
· stanovanjska gradnja,
· cestna infrastruktura,
· izdelava programov opremljanja zemljišč,
· spodbujanje investicij na področju cestne infrastrukture.
(6) Cilji na področju ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti:
· poselitev naj se praviloma načrtuje izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij,
· ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja),
· načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti,
· urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike,
· na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja, v primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na retenzijskih površinah ob vodotoku,
· pri načrtovanju območij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti,
· na območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, ne-množične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih,
· rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene posege in predstavljajo večje onesnaževanje (npr. golf igrišča) se načrtujejo zven območij, ki so občutljiva za onesnaženje (vodotoki) in ob obstoječi poselitvi, izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.
9. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prostorski razvoj občinskega središča je usmerjen v izboljšavo obstoječih in urejanje novih poselitvenih območij, v ureditev urbanega centra naselja in v razvoj poslovno-trgovske cone.
(2) Nova zemljišča se vključijo v naselja na robovih naselij in v vrzelih znotraj naselij. Razvoj poselitvenih območij se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljišč, v zgostitev obstoječih stanovanjskih območij in v dolgoročno širitev stanovanjskega območja med Radenci in Šratovci in v dolgoročno širitev južnega dela naselja v Radencih.
(3) Prostorski razvoj centralnih dejavnosti se usmerja v osrednji del naselja Radenci, med obstoječe centralne dejavnosti ob glavni cesti in med cerkvijo oz. stanovanjskim območjem zahodno od železnice, kjer je dovolj razpoložljivih stavbnih zemljišč.
(4) Poslovno trgovska cona se umešča med glavno cesto in železniško progo v naselje Šratovci, pred vstopom v naselje Radenci, kjer se že nahaja trgovina za kmetijske izdelke in bencinska črpalka ter ob cesti v Boračevo.
(5) Gospodarske dejavnosti se širijo izven strnjenega dela naselja, poleg obstoječe proizvodne cone v Boračevi. Tako je na tem območju predvidena dolgoročna širitev obstoječe gospodarske cone v Boračevi in dolgoročna zapolnitev območja med cesto in železnico na jugovzhodni strani naselja Radenci. Dolgoročno je načrtovana tudi gospodarska cona ob avtocesti.
(6) Za širitev rekreacijsko - turistične dejavnosti znotraj naselja Radenci se namenijo površine južno od obstoječega zdraviliškega kompleksa, ki so že stavbne površine po osnovni namenski rabi, površine ob lovskem domu, ki ga zaokrožajo gozdne površine. Razvoj turističnih območij se spodbuja na celotnem ozemlju Občine Radenci (vzletišče v Paričjaku, turistično rekreacijsko območje z mini živalskim vrtom, motodrom,...).
(7) Posebna območja poselitve so v gričevnatem delu občine, ki so se na tem območju oblikovala z razvojem vinogradništva. Na območju strnjene slemenske pozidave se tako nova stavbna zemljišča vključijo na robovih naselij in v vrzelih zaradi zaokrožitve območja naselij in zaradi boljšega izkoristka zgrajene gospodarske javne infrastrukture. Posebnih območij s počitniškimi hišami v prostorskem načrtu ni opredeljenih, saj se nahajajo med stanovanjskimi in gospodarskimi objekti.
(8) Rekreacijske dejavnosti so razvite predvsem na območju naselja Radenci (znotraj kopališkega kompleksa, ob šolah, samostojna rekreacijska cona v Radencih, ki je dolgoročno predvidena za razširitev). Načrtujejo se v vseh ostalih naseljih ali tudi na območjih izven poselitve (motokros, vzletišče, manjši rekreacijsko turistični center z živalmi, mini hotel na Kapeli, ipd.).
(9) Spodbuja naj se razvoj mreže jahalnih, kolesarskih in pešpoti. Poti naj se ustrezno navežejo na regionalno, državno in evropsko mrežo poti. Njihove lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v nasprotju s conacijo gozdnega prostora in ostalimi naravovarstvenimi zahtevami.
(10) V območjih Natura 2000 in v ostalih mirnih območjih v naravi naj se spodbuja ureditev naravoslovnih učnih poti z opazovalnicami za ptice in druge živali. Njihove lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v nasprotju s conacijo gozdnega prostora in ostalimi naravovarstvenimi zahtevami.
(11) V čim večji meri se naj izkoristita obstoječa športna in rekreacijska infrastruktura.
10. člen
(omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo)
(1) Radenci kot občinsko oz. lokalno središče spadajo v slovenskem merilu med razvitejša lokalna središča, ki imajo sedež lokalne samouprave, šolske in športno-igralne kapacitete, osnovno socialno in zdravstveno opremo ter manj zadovoljive trgovinske in služnostne kapacitete. Gravitacijsko zaledje središča je zadovoljivo. Poleg osnovnih zahtev za opredelitev vloge v zasnovi omrežja naselij v Sloveniji pa ima naselje tudi poudarjeno turistično-rekreacijsko funkcijo in zato svojstvena naselbinska obeležja (turistični objekti in stavbe) ter prevladujočo gospodarsko in socialno usmerjenost v turistične dejavnosti. Je tudi v celoti opremljeno z javno gospodarsko infrastrukturo.
(2) Zaradi močnega razvoja naselja Radenci v 70 letih, h kateremu je prispeval razvoj zdravilišča in Radenske, se je naselje razširilo še v sosednje katastrske občine Šratovce in Boračevo, ki ju zaradi bližine in funkcionalne povezanosti ter prepredenosti namenske rabe obravnavamo znotraj urbanističnega načrta. Sicer imata naselji svoji središči, kljub temu pa sta z naseljem močno povezani in je celotno območje zajeto v urbanistični načrt. V k.o. Šratovce se je razširilo naselje z individualno gradnjo, medtem ko se je v k.o. Boračevo vrinila velika proizvodna cona in tako skupaj z Radenci tvorijo lokalno središče. Znotraj OPN Radenci se grajene strukture zgoščujejo in povezujejo. Kot ostala naselja so opredeljena vsa ostala naselja, ki jih lahko glede na izrazitejše posamezne dejavnosti opredelimo v podeželska naselja s poudarjeno posamezno dejavnostjo. Tako je Kapelski Vrh s Paričjakom, med ostalimi naselji opredeljen, napram drugim naseljem, kot naselje z izrazitejšo centralno dejavnostjo, saj je prebivalcem naselja in njegovega zaledja zagotovljena možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Kot nekoliko pomembnejša ostala naselja so naselja Rihtarovci s Turjanci, Hrastje-Mota, Janžev vrh in Okoslavci, ki so namenjena za stanovanja in pripadajočo osnovno preskrbo z obrtnimi servisi ter za kmetijsko dejavnost in vinogradništvo (mešane dejavnosti). Vsa ostala naselja so funkcijsko manj pomembna in so opredeljena kot podeželska naselja in so namenjena za stalna in občasna stanovanja, za gospodarsko in ljubiteljsko vinogradniško dejavnost, kmetijske in dopolnilne kmetijske dejavnosti, obrtne in turistične dejavnosti. So pretežno bivalna območja z ohranjeno kmetijsko ali vinogradniško dejavnostjo. Čeprav ta upada oziroma se koncentrira na posamična večja kmetijska gospodarstva, pa so vsa naselja tudi oblikovno še kmečka naselja, zato se v njih ohranja kmetijska dejavnost s sočasnim razvojem servisnih in obrtnih dejavnosti.
(3) Radenci in Kapelski Vrh naj ohranita obstoječo stopnjo centralnosti naselja in po možnostih in potrebah dvigujeta stopnjo funkcijske opremljenosti naselja.
11. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Dosedanje prometne povezave v občini in povezave s širšim območjem potekajo po cestnem omrežju predvsem v smeri proti ostalim regijskim centrom Maribor in Murska Sobota ter proti sosednji Avstriji. Po državnih (regionalnih) cestah poteka tranzitni promet s sosednjimi občinami ter sosednjo državo Avstrijo ter lokalni promet med naselji v občini. Tranzitne smeri so se spremenile z izgradnjo avtoceste, kar je razbremenilo predvsem občinsko središče Radence. Železniški promet služi pretežno tovornemu prometu.
12. člen
(posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote)
(1) Posebna območja so območja režimov, ki so že zavarovana s področnimi predpisi. To so območja varstva narave, območja kulturne dediščine in druga območja z režimi, ki se jih v OPN upošteva kot obvezna izhodišča.
(2) Na območju Občine Radenci so evidentirana posebna območja Natura 2000, Ekološko pomembna območja, območja naravnih vrednost, območja kulturne dediščine ter elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci) ter krajinske pestrosti.
(3) Del območja občine (severni in južni obronki Radgonsko – Kapelskih goric) je vrelčno območje z bogatimi ležišči naravne mineralne vode, ki se črpa na območju mineralnih vrelcev. Območje se varuje pred onesnaženjem.
13. člen
(območje urbanističnega načrta)
(1) Izdelan je urbanistični načrt za urbano središče Radenci. Znotraj meje urbanističnega načrta sta poleg naselja Radenci še funkcionalno povezani naselji Boračeva in Šratovci.
(2) Območje urbanističnega načrta zajema območja stavbnih zemljišč, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo območje naselja Radenci, Šratovci in Boračeva. V območje urbanističnega načrta so vključena tudi vsa zemljišča, ki so predvidena za širitev (tudi dolgoročno).
14. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem. Z optimalnim izkoriščanjem vseh elementov prometnega sistema se razvija uravnotežene in enakomerno obremenjene prometne podsisteme. Pri tem se spodbuja gospodarsko, socialno, okoljsko in prostorsko najbolj smotrne in učinkovite oblike in poteke prometa. Z razvojem prometnih omrežij se omogoča izkoriščanje potencialov prostora za poselitev, infrastrukturo, proizvodne in oskrbne dejavnosti, rekreacijo in turizem ter funkcionalno zaokrožanje naselij in območij drugih dejavnosti. Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih infrastrukturnih sistemov. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na naravno in bivalno okolje, ohranja kulturno dediščino in varuje naravne vire, biotsko raznovrstnost ter naravne vrednote.
(2) Za občino je najpomembnejša glavna cesta G1-3, ki občino povezuje z ostalim delom Slovenije in preko AC priključka tudi na avtocestno omrežje.
(3) Cestno omrežje občinskih cest ostaja v obstoječem okviru. Spodbuja se rekonstrukcije obstoječe cestne mreže, razširitve in posodobitve obstoječih voznih pasov. Predvidena je izgradnja in ureditev cestnih povezav na novo priključenih stavbnih zemljiščih.
15. člen
(železniško omrežje)
(1) Na območju občine poteka trasa regionalne enotirne železniške proge Ljutomer – Gornja Radgona. Po njej se pretežno odvija tovorni promet. Industrijski tir ima končno postajališče v gospodarski coni Boračeva. Potniški promet se izvaja občasno in sicer v času sejma v Gornji Radgoni ter maratona ali večjih prireditev v Občini Radenci. Potnike odloži na avtobusni postaji Radenci. Skladno z Nacionalnim programom razvoja Slovenske železniške infrastrukture (Ur. l. RS, št. 13/96) je za obstoječe proge predvidena obnova in gradnja izven nivojskih križanj cest s progo, je pa iz prilog Nacionalnega programa moč razbrati novo železniško povezavo Murska Sobota – Radenci, ki je v proučevanju.
16. člen
(kolesarske povezave in peš površine)
(1) Na območju Občine Radenci se za izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje zagotavlja sklenjena mreža pločnikov in kolesarskih stez, s čimer se omogoči varno pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter istočasno boljša dostopnost do raznih dejavnosti (šole, zdravstveni domovi, trgovine, upravne stavbe, ipd.). Načrtuje se kolesarsko omrežje, ki se vključuje v državno kolesarsko omrežje. Spodbuja se izvedba površin za kolesarje (kolesarske steze, pasovi, poti), ureditev odstavnih mest za kolesa ob vseh objektih javnega značaja, trgovskih objektih, ipd. Na območju občine je predvidena izgradnja pločnikov. V čim večji meri se izvajajo ukrepi umirjanja prometa ali spremembe prometnih režimov. Spodbuja se izgradnja pločnikov ob lokalnih in regionalnih cestah ter ob zbirnih cestah v občini. Povezuje se površine za pešce v mrežo (trgi, ploščadi, pešpoti, pločniki) in ureditev peš prebojev (bližnjic). V samem občinskem središču in tudi po celotni občini se spodbuja ureditev turističnih in rekreacijskih poti.
(2) Po ozemlju občine poteka kar nekaj turistično - rekreativnih peš in kolesarskih poti (vinske ceste, Mura – Drava Bike, Atilova pot, Pot med vrelci, Pomurska planinska pot, itd.). V prihodnosti je potrebno zagotoviti ustrezno označitev obstoječih in predvidenih peš in kolesarskih poti, kakor tudi ustrezno prometno varnost z izgradnjo ločenih prometnih površin, kjer je to iz tehničnih vidikov mogoče in množične uporabe smiselno.
17. člen
(omrežje javnega avtobusnega potniškega prometa)
(1) Linije javnega avtobusnega potniškega prometa so speljane pretežno po državnih cestah. Časovna dostopnost (glede frekvence prevozov) do pomembnejših središč (Ljutomer, Murska Sobota, Maribor) je ob delavnikih dobra. Spodbuja se večja gostota javnih prevozov proti jugu npr. Ptuju in uvajanje novih prog znotraj lokalnega cestnega omrežja med naselji v Občini Radenci, predvsem na gričevnatem delu občine. Avtobusna postajališča se dodatno opremijo (horizontalna signalizacija, ureditev nadstreškov, voznih redov, itd.).
(2) V prihodnosti bo občina še naprej načrtovala sistem javnega potniškega prometa v povezavi s sosednjimi občinami oz. na ravni regije za zagotavljanje dostopa do večjih zaposlitvenih centrov in centralnih naselij, ki zadovoljujejo centralne dejavnosti (šolanje, oskrba, ipd.). Ohranjala se bo integracija šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebna infrastruktura za njihovo izvedbo. V naseljih oz. delih naselij, kjer postajališč javnega avtobusnega prometa še nimajo urejenih, se le-te načrtujejo, s čimer se bo zagotovil tudi varen dostop do njih.
18. člen
(ureditev površin za mirujoči promet)
(1) Občina spodbuja sistemsko urejanje parkiranja z enovitim sistemom parkiranja ob javnih cestah ter z ureditvijo parkirišč na funkcionalnih zemljiščih skladno z normativi glede na vrsto in obseg dejavnosti, utrjene in ozelenjene parkirne površine, ureditev jasne zasnove parkirnih površin znotraj zdraviliškega kompleksa (ob glavnih vstopih v kompleks). Istočasno se v centralnih delih naselij zagotavlja zadostno število parkirnih mest glede na namen območja. Pomembno je, da se pri načrtovanju novih območij in objektov predvidi zadostno število parkirnih mest tako za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposredno okolico. Obstoječe parkirne površine je potrebno ustrezno rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno označiti.
19. člen
(zračni promet)
(1) Preko območja Občine Radenci potekajo zračne poti. Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati omejitve na območjih zračnih poti, predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet iz predpisov o letalstvu in v primeru vpliva objektov na varnost zračnega prometa, se predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega ministrstva, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Med ovire iz prvega odstavka tega člena se štejejo:
· objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
· vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m,
· za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
20. člen
(elektronske komunikacije)
(1) Občina spodbuja razvoj in opremljenost elektronskega omrežja v vseh naseljih občine. Občina bo sledila razvoju telekomunikacijske infrastrukture v državi s povečanjem optičnih povezav do ključnih porabnikov, z dograjevanjem kabelske kanalizacije in telekomunikacijskih vozlišč ter s širitvijo novih storitev in vzdrževanjem obstoječih kabelskih povezav.
(2) Pri načrtovanju mobilne telefonije se v čim večji meri preprečuje vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav, ki se jih umešča na druge obstoječe objekte tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto ter da antenske naprave na objektih nepremične kulturne dediščine ne spreminjajo ali razvrednotijo njihovega pomena in videza.
(3) Vsak izmed operaterjev mora proti ustrezni odškodnini omogočiti drugim operaterjem uporabo obstoječih antenskih stolpov za namestitev potrebnih naprav mobilne telefonije. Spodbujajo se povezovanje in združevanje obstoječe infrastrukture elektronskih komunikacij ter optimizacija uporabe le-te.
21. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.
(2) V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in pri obstoječih termoelektrarnah ter pri vseh večjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje (termoelektrarne – toplarne).
(3) Do leta 2016 je na območju Občine Radenci predvidena izgradnja naslednjih elektroenergetskih objektov:
· daljnovod 2 × 110 kV RTP Lenart – RTP Radenci,
· daljnovod 110 kV RTP Maribor – RTP Murska Sobota,
· dve 110 kV daljnovodni polji v RTP 110/20 kV Radenci,
· ca. 11 transformatorskih postaj 20/0,4 kV (Murščak, Kapela, Radenci, Boračeva, Žrnova,
· Kocjan, Murski Vrh, Radenski Vrh, Mali Kocjan),
· ca. 10 km 20 kV povezovalnega in priključnega omrežja,
· ca. 11 km 0,4 kV omrežja,
· obnova ca. 36 km 20 kV ter 2 km 0,4 kV omrežja.
Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) je predvideno na osnovi ocene povečanja obremenitev (stanovanjske zazidave, gradnja poslovno obrtnih in industrijskih objektov ter povečanje električnih priključnih moči na obstoječih objektih) in na osnovi predvidevanj pojava slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.
(4) Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.
(5) Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
(6) Elektronske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.
(7) Na območje občine sega tudi območje državnega prostorskega načrta za izgradnjo hidroelektrarne Hrastje Mota na reki Muri, ki je trenutno v fazi priprave, zato bo občina pri načrtovanju posegov v prostor upoštevala izhodišča iz SPRS o energetski izrabi reke Mure, smernice in mnenja UNESCO PROJEKTA Mura – Drava – Donava ter stališča ostale zainteresirane javnosti.
22. člen
(plinovod)
(1) Preko Občine Radenci poteka regionalno plinovodno omrežje R15. V sklopu prenosnega plinovoda se na območju Občine Radenci oskrbuje z zemeljskim plinom naselje Radenci, Šratovci in Boračeva preko prenosnih plinovodov P1522, P15221, P15222, P152223. V ostalem delu občine plinovodnega omrežja ni. Občina spodbuja priklop gospodinjstev na plinovodno omrežje.
23. člen
(alternativni viri energije)
(1) Pri razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije kot so veter, geotermalna energija in drugi, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.
(2) Občina spodbuja uporabo alternativnih virov energije, to je uporabo vodne energije, sončne energije, energijo biomase in geotermalne energije ter ostale vire alternativne energije.
24. člen
(oskrba s pitno vodo)
(1) Vodovodno omrežje je razvejano po pretežnem delu občine. Z realizacijo projekta »Vodooskrba Pomurja« je oskrba prebivalstva z pitno vodo zadovoljivo rešena.
25. člen
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) V Občini Radenci je s kanalizacijskim omrežjem pokrito naselje Radenci, Šratovci in delno naselja Boračeva, Paričjak, Kapelski Vrh in Radenski Vrh ter obcestni del naselij Rihtarovci, Turjanci in Hrastje Mota. V naselju Radenci je zgrajen mešani kanalizacijski sistem, ki se zaključuje na ČN napravi, ki je stacionirana v bližini hotelskega kompleksa ob Boračevskem potoku, v katerega se izliva prečiščena voda. Čistilna naprava ima kapaciteto 9500 PE in je le delno izkoriščena. Kanalizacijsko omrežje v naselju Radenci se je v glavnem izgrajevalo v letih 1960 – 1985. Na preostalem delu občine, predvsem južnem delu, so predvidene male čistilne naprave.
(2) Zaradi konfiguracije terena občine ni možno reševati zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda z enotnim gravitacijskim sistemom, zato je v nadaljnjem načrtovanju kanalizacijskega sistema potrebno več malih čistilnih naprav na katere bi se lahko navezovala zaključena območja.
(3) Na osnovi Nacionalnega programa varstva okolja na področju politike varstva voda ter zahteve po izdelavi implementacijskega programa o čiščenju komunalne odpadne vode, ki je usklajen s skupnimi stališči EU do pogajalskih izhodišč na področju okolja, je Vlada RS oktobra 2004 sprejela Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode h kateremu je tudi pristopila Občina Radenci. Obstoječa čistilna naprava v Radencih je dograjena, kapacitete max. 9500 PE. V prihodnje občina načrtuje izgradnjo nove čistilne naprave v Radencih ali rekonstrukcijo obstoječe. Naselje Radenci in vsa ostala naselja se rešujejo parcialno v skladu z državnim Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod in finančnimi sredstvi.
(4) Padavinske vode se zbira ločeno in se jih čim dalj zadrži na mestu, kamor so padle. Odvaja se jih ločeno in se jih prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali v bližnje površinske odvodnike.
26. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Občina Radenci sledi na pšodročju ravnanja z odpadki strategiji ravnanja z odpadki, ki jo je sprejela Vlada RS v skladu z evropsko zakonodajo.
(2) Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. V občini ni odlagališča odpadkov, ti se vozijo na regijsko odlagališče v Puconcih. Zbirni center za ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov je v kompleksu gospodarske cone v Boračevi. Obstoječe odlagališče v Hrastje-Moti se sanira.
(3) Vzpostavi naj se evidenca nelegalnih odlagališč odpadkov na območju občine, ki se jo naj sproti ažurira. Izvede naj se sanacija vseh evidentiranih nelegalnih odlagališč odpadkov, pri čemer imajo prednost morebitna nelegalna odlagališča na območjih varstva vodnih virov ali njihovi bližini.
27. člen
(strnjena naselja)
(1) Naselja so v prostoru evidentna kot območje s strnjenimi stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbenimi inženirskimi objekti in javnimi površinami. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb in se delijo na urbana in podeželska naselja.
(2) Naselja v ravninskih območjih dolin so nastala na dvignjenih rečnih terasah, ki so gručasto - obcestna. To so naselja Šratovci, Boračeva, Radenci, Rihtarovci, Turjanci, Hrastje-Mota. Med večja naselja v gričevnatem delu občine lahko prištejemo še naselja Kapelski Vrh s Paričjakom in Okoslavci, ki se nahajajo ob isti regionalni cesti R3-714.
(3) Znotraj območja razpršene poselitve so opredeljena kot podeželska naselja, strnjeni deli naselij, večji zaselki in slemenska pozidava.
(4) Sklenjena slemenska naselja so poselitvena območja v vinorodnih goricah, ki so prepoznavna kot sklenjena slemenska ali pretežno sklenjena območja z objekti ob cestah in dovoznih poteh. To so deli naselij: Janžev Vrh, Kobilščak, Radenski Vrh, Kapelski Vrh – Paričjak z gručastim jedrom, Kocjan, Zgornji Kocjan, Spodnji Kocjan, Hrašenski Vrh, Murski Vrh, Murščak, Melanjski Vrh, Rački Vrh in Okoslavci z gručastim jedrom. Slemenske pozidave posameznih naselij so med seboj povezane. Delijo jih meje naselij, ki naselja delijo v smeri sever- jug po sredini slemenske ceste.
(5) Območja razpršene poselitve se ohranjajo na območju naselij: Janžev Vrh, Kobilščak, Radenski Vrh, Kapelski Vrh, Kocjan, Hrašenski Vrh, Murski Vrh, Murščak, Turjanski Vrh, Žrnova in Okoslavci.
28. člen
(razpršena poselitev)
(1) Območje razpršene poselitve so območja, kjer je značilna nizka gostota kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, poselitev se pojavlja v obliki samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967, na celotnem območju je značilna tudi demografska ogroženost.
(2) Razpršena poselitev se pojavlja v gričevnatem delu kot strnjena ali prekinjena pozidava na slemenih, pobočjih in v dolinah. Posamične redke domačije izven strnjenih delov naselij se opredeli glede na njihovo funkcijo. Če so to večje kmetije in objekti zgrajeni pred letom 1967, se jim ohrani stavbno zemljišče in opredeli s podrobno namensko rabo. Območja razpršene poselitve so območja naselij: Janžev Vrh, Kobilščak, Radenski Vrh, Kapelski Vrh, Kocjan, Hrašenski Vrh, Murski Vrh, Murščak, Turjanski Vrh, Žrnova in Okoslavci.
29. člen
(naselja z razpršeno gradnjo)
(1) Razpršena gradnja je po definiciji območje z nizko gostoto naselitve, z nestrjeno, redko razmestitvijo objektov v prostoru, med katerimi je več kot 100 m nepozidanih oziroma kmetijskih zemljišč in je negativen pojav v prostoru, ki se ga lahko sanira. V Občini Radenci so opredeljeni kot razpršena gradnja le objekti, ki se nahajajo izven sklenjenih gradenj na grebenih in vrhovih, ki so pozidana z novejšimi objekti, pretežno so to vinske kleti, vikendi in ponekod tudi stanovanjske hiše ter niso komunalno opremljeni.
30. člen
(notranji razvoj naselij)
(1) Razvoj naselij vključuje notranji razvoj in širitev. V Občini Radenci je razvoj vseh naselij prvenstveno usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč znotraj strnjenih naselij in zaselkov.
(2) V naselju Radenci je v povprečju še nekaj nezazidanih stavbnih zemljišč na območju novega naselja, kjer ja načrtovana individualna in blokovska gradnja in na območju starejšega dela Radencev, kjer se prosta zemljišča parcelirajo in komunalno opremljajo. Proste so še površine namenjene centralnim dejavnostim, turizmu in rekreaciji ter površine namenjene poslovno trgovski coni.
(3) V lokalnih centrih in ostalih strnjenih naseljih je prav tako nekaj prostih površin, ki pa jih zaradi sedanje kmetijske rabe tudi zmanjšujemo, tako da so v povprečju v posameznih naseljih nepozidane površine zmanjšajo. Nezazidane površine so posamične vrzeli med obcestno zazidavo in nezazidana dvorišča pri domačijah, večjih strnjenih kompleksov nezazidanih površin v teh naseljih ni. Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš s spremljajočimi dejavnostmi, na območjih razpršene poselitve pa tudi za gradnjo kmetijskih objektov.
31. člen
(prenova naselij)
(1) S prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v naselju ali delu naselja in je ob tem mogoče ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja. Občina želi znotraj delnih prenov zagotoviti, da se:
· preprečiti nadaljnja degradacija kvalitetnih avtohtonih objektov,
· uredi morfološko prepoznavna središča naselij in lokalna vozlišča,
· uredijo javne površine in se opremijo z vsebinami, ki bodo spodbujale socialne stike
· prebivalcev (otroška igrišča, manjši trgi, ipd.),
· izboljša oblikovna podoba naselij ter sanira oblikovno najbolj moteče ureditve,
· izboljša prečne profile prometnic (urejanje pločnikov in kolesarskih površin, zelenih pasov
· ob cestiščih),
· zagotavlja zadostno število parkirnih mest na območjih oskrbnih in storitvenih dejavnosti,
· obstoječo komunalno infrastrukturo dogradi v smislu zagotavljanja enakomernega
· komunalnega standarda v vseh naseljih, rekonstruira in modernizira dotrajano omrežje.
(2) V Občini Radenci so degradirana območja v naselju Radenci, kakor tudi v ostalih naseljih in v odprtem prostoru, ki bi jih bilo treba sanirati. V naseljih so degradirana posamična območja z opuščeno dosedanjo rabo in nezadostno izkoriščena območja, ki se jim določi nova namembnost (objekti znotraj zdravilišča in samo kopališče v Radencih, starejši objekti v naselju Radenci, ipd.). V odprtem prostoru je predvidena za sanacijo zaprta deponija komunalnih odpadkov v Hrastje-Mota. Za posamična območja se izdela podrobne prostorske načrte ali sanacijske načrte, kjer se definira pogoje sanacije.
32. člen
(območja širitve naselij)
(1) Načrtno usmerjanje poselitve je dolgoročna zagotovitev površin za gradnjo stanovanj in ostalih dejavnosti. Načrtno se širi in urbanizira le občinsko središče Radenci s Šratovci in Boračevo, kjer se prednostno usmerja razvoj poselitve z razširitvijo vseh spremljajočih dejavnosti in se na tak način krepi občinsko središče. Večja naselja z izrazitejšo centralno dejavnostjo znotraj občine so še Kapelski Vrh s Paričjakom in ostala večja naselja z mešanimi dejavnostmi, ki so Hrastje Mota s Turjanci, Rihtarovci in Okoslavci, kjer se omogoči zmerni razvoj poselitve. Ostala območja so opredeljena kot podeželska naselja, kjer se predvidi ohranjanje poselitve s posameznimi zarobitvami in zapolnitvami praznih vrzeli med stavbnimi zemljišči, kjer je tudi izgrajena javna gospodarska infrastruktura. S priključitvijo posamičnih parcel zagotovimo lastnikom možnost gradnje na lastni parceli. Tovrstne zarobitve in zapolnitve so omejene na posamične parcele ob pogoju, da je do parcel urejena komunalna infrastruktura in da ima parcela urejen dostop z javne ceste in da gre za prostorsko zaokrožitev meje naselja ali razpršene poselitve.
(2) Zapolnjujejo in zaokrožujejo se tudi vinogradniška naselja, kjer so evidentirane pobude posameznih lastnikov zemljišč. V večini primerov se načrtuje gradnja stanovanjskih objektov in objektov za vinogradniško dejavnost z možnostjo občasnega bivanja. Glede na demografsko ogroženost območja Slovenskih goric, kjer število prebivalstva nezadržno upada, se s tovrstno gradnjo ohranja poseljenost, s tem se ohranja tudi vinogradništvo. Vinogradništvo je na tem območju pomembna gospodarska panoga, ki se z razvojem dopolnilnih dejavnosti razvija tudi v turistično ponudbo.
33. člen
(razvoj dejavnosti)
(1) Razvoj dejavnosti izhaja iz obstoječe razporeditve dejavnosti, ki je v določenem delu definirana s sprejetimi lokalnimi izvedbenimi akti, v katerih je poleg pogojev za izvedbo določena tudi namembnost posameznega območja. Na ta način se ureja predvsem območje zdraviliškega kompleksa in novega naselja.
(2) Na območju urbanističnega načrta se razvija tudi dodatne centralne, posebne ter poslovno trgovske dejavnosti ter zagotavlja površine za usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
(3) Večina naselij v občini izhaja iz mešane bivalno – delovne (kmetijske) funkcije, ki se sicer postopoma opušča, vendar je prisotna v pretežnem delu naselij. Število kmetij se sicer zmanjšuje, povečuje pa se njihova velikost in kapaciteta. Da se ohrani funkcija podeželja v celoti (povezanost delovne in bivalne funkcije) se vsa naselja, razen naselja Radenci z deli naselij Šratovci in Boračeva, opredeli kot podeželska naselja, kjer bosta omogočena predvsem ohranitev ter tudi širitev in razvoj kmetijskih in dopolnilnih kmetijskih dejavnosti ter ostalih spremljajočih dejavnosti. V vseh naseljih se ohranjajo ter glede na potrebe krepijo centralne, oskrbne, turistične in rekreacijske dejavnosti.
(4) Na območju Občine Radenci se spodbuja razvoj turizma in rekreacije. Tako občina na svojem ozemlju poleg zdraviliškega turizma, načrtuje razvoj motokrosa, turističnega centra za namen vzletišča lahkih naprav, manjšega golf igrišča ter turističnega rekreacijskega območja za razširitev obstoječega mini živalskega vrta. Posebno območje razvoja sonaravnega turizma je območje ob Muri in gričevnato območje občine. Pri načrtovanju objektov in površin izven poselitvenih območij se upošteva republiška izhodišča prostorskega razvoja Slovenije.
(5) Gospodarska dejavnost je koncentrira na območju obstoječe gospodarske cone v naselju Boračeva, kjer je predvidena tudi njena dolgoročna razširitev za zagotovitev dodatnih površin za razvoj gospodarske cone. Kot gospodarske cone se v ostalih naseljih opredelijo tudi obstoječe večje obrtne dejavnosti (npr. v Turjancih – gradbeno podjetje Weindorfer, obstoječa vinska klet Kapelske gorice). Možnost razvoja gospodarske cone pa je tudi neposredno ob avtocesti, kot samostojna ali kot širitev gospodarske cone Občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
(6) V centralnih delih naselij, ki so definirana z javnimi objekti (cerkev, šola) se zagotovi dodatne površine za javne funkcije in dodatne zelene površine, če so za to prostorski pogoji.
34. člen
(ohranjanje razpršene poselitve)
(1) Razpršena poselitev se v gričevnatem delu občine ohranja kot avtohtoni vzorec poselitve. Spodbuja se razvoj vinogradništva in poljedelstva ter se vzpostavljajo pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na teh območjih. Poselitev se ohranja z zagotovitvijo ugodnih bivalnih pogojev, z ugodnimi prometnimi povezavami z lokalnimi centri oz. do območij z delovnimi mesti in šolo. Njeno ohranjanje ni pomembno samo zaradi ohranjanja poselitve, ampak tudi zaradi njenega prispevka k prepoznavnosti in ohranjanju kulturne krajine širšega območja Slovenskih goric. Ker je gričevnat del Občine Radenci demografsko ogroženo, kjer so tudi demografske napovedi pesimistične, občina zato spodbuja in ohranja poselitev na celotnem območju občine. Zaradi navedenega je razpršeno poselitev potrebno ohranjati in smiselno dopolnjevati obstoječa stavbna zemljišča (zaokroževanje, zapolnjevanje in načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območja naselja v skladu z zakonodajo).
35. člen
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselja Radenci so podane v urbanističnem načrtu tega naselja.
(2) V primeru širitve stavbnih zemljišč in v primeru prenov delov naselij se urbanistično oblikovanje opredeli z občinskimi prostorskimi načrti.
(3) V vseh nižinskih obcestnih-gručastih naseljih in v delih naselij, ki so strnjeni ob cesti (slemenska pozidava), se ohranja značilno obcestno zazidavo z upoštevanjem zaporedne zazidave: ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rastoča domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju naselij. Ohranja se značilne zelene robove naselij in zaselkov, tu je dopustna le gradnja gospodarskih kmetijskih objektov. Pri umeščanju objektov se upošteva poselitveni vzorec območja.
(4) V strnjenih naseljih se upošteva racionalna izraba površin z zagotovitvijo ustreznih javnih površin, ki omogočajo vzdrževanje naselja ali dela naselja. Predvsem se zagotovi ustrezne širine dovoznih cest in ulic ter površine za javne zelenice v naseljih z objekti družbene infrastrukture.
(5) V naseljih se ohranja identiteta naselij z obnovami objektov, z ohranjanjem arhitekturne tipologije naselja, z ohranjanjem ali vnašanjem zelenih in drugih javnih vsebin v naselja ter z oblikovanjem središč naselij. V vseh naseljih se dosledno upošteva gradbena linija ob cesti, ter ohranja velikostno razmerje grajene strukture. To pomeni, da se omeji gradnjo objektov večjih tlorisov ali višin. V izvedbenem delu prostorskega načrta se določi velikost ali prostornina objektov, ki ne sme odstopati od povprečne velikosti ožjega naselja. Določi se tudi strožje prostorske izvedbene pogoje za oblikovanje objektov.
36. člen
(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)
(1) Razvoj v krajini je usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju razvoja poselitve. Dejavnosti na območju občine bodo umeščene na najbolj privlačna območja oz. na območja z največjimi potenciali zanje, ob najmanjši ranljivosti prostora oziroma v skladu z varovanjem naravnih in kulturnih kakovosti prostora, v skladu z varovanjem naravnih virov in kulturne krajine ter v skladu z ogroženostjo prostora zaradi naravnih in drugih nesreč.
(2) Razvoj v krajini je usmerjen predvsem v razvoj kmetijstva (poljedelstvo in živinoreja v nižinskem delu občine in vinogradništvo, sadjarstvo v gričevnatem delu), v razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti z razvojem turističnih dejavnosti. Na delu kmetijskih zemljišč znotraj Občine Radenci so že izvedene agrooperacije, občina načrtuje agrooperacije tudi na ostalih kmetijskih zemljiščih. Agrooperacije se lahko izvajajo na celotnem območju Občine Radenci, razen če ni za posamezno območje v izvedbenem delu tega odloka določeno drugače.
(3) V gričevnatem delu imata vinogradništvo in sadjarstvo pomembno gospodarsko vlogo, zato se ju ohranja in razvija tudi z ohranitvijo poselitve. Pretežni del vinogradov in tudi sadovnjakov je v lasti fizičnih oseb, vsaj polovica lastnikov se z vinogradništvom ukvarja ljubiteljsko na manjših pridelovalnih površinah. Združevanje vinogradniških površin še ni aktualno, z vidika ohranjanja značilne kulturne krajine tudi ni zaželeno. Na vinogradniških območjih se spodbuja razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti in razvoj turizma.
(4) Turistična dejavnost izven naselij je usmerjena v ohranjanje in vzdrževanje krajinske podobe gričevnatega dela občine. Kot zaključena športno - rekreacijska območja so v odprti krajini opredeljena posamična športna igrišča (pretežno travnata igrišča), ki se nahajajo izven strnjenih delov naselij. Slednja se ohranjajo, istočasno pa se tam, kjer je za to izkazana potreba in je prostorsko možno, zagotavlja njihov nadaljnji razvoj. Turistično rekreacijska območja izven naselij se spodbujajo na celotnem območju občine, večja načrtovana pa so v Radencih zaradi razširitve turistično rekreacijskega centra in mini živalskega vrta, v Janževem Vrhu zaradi ureditve steze za motokros in v Paričjaku zaradi ureditve turistično rekreacijskega območja za namene vzletišča lahkih naprav in golfa.
(5) Na območju občine je v odprti krajini dobro razvita mreža številnih tematskih športno – rekreacijskih poti, ki potekajo večinoma po gričevnatem vinorodnem območju občine in na območju ob Muri. Obstoječe športno – rekreacijske poti se ohranja, smiselno dopolnjuje in vključuje nove odseke.
(6) Na področju gozdarstva se ohranjata gospodarska in ekološka funkcija gozdov, ter mešana kmetijsko-gozdarska funkcija na območjih kmetijskih zemljišč, poraščenih z gozdom.
(7) Mineralna voda se bo še naprej uporabljala v turistične in gospodarske namene. Viri geotermalne vode se koristijo za namene turizma, v gospodarskih dejavnostih, za ogrevanje in v kmetijstvu.
(8) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično – rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese, ki ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. Večina območij primernih za razvoj vodnih in obvodnih športno – rekreacijskih dejavnosti se nahaja znotraj območij varstva narave, zato je razvoj teh dejavnosti možen le pod pogoji in na podlagi soglasja pristojne službe.
(9) Varovanje vodnih virov ima na območju občine poseben pomen tudi zato, ker je osrednji in južni del občine opredeljen kot vododeficitarno območje, kjer standard vodooskrbe ni na ustrezni ravni. Na teh območjih se prebivalcem prednostno zagotavlja ustrezno oskrbo s pitno vodo. Istočasno se na vododeficitarnih območjih praviloma ne locira dejavnosti, ki predstavljajo velikega porabnika vode.
(10) Na območju Občine Radenci se nahaja širši varstveni pas vodnega vira pitne vode murskosoboške občine in sicer varstveni pas vodnega zajetja v Krogu, ki je eno od poglavitnih vodnih zajetij v občini in je zavarovan z občinskim odlokom.
(11) Z Odlokom o določitvi varstvenih pasov vseh javnih vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v Občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 27/84) je zavarovano območje mineralnih vrelcev, ki zajema severni del občine in celotno naselje Radenci. Na zavarovanem območju in tudi v okolici so vodovarstvena zajetja (črpališča), ki so v podrobni namenski rabi opredeljena kot območja okoljske infrastrukture.
(12) Perspektivna nahajališča mineralnih surovin se nahajajo ob reki Muri, nahajališča geotermalnih virov pa na območju Radenskega polja in Ščavniške doline. Na območju občine trenutno ni raziskovalnega ali pridobivalnega prostora, za katerega bi bila podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin ali geotermičnega energetskega vira. Obstoječi nelegalni kopi (zapuščene gramoznice) se z ustreznimi sanacijskimi ukrepi sanirajo (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin).
37. člen
(posebna območja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora)
(1) Posebna območja, ki so v Občini Radenci opredeljena kot kvalitetna in vredna območja, so območja varstva narave in območja kulturne dediščine. V teh območjih se ohranja obstoječe stanje ali načrtuje v skladu z zahtevanimi režimi.
(2) Na območju Občine Radenci so evidentirana vsa območja varstva narave. Ležijo na severo - vzhodnem delu občine, ob Muri in tudi na območju Radgonsko - Kapelskih goric. To so ekološko pomembna območja, posamična območja in točke naravnih vrednot ter posebno varstveno območje Natura 2000. Varujejo se tudi pomembna območja in elementi kulturne in naravne krajine, ki se nahajajo izven zavarovanih območij (mokrotni travniki, vegetacija tekočih voda, gozdovi) ter elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (živice, grmovni in drevesni osamelci, ipd).
(3) Na območju Občine Radenci so evidentirane štiri krajinski enote in njihove podenote. Za posamezne podenote so navedene smernice za varovanje in urejanje:
1) Ravninsko območje Prekmurja (podenota: Poplavno območje reke Mure):
· varovanje gozdnih površin in vseh drugih drobnih vegetacijskih pojavov (žive meje,
· skupine dreves in posamezna drevesa, obrežne zarasti),
· ohranjanje poplavnosti v poplavnem pasu Mure,
· ohranjanje obsega poplavnih logov,
· revitalizacija reguliranih strug vodotokov na način sonaravnega oblikovanja korita in
· zajezitev, potrebnih za ohranjanje višine podtalnice,
· vzpostavitev furkacijskega delovanje reke.
2) Ravnina ob Muri (podenota: Mursko polje):
· ohranjanje redkih dreves med polji,
· ohranjanje preostalih mokrotnih površin,
· revitalizacija reguliranih odsekov potokov s ponovno zasaditvijo in zajezitvami vode v
· strugi,
· sajenje posameznih dreves v odprti krajini, na razpotjih, ob znamenjih ipd.,
· bogatenje kolobarja kmetijskih kultur,
· ureditev gramoznic in odstranitev odpadkov iz gramoznic.
3) Slovenske gorice (podenota: Radgonsko-Kapelske gorice):
· ohranjanje topografskih značilnosti naravnega in kulturnega nastanka npr. teras
· (Kapelske gorice, Jeruzalemske gorice),
· ohranjanje gozdnih površin med vinogradi v grapah in na strmih legah,
· ohranjanje osamelih dreves, predvsem jagnedov,
· ohranjanje močvirnih dolin potokov, ki še niso bili regulirani,
· ureditve novih sadovnjakov in vinogradov naj se prilagajajo prevladujočemu krajinskemu
· vzorcu,
· poselitveni vzorec naj se prilagaja obstoječim poselitvenim vzorcem (npr. slemenska
· gradnja proti gradnji po pobočju),
· območja počitniških hišic je treba sanirati z vidika vidne zaščite s primernimi zasaditvami,
· npr. sadnih dreves.
4) Slovenske gorice (podenota: dolina Ščavnice):
· ohranjanje osamelih dreves,
· dolini Pesnice in Ščavnice je treba ponovno oživiti s sajenjem živic in sonaravno ureditvijo
· strug,
· sajenje posameznih dreves v odprti krajini kot krajinskih poudarkov in označevalcev npr.
· razpotij; to velja za oba sistema; dolinsko dno (hrast - dob) in gričevje (jagned),
· ekološko-krajinska sanacija bi bila dobrodošla tudi ob vodnih zadrževalnikih, katerih
· brežine se porasle zgolj s travo (dolina Ščavnice).
(4) Območja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo na območju občine vse enote kulturne dediščine, varovane po predpisih s področja kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Območja kulturne dediščina so območja in objekti iz registra kulturne dediščine, ki so zavarovani z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/07, 26/07, 11/08)) in ki so v registru kulturne dediščine za območje Občine Radenci. Celostno se varuje vsa območja in objekte kulturne dediščine. Poleg objekta kulturne dediščine se varuje tudi njegovo vplivno območje.
(5) Ohranjanje in razvijanje prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora je potrebo zaradi ohranjanja krajinskih, urbanističnih in arhitekturnih značilnosti celotnega prostora občine. Sama pomembnost ohranjanja in razvijanja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora izhaja tudi iz SPRS, kjer je del ozemlja občine spoznan kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni (Kapelske gorice), območje ob reku Muri pa je opredeljeno kot zasnovano območje naravnih kakovosti.
38. člen
(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)
(1) Kot območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena območja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika naravnih ali antropogenih procesov in jim je potrebno zagotoviti ustrezno varstvo oz. varovanje. Na območju občine taka območja predstavljajo poplavno, erozijsko, plazljivo, požarno in potresno ogrožena območja. Kot posebna območja varstva so na območju občine opredeljena tudi vodovarstvena območja.
(2) Ogrožena območja zaradi poplav oz. območja, kjer je treba zagotavljati varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so poplavna območja ob reki Muri in ob potoku Ščavnica. Naselja so ob reki Muri delno zaščitena z visokovodnimi nasipi. Na ogroženih območjih, kjer so nasipi dotrajani in ne nudijo zadostne poplavne ogroženosti je predvidena sanacija nasipov. Poplavna območja so po namenski rabi pretežno kmetijska ali gozdna zemljišča, kjer ni predvidena sprememba namenske rabe. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vse posege, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Glede na stopnjo ogroženosti so dopustni posegi, ki izhajajo iz podrobnejše namenske rabe ter posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Možna je gradnja objektov in naprav v skladu s predpisi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retencijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje retencijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. Manjši delež zemljišč se nahaja tudi na obstoječih stavbnih zemljiščih, kjer so objekti že izvedeni.
(3) Za vodotoke na območju Občine Gornja Radgona je bila izdelana strokovna podlaga oz. poplava študija »Izdelava kart poplavne in kart razredov poplavne nevarnosti za območje OPN Gornja Radgona, VGB, oktober 2010 in november 2012, katere razredi poplavne nevarnosti segajo tudi na območje Občine Radenci.
(4) Na območju Občine Radenci so evidentirana tudi erozijska območja. Na območju erozije srednje intenzitete, ki se nahajajo na gričevnatem delu občin Radgonsko – Kapelskih goric, se upošteva varstvene ukrepe oziroma se v teh območjih ne načrtuje ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje. Pri poseganju na erozijska območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe oz. upoštevati predpise.
(5) V izvedbenem delu prostorskega načrta se upoštevajo ukrepi varstva pred požarom, ki jih določajo predpisi o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevajo se tudi požarna tveganja.
(6) Občina ima občinski načrt zaščite in reševanja, izdelana je tudi Oceno ogroženosti, v kateri so določeni predlogi za izvajanje zaščite in reševanja po posameznih področjih ogroženosti.
(7) Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni. Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v dijaškem domu v Radencih. Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine in sicer na območju že urejenega zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov v Boračevi.
(8) V Občini Radenci ni državnih območij za potrebe obrambe.
39. člen
(blagovne rezerve)
(1) Na območju občine ni objektov ali površin za skladiščenje blaga državnih blagovnih rezerv, prav tako ni načrtovana izgradnja novih objektov.
40. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Osnovna namenska raba se je določila na podlagi sedanje pretežne rabe zemljišč in na podlagi predvidene namenske rabe. Deli se na stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.
(2) Stavbna zemljišča so v naselju Radenci, v vseh nižinskih naseljih ter v vinogradniških naseljih in ostalih območjih razpršene poselitve. Posamične objekte, ki se jih opredeli kot razpršeno gradnjo, se v prostorskem načrtu prikaže kot stavbišče (fundus) brez pripadajočega stavbnega zemljišča.
(3) Kmetijska zemljišča so vsa zemljišča, ki so že v prostorskih sestavinah planov opredeljena kot območja kmetijskih zemljišč in dejansko predstavljajo območja kmetijskih zemljišč.
(4) Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z drevjem in grmičevjem in so že v prostorskih sestavinah planov opredeljena za gozdno rabo.
(5) Vodna zemljišča so površine pod vodo in pripadajoča zemljišča, ki so v katastrskih načrtih del vodne površine. (npr. reka Mura, Boračevski potok in ostali manjši vodotoki, opuščene gramoznice in druge vodne površine). Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu, in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
(6) Območij, ki bi bila opredeljena kot druga zemljišča na območju občine ni.
(7) V občinskem prostorskem načrtu se za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določi oziroma prikaže območja podrobnejše namenske rabe prostora. Podrobnejša namenska raba prostora se v skladu z izhodišči in usmeritvami iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in ob upoštevanju področnih predpisov določi oziroma prikaže glede na fizične lastnosti prostora in predvideno rabo.
41. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Za celotno območje občine so bile na podlagi celovite analize prostora, njegovih vrednot, značilnosti, prepoznavnosti in načrtovanih prostorskih ureditev določene enote in podenote urejanja prostora.
(2) V prostorskem načrtu so za vsako enoto oz. podenoto urejanja prostora na podlagi določene osnovne oz. podrobnejše namenske rabe zemljišč določeni prostorski izvedbeni pogoji.
(3) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo. Prostorski izvedbeni pogoji se določijo za celotno območje občine. Prikazani so v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta. Z njimi se določi merila in pogoje za gradnjo objektov ter drugih posegov po posameznih enotah urejanja prostora: glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje, ipd.
(4) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev glede lege, velikosti in oblikovanja objektov se upošteva značilnosti arhitekturne tipike območja, obstoječe gradbene linije in zaporednost zazidave. Ohranja se morfologija naselij (pretežno obcestna pozidava, zaporednost gradnje), zeleni robovi naselij in ostale zelene površine. Ohranijo se območja razpršene poselitve v gričevnatem delu občine z namenom ohranitve kulturne krajine.
(5) V občinskem središču se ohranja značilno zazidavo ob ulični gradbeni liniji. Dotrajane objekte se nadomesti z novimi, pri čemer se upošteva ulično gradbeno linijo in višinski gabarit, ki ne presega višine obstoječih objektov ob ulici. Po podrobni namenski rabi je jedro naselja namenjeno predvsem stanovanjem, centralnim dejavnostim, posebnim dejavnostim in tudi turizmu. Razvoj naselja se usmerja v ponovno oživitev manjših lokalov ter v proste površine za ureditev trgovskih, poslovnih in servisnih dejavnosti. Pri novih gradnjah v še nepozidanih območjih se nove ulice začrta ortogonalno in vzporedno z obstoječimi ulicami, upošteva se ulična gradbena linija.
(6) Pri določanju pogojev in meril za parcelacijo zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo, tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.
(7) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se upoštevajo določila in pogoji priključevanja iz veljavnih predpisov s področja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
(8) V enotah urejanja prostora, kjer veljajo občinski podrobni prostorski načrti (ZN, LN, UN in OPPN), se upošteva prostorske izvedbene pogoje iz veljavnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov. V vseh območjih, ki bodo obdelana s podrobnimi prostorskimi načrti, se upošteva gradbena linija obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki, ipd). V enotah urejanja prostora za katere je predvidena izdelava OPPN bodo podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji določeni v postopku priprave OPPN. V enotah urejanja prostora, kjer velja državni prostorski načrt, se upošteva prostorske izvedbene pogoje iz državnega prostorskega načrta.
(9) Pri določanju pogojev glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva veljavne predpise iz posameznih področij ter zahteve posameznih nosilcev urejanja prostora. Ohranja se naravne (travnike,….) in ustvarjene (ekstenzivne sadovnjake, živice…) krajinske elemente, ki soustvarjajo podobo naselja in ostale zelene površine. Razpršena gradnja se omeji.
(10) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev varovanja zdravja ljudi se upošteva veljavne predpise iz posameznih področij, ki urejajo varovanje zdravja.
42. člen
(koncept razvoja občinskega središča)
(1) Prostorski razvoj občinskega središča je usmerjen v izboljšavo obstoječih in urejanje novih poselitvenih območij, v ureditev urbanega centra naselja in v razvoj poslovno-trgovske cone. Razvoj poselitvenih območij se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljišč, v zgostitev obstoječih stanovanjskih območij in v dolgoročne širitve stanovanjskih območij med Radenci in Šratovci in v jugovzhodnem delu naselja Radenci. Prostorski razvoj centralnih dejavnosti se usmerja v osrednji del naselja Radenci, med obstoječe centralne dejavnosti ob glavni cesti in med cerkvijo oz. stanovanjskim območjem zahodno od železnice, kjer je dosti razpoložljivih stavbnih zemljišč. Gospodarske dejavnosti se širijo izven strnjenega dela naselja, poleg obstoječe proizvodne cone v Boračevi. Poslovno trgovska cona se umešča med glavno cesto in železniško progo v naselje Šratovci, pred vstopom v naselje Radenci, kjer se že nahaja trgovina za kmetijske izdelke in bencinska črpalka. Poslovno, proizvodne in servisne dejavnosti se še umestijo v južni del Radencev, prav tako na zemljišče med glavno cesto in železniško progo, ki je zaradi oblike in lege najbolj primerno za tovrstne dejavnosti. Za širitev turistične dejavnosti se namenijo površine južno od obstoječega zdraviliškega kompleksa, ki so že stavbne površine po osnovni namenski rabi in površine ob lovskem domu, ki ga zaokrožajo gozdne površine.
(2) Cilji urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja arhitekturne identitete kraja so: razviti in ohraniti oblikovno podobo naselja, izboljšanje podobe in revitalizacija ključnih (karakterističnih) območij naselja, ohranjanje morfološke (urbanistične) strukture naselja s poudarkom na ohranjanju odprtih površin znotraj poselitvenih območij, varovanje ključnih pogledov na naselje in oblikovanje jasnih robov (grajenih, zelenih) med pozidanim prostorom in naravnim zaledjem, urejanje javnega prostora z namenom izboljšanja bivalnih pogojev, proizvodne in poslovne cone oblikovati zunaj naselij in v manjših, sestavljenih gabaritih ter jih v največji možni meri ozeleniti. S prenovo oziroma rekonstrukcijo znotraj obstoječih stanovanjskih lokacij se izkorišča notranje rezerve naselja in obnavlja gradbeni fond v središču naselja. Območja prenov se nanašajo predvsem na revitalizacije znotraj zdraviliškega parka.
(3) Značilnost občinskega središča Občine Radenci je, da je vpeto v naravne zelene površine. Podobo zelenega naselja ustvarja predvsem zdraviliški park, ki obsega velik del površin in v katerem se nahajajo redke in eksotične vrste dreves. Ohranjajo in prenovijo se vse urejene zelene površine ob javnih objektih. Ozelenjena bodo tudi območja, ki so na območih naselja priključena na novo. Ohrani in vzdržuje se sprehajalna pot med vrelci. Uredijo se še dodatne sprehajalne poti, ki bodo povezala naselje z ostalimi okoliškimi naselji in naravo (Mura, vinorodni okoliš). Prav tako se uredijo trim steze, ki so za zdraviliški turizem zelo pomembne. Med železnico in obstoječimi ter novimi grajenimi strukturami se uredi zeleni, ločilni pas. Bližnjo bujno obrečno vegetacijo reke Mure, ki prav tako ugodno vpliva na klimo v naselju se ohranja in varuje v skladu z režimi.
(4) Območje urbanističnega načrta se z vidika varstva vode dotika ekološko pomembnega območja ob Muri, kjer je tudi predviden regijski park Mura. Del območja ob Muri spada v območje Nature 2000. Ob stičnih točkah je zato potrebno poskrbeti za ohranjanje okolja. Kot splošne varstvene usmeritve za posege in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih se upoštevajo varstvene usmeritve navedene v Uredbi o posebnih varstvenih območjih (območjih Nature 2000). Celotno območje urbanističnega načrta leži na vrelčnem območju, ki je razdeljeno na tri zaščitne pasove znotraj katerih se nahaja več mineralnih vrelcev.
(5) Območje Radencev spada v II. stopnjo onesnaženosti. V izogib onesnaževanja zraka se je potrebno usmerit v ogrevanje z ekološko neoporečnim gorivom in energetsko varčno gradnjo kakor tudi energetsko sanacijo obstoječih objektov.
(6) Pri odvozu odpadkov je potrebno upoštevati program ravnanja z odpadki v občini, ki predvideva postopen prehod na nov sistem zbiranja odpadkov. Deloma je že vzpostavljeno ločevanje odpadkov na mestu zbiranja, ki ga je pa potrebno povečati oz. razširiti. Komunalni odpadki se odlagajo na odlagališču v Puconcih. V naselju je potrebno povečati število zbirnih mest za komunalne odpadke - ekološke otoke. Le-te se predvidi na vizualno manj izpostavljenih mestih. Občina ima urejen zbirni center v Boračevi.
43. člen
(koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo in lokalni energetski koncept)
(1) Cilji koncepta prometnega omrežja in javnega potniškega prometa so prestrukturiranje prometa z nameni izboljšanja prometne varnosti in dostopnosti ter razbremenitve prostora in bivalnega okolja, krepitev funkcionalnih peš in kolesarskih navezav med naseljenimi območji in krajinskimi prvinami, ki se nanje navezujejo.
V koncept prometnega omrežja v občinskem središču se vključuje predvsem naslednje usmeritve:
· ureditev peš prehodov nad ali pod železniško progo,
· rekonstrukcija cest znotraj naselij,
· ureditev večjih in manjših krožišč,
· ureditev avtobusne postaje,
· ureditev parkirnih površin v centralnem delu (ob cerkvi) in ob avtobusni postaji,
· ureditev novega križišča v poslovno trgovski coni in preko njega povezava stanovanjskega dela z glavno cesto.
(2) Občinsko središče in celo občino z električno energijo pokriva območna enota Gornja Radgona, Elektro Maribor d.d.. Oskrbovanje z električno energijo poteka iz napajalnih transformatorskih postaj 20/04 kV, ki se napajajo iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV Radenci preko 20 kV izvodov Radenci TP VII, Boračeva, Radenci Jug, Videm, Lenart in Ljutomer. Število transformatorskih postaj na območju urbanističnega načrta je 19. V naselju Šratovci je razdelilna transformatorska postaja. V fazi izgradnje je 110kV daljnovod Lenart-Radenci.
(3) Oskrba s pitno vodo temelji na črpanju podtalnice iz Vodnega zajetja Podgrad-Segovci, ki se nahaja v občini Gornja Radgona. Celotna občina je vključena v skupen regionalni vodooskrbni sistem Pomurja.
(4) S kanalizacijskim omrežjem sta pokriti naselji Radenci in Šratovci ter in delno naselja Boračeva, Paričjak, Kapelski Vrh in Radenski Vrh ter obcestni del naselij Rihtarovci, Turjanci in Hrastje Mota. V naselju Radenci je zgrajen mešani kanalizacijski sistem, ki se zaključuje v čistilni napravi, ki je stacionirana v bližini hotelskega kompleksa ob Boračevskem potoku, v katerega se izliva prečiščena voda. V prihodnosti je načrtovana širitev čistilne naprave (novogradnja ali rekonstrukcija). Kanalizacijsko omrežje v naselju Radenci se je v glavnem izgrajevalo v letih 1960 – 1985.
(5) Preko občine Radenci poteka prenosno plinovodno omrežje, ki je v upravljanju podjetja Plinovodi d.o.o.. V sklopu prenosnega plinovoda se na območju občinskega središča nahaja ena merilno reducirna postaja, ki se nahaja med glavno cesto in lovskim domom. Iz merilno reducirne postaje pri lovskem domu se napaja plinovodno omrežje v lasti podjetja Mestnih plinovodov, ki oskrbuje z zemeljskim plinom naselja Radenci, Šratovci in Boračevo.
(6) Območje je ustrezno pokrito s PTT omrežjem, ki je delno v zemeljski in delno v zračni izvedbi. Občinsko središče je v celoti pokrito s CATV omrežjem.
(7) Lokalni energetski koncept vključuje raziskave in izkoriščanje alternativnih virov energije kot so: predelava biomase in kmetijskih produktov v bioplinarnah in izkoriščanje sončne energije in predvsem termalne energije. Za te alternativne vire so v Občini Radenci in v občinskem središču ugodni pogoji, zato se spodbuja investicije v izkoriščanje teh virov.
(8) Leta 2005 je podjetje Eco Consulting izdelalo Energetsko zasnovo Občine Radenci. Energetska zasnova podaja ocene o možnostih izrabe obnovljivih virov energije v občini in predlaga različne ukrepe učinkovite rabe obnovljivih virov energije. Cilji energetske zasnove Občine Radenci so:
· zagotoviti trajnostni energetski razvoj lokalne skupnosti,
· pripraviti strategijo in akcijski načrt za oskrbo in rabo energije,
· zagotoviti racionalen in učinkovit razvoj energetskih omrežij,
· uporabiti lokalne energetske vire in izvesti distribuirane sisteme oskrbe z energijo,
· zagotoviti učinkovito rabo energije v javnih stavbah.
K porabi zemeljskega plina v največji meri prispevajo največja podjetja, raba zemeljskega plina v stanovanjih je minimalna. Velik del oskrbe s toplotno energijo v stanovanjskih objektih temelji na individualnih kuriščih, ki so v veliki meri zastarela, z ogrevanjem s kurilnim oljem. Zato je nujno potrebno spodbujati občane na teh območij za zamenjavo starih klasičnih kotlov za tehnološko dovršene kotle na lesno biomaso. Kjer je prisoten plin (celotno občinsko središče), pa spodbujati gospodinjstva za priklop na plinsko omrežje. Največji potencial izrabe lokalnih obnovljivih virov energije se kaže v sončni energiji, bioplinu in v hidroenergiji oz. geotermalni energiji. Lesna biomasa ima nekoliki manjši potencial. Pri gradnji novih objektov se upošteva sodoben način gradnje s poudarkom na sanaciji stavb, varčevanju in izločitev virov, ki prekomerno onesnažujejo okolje.
44. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Enote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora ter pretežne namenske rabe. Enote urejanja prostora so posamezna območja v naselju Radenci, območja v lokalnih centrih, samostojni zaselki in deli nižinskih strnjenih naselij, strnjena obcestna vinogradniška naselja ter ostala območja stavbnih zemljišč (družbeni objekti, pokopališča, rekreacijska območja, posebne površine). Posebne enote urejanja prostora so območja krajine, deljene po režimih. V vsaki prostorski enoti je določena osnovna in podrobnejša namenska raba prostora ter podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Pregled enot urejanja prostora v Občini Radenci:
Oznaka enote
/
podenote urejanja prostora
Ime enote/podenote urejanja prostora
Podrobnejša namenska raba prostora v enoti/podenoti urejanja prostora
Režimi v enoti/podenoti urejanja prostora
Načini urejanja
PIP v členu
Naselje ŠRATOVCI
ŠR 1
Naselje
Šratovci:
-gasilski dom
-kapelica, domačije in hiša
-TP
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
E-območja energetske infrastrukture
-varstvo KD
(EŠD: 14073, 14074, 14075, 14076, 14077)
-varstvo narave (NV)
-območje katastrofalnih in redkih poplav
-vvo-vrelčni nivo
-DPNp
SK-62.
CD-67.
PC-75.
E-77.
ŠR 3
Igrišče Šratovci:
-igrišče
BC-športni center
K1-najboljša kmetijska zemljišča
-varstvo narave
(NV)
BC-69.
K1-78.
ŠR 4
Trgovski center Šratovci:
-dolgoročna širitev
ŠR 5
-obstoječi
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
OPPN (UGSO, št. 37/10)
83.
ŠR 6
Trgovski center Šratovci
pOPPN
84.
ŠR 7
Gosp. cona Radenska:
78.
Naselje BORAČEVA
BO 1
Naselje Boračeva – sever:
-kapelica
-K2-dolgoročna širitev naselja
PO-ostale prometne površine
K2-druga kmetijska
zemljišča
VC-celinske vode
(EŠD: 13562)
- erozija
-HMO
PO-75.
E-77
K2-78.
VC-80.
BO 2
Naselje Boračeva – Radenska
SSm-mešane stanovanjske površine
PŽ-površine železnic
SSm-56.
PŽ -75.
BO 3
Naselje Boračeva – jug:
-manjši ribnik
-znamenje
(EŠD: 14027)
BO 4
Gosp. cona Radenska-Boračeva
IG-gospodarska cona
-vvo-vrelčni nivo,
Obstoječi ZN – Del Zazidalnega načrta Boračeva (Ur.obj. 34/83 UGSO št. 30/10) - del preklican
128.
BO 5
Zaselek Boračeva
SS-stanovanjske površine
56.
BO 6
Turistično območje Boračeva – Lovski dom:
-lovski dom
-čebelarstvo
-vrtina
O-območja okoljske infrastrukture
BO 7
Trgovski center Boračeva:
- predvideni
BO 8
Zbirni center odpadkov:
-zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov
O–območje okoljske infrastrukture
76.
BO 9
Poslovno/gospodarsko območje:
- ureditev avtopralnice,
trgov./poslov. ter proizvod. dejavnosti
IG–gospodarska cona
72.
Naselje RADENCI
RA 1
Naselje Radenci – sever
BT-površine za turizem
ZP-parki
(NV, EPO, Natura)
SS-47.
BT-47.
CU-47.
ZP-47.
O-76.
RA 2
Naselje Radenci – zahod
SS-48.
RA 3
Bencinski servis Radenci:
-bencinska črpalka z lokalom
-avto-servis
CU-49.
RA 4
Naselje Radenci – Gregorčičeva ulica
SS-50.
RA 5
Naselje Radenci – Kidričevo naselje:
-blokovska gradnja
SS-stanovanjske površine,
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
E-energetska infrastruktura
SS-51.
ZS-51.
ZP-51.
RA 6
Radenci Center – Vrtec
CD-52.
RA 7
Poslovna -trgovska cona Radenci – Sever:
-upravna stavba,
-polnilnica,
-vrtnarija,
mladinsko in športno društvo
-SIM podjetje
-predviden muzej
BD-površine drugih območij
- vvo-vrelčni nivo
- RP Murska depresija
BD-60.
RA 8
Naselje Radenci - individualne hiše in vile
RA 9
Naselje Radenci:
-nova soseska
RA 10
Radenci center:
-OŠ, društva
-zavod za turizem
-banka, pošta, lokali
CU-53.
RA 11
Radenci Center »Zeleno« območje med cesto
ZP-park
ZP-54.
RA 12
Naselje Radenci –center jug:
-stanovanjski del
-območje redkih poplav
SS-55.
RA 13
Radenci center
ZS-površine za oddih rekreacijo in šport
RA 13/1
Radenci center – individualna gradnja
RA 13/2
Radenci center - cerkev in župnišče
- območje redkih poplav
Obstoječi ZN – del - Zazidalni načrt Radenci – Jug (Ur. obj., št. 6/99)
RA 14
RA 15
Vaški del – Radenci jug:
-psihiatrična ambulanta in društvo za zdravje
-kapelica z urejeno zeleno površino
SS-56.
CU-56.
RA 15/1
Naselje Radenci – jug
ZD-druge urejene zelene površine
(EŠD: 970)
CD-56.
ZD-56.
RA 16
-trgovine
-poslovni objekti
-lokali, KS in občina
-pekarna,
avtobusna postaja
(KD-Zdraviliški park),
parkirišče
- varstvo KD
(EŠD: 14066, 946)
SS-53.
CD-53.
ZD-53.
RA 17
Naselje Radenci – vzhod:
-znamenje (kapelica)
-varstvo KD,
(EŠD: 969)
RA 18
Igrišče Radenci:
-urejena igrišča z parkiriščem
BC-športni centri
BC-57.
RA 19
- novo soseska
RA 20
- nova soseska
RA 21
Radenci Center
59.
RA 22
Naselje Radenci – Zadruga
CU-58.
ZD-58.
RA 23
-zaklonišče
N-območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
SSm-59.
N-59.
RA 24
Zelena površina
ZS-zelene površine
-RP Murska depresija
RA 25
Zdraviliški kompleks Radenci:
- obstoječi UN
BT- površine za turizem
VI-območja vodne infrastrukture
(EŠD: 14066, 946, 960)
- obstoječi UN – Ureditveni načrt 'Zdraviliški kompleks Radenci' (Ur. obj., št. 33/87, Ur.l. RS, št. 37/96)
RA 26
Zdraviliški kompleks Radenci
Obstoječi UN – Ureditveni načrt 'Zdraviliški kompleks Radenci' (Ur. obj., št. 33/87, Ur.l. RS, št. 37/96) in Obstoječa UN: Ureditveni načrt 'Kopališče v Radencih' (Ur. obj., št. 27/86)
RA 27
Čistilna naprava Radenci:
-razširitev obstoječe ČN
- območje katastrofalnih in redkih poplav
-RP Murska depresija -vvo-vrelčni nivo
RA 28
Kopališče Radenci:
Ureditveni načrt 'Kopališče v Radencih'
Obstoječa UN: Ureditveni načrt 'Kopališče v Radencih' (Ur. obj., št. 27/86) in Ureditveni načrt
'Zdraviliški kompleks Radenci' (Ur. obj, št. 33/87, Ur.l. RS, št. 37/96)
RA 29
Pokopališče Radenci
ZK-pokopališče
-erozija
Obstoječi UN – Ureditveni načrt 'Pokopališče Radenci' (Ur.l. RS, št. 7/95)
RA 30
"Živalski vrt" Radenci:
-ribnik
-parkirišče za obiskovalce
-ipd.
VC- celinske vode
BD-70.
ZS-70.
RA 31
Območje predvidene gospodarske cone
RA 32
Turistično območje-apartmajsko naselje:
-apartmaji, turistični objekti
BTm- površine za turizem
O-okoljska infrastruktura
RA 33
Naselje Radenci – DOSOR
SB-stanovanjske površine za posebne namene
SB-53.
ZS-53.
RA 34
Naselje Radenci – Novi center
RA 35
Naselje enostanov. hiš
55.
RA 36
Naselje Radenci
RA 37
- individualne hiše
47.
Naselje RIHTAROVCI
RI 1
Naselje Rihtarovci:
-gostinski lokal
-obrt
-RP Murska depresija -vvo-vrelčni nivo,
Naselje TURJANCI
TU 1
Naselje Turjanci:
-okrepčevalnica
-kmetijski objekti
-skladišča
TU 2
Gospodarska cona Turjanci:
- obst. gradbena dejavnost
IG-gospodarske cone
TU 3
Vodni vir Turjanci:
-za zaščito vodnega vira
G-gozdna zemljišča
-varovalni gozd
G-79.
Naselje HRASTJE – MOTA
HM 1
Naselje Hrastje-Mota:
-kapele
-domačije in hiše
-kmetije
-ribiški dom
-prehod čez železnico
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
(EŠD: 1002, 12285, 12286, 14031, 14032, 14033),
IK-73.
HM 2
Center Hrastje-Mota:
-poligon
(EPO)
ZS-69.
HM 3
Zaselek Hrastje-Mota
(NV, EPO,Natura)
HM 4
Čistilna naprava Hrastje-Mota
O-območje okoljske infrastrukture
Naselje MURŠČAK
MU 1
Naselje Murščak:
-»stara« šola
-društvo
(EŠD: 14046)
SK-63.
MU 2
Zaselek Murščak:
-kapelice in domačije
(EŠD: 13597, 14045)
Naselje MURSKI VRH
MV 1
Naselje Murski Vrh – Murščak
(EŠD: 963)
Naselje HRAŠENSKI VRH
HV 1
Naselje Hrašenski Vrh:
-domačije
(EŠD: 13572, 14034)
Naselje RAČKI VRH
RV 1
Naselje Rački Vrh – sever:
(EŠD: 14065)
RV 2
Naselje Rački Vrh – jug:
-zidanice
(EŠD: 989)
Naselje TURJANSKI VRH
TV 1
Naselje Turjanski Vrh
Naselje PARIČJAK
PA 1
Naselje Paričjak:
-večstan. obj.
-kapelica in znamenje
-vodohran
- turistično območje
CD-druga območja centralnih dejavnosti,
BTm- mešane površine za turizem
(EŠD: 966, 14058, 14059)
BTm-71.
PA 2
Naselje Paričjak – Zgornji Kocjan
PA 3
Vinska klet Kapela – Paričjak:
-vinarska dej., ipd.
-vinska klet in domačija
(EŠD: 14056, 23245)
PA 4
Igrišče Paričjak:
-urejeno zeleno igrišče z manjšim objektom
PA 5
Letališka steza Paričjak:
- letališka steza za ultralahka letala z pripadajočimi objekti in golf igriščem
Naselje KAPELSKI VRH
KV 1
Naselje Kapelski Vrh – Paričjak:
- blok
-krajevna skupnost
-razna društva
-spomenik z zelenico
-»s.p.-ji«
-vplivno območje cerkve, domačija in zidanica
(EŠD: 958, 14057, 14060)
SS-63.
CU-68.
KV 2
Župnija Kapela – Kapelski Vrh:
-cerkev sv. Magdalene z vplivnim območjem
-župnišče
-dostopna pot
(EŠD: 958)
KV 3
Naselje Kapelski Vrh – center:
-osnovna šola
-igrišče (šolsko)
-hotelsko in turistično podjetje
-vplivno območje cerkve in zidanice
(EŠD: 958, 987)
BT-71.
KV 4
Zaselek Kapelski Vrh – vzhod:
(EŠD: 958, 988, 14037)
KV 5
-vplivno območje cerkve in kapela
-društva
-pivnica, ipd.
(EŠD: 958, 14036)
KV 5/1
Zaselek Kapelski Vrh – postajališče za avtodome
KV 6
Pokopališče Kapela:
-pokopališče z vežico in parkiriščem
Obstoječi UN -
(Ureditveni načrt Pokopališče Kapela (Ur.obj., št. 19/90, 17/01))
KV 6/1
Pokopališče Kapela
74.
KV 7
Vinska klet Kapela – Kapelski Vrh:
-vinogradništvo in vinarstvo, ipd.
73.
KV 8
Zaselek Kapelski Vrh – jug
KV 9
Zaselek Kapelski Vrh
Naselje SPODNJI KOCJAN
SK 1
Naselje Spodnji Kocjan – sever
(EŠD: 14069)
SK 2
Naselje Spodnji Kocjan – jug
Naselje KOCJAN
KC 1
Naselje Kocjan
Naselje OKOSLAVCI
OK 1
Naselje Okoslavski Vrh:
-kapelica in domačija
(EŠD: 14048, 14054)
OK 2
Naselje Dragotinski Vrh (del):
-klet in viničarija
(EŠD: 17533, 17534)
OK 3
Naselje Okoslavci:
-hiše
(EŠD: 14050, 14052, 14053)
-območje katastrofalnih poplav
Naselje RADENSKI VRH
RD 1
Naselje Radenski Vrh – sever
RD 2
Naselje Radenski Vrh – jug
RD 3
Zaselek Radenski – Kapelski Vrh
Naselje KOBILŠČAK
KO 1
Naselje Kobilščak:
-vinske kleti in domačije
(EŠD: 13577, 13578, 13579)
Naselje JANŽEV VRH
JV 1
Naselje Janžev Vrh – sever
(EŠD: 986)
JV 2
Naselje Janžev Vrh – center:
-vrtec
-manjše
-trgovinice
-parkirišče
-hram
-viničarija
-kapela
(EŠD: 986, 13573, 20732)
JV 3
Naselje Janžev Vrh – Melanjski Vrh
(EŠD: 14043)
PC-75
JV 4
Zaselek Janžev Vrh
JV 5
JV 6
Naselje Janžev Vrh – jug:
(EŠD: 14035)
JV 7
-vinogradništvo in vinarstvo, ipd. (hram)
JV 8
Motokros steza Janžev Vrh
- varstvo narave
Naselje ZGORNJI KOCJAN
ZK 1
Del naselja Rožički Vrh
ODPRTA KRAJINA Občine Radenci
EU 1-DPA
DLN za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri
-DPN
DPN
(URLRS, št. 79/04,
33/07-ZPNačrt)
82.
EU 2-DPA
DLN za avtocesto na odseku Cogetinci – Vučja vas
(URL RS, št. 93/01,
110/02-ZUreP-1, 33/07-ZPNačrt)
EU 3-DPA
DPN za DV 2 x 110 kV Lenart – Radenci
(EPO, Natura)
(URL RS, št. 20/09)
EU 4-DPA
EU 5-DPA
EU 6-DPA
A-površine razpršene poselitve
G-gozdne površine
EU 7-DPA
EU 8-DPA
EU 9
DPN – vmesni prostor
EU 10
K2-druga kmetijska zemljišča
79.
EU 11
Odprta krajina – varovanja:
-vodni viri
-zajetja
VC-80
EU 11/1
Odprta krajina:
-varovanja
-krajina
A-64.
EU 12
EU 13
-varstvo vodnih virov
-gomilna grobišča
-domačija
-zdraviliški park
OO-ostala območja
(EŠD: 947, 14855, 946)
vvo–občinski nivo
(2. in 3. režim),
OO-76.
EU 13/1
EU 13/2
-komasacije
EU 13/3
EU 13/4
- varovanja
- komasacije
EU 13/5
-območja redkih poplav
EU 14
Odprta krajina-naselje Murski Vrh:
EU 15
Odprta krajina-naselje Murščak:
EU 16
Odprta krajina-naselje Hrašenski Vrh:
EU 17
Odprta krajina-naselje Rački Vrh:
EU 18
Odprta krajina-naselje Okoslavci:
-Pm, Ps, Pv, Pp
EU 19
Odprta krajina-naselje Janžev Vrh:
(NV, EPO)
EU 20
EU 21
Odprta krajina-naselje Janžev Vrh
-varstvo narave (EPO)
EU 22
-ostali del občine
A-površine razpršene poselitve,
(EŠD: 931, 934, 938, 941, 951, 952, 958, 963, 986, 989, 990, 13597, 13598, 13601, 14031, 14035, 14048, 14049, 14050, 14051, 14057, 14082)
(NV, EPO, Natura),
-Pm, Ps, Pp
PŽ-75.
Legenda:
· varstvo KD – objekti in območja nepremične kulturne dediščine, (EŠD – evidenčna številka objektov in območij nepremične kulturne dediščine) evidentiranih v Registru nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo (februar 2016);
· varstvo narave – NV – območja naravnih vrednot, evidentirana v Atlasu okolja, april 2015; EPO – ekološko pomembna območja, evidentirana v Atlasu okolja, april 2014; Natura - posebna varstvena območja narave, določena na podlagi Uredbe URL RS, št. 21/2016;
· varovalni gozdovi – območja varovalnih gozdov, določeni na podlagi Uredbe URL RS, št. 39/15;
· območja katastrofalnih in redkih poplav – poplavna območja, določena na podlagi Opozorilne karte poplav, ki jo vodi Agencije Republike Slovenije za okolje (januar 2015);
· Pm, Ps, Pv, Pp – razredi poplavne nevarnosti (Pm – območje majhne nevarnosti, Ps – območje srednje nevarnosti, Pv - območje velike nevarnosti, Pp – območje preostale nevarnosti), evidentirani v Atlasu okolja, januar 2015;
· erozija – erozijsko ogrožena območja, evidentirana v Atlasu okolja, november 2013;
· RP Murska depresija - raziskovalni prostor za namen izkoriščanja geotermičnega vira na območju Murske depresije (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Sektor za energetiko in rudarstvo, oktober 2013);
· vvo-občinski nivo (2. in 3. režim) – vodovarstveni pasovi določeni na občinskem nivoju, evidentirani v Atlasu okolja, januar 2015;
· vvo- vrelčni nivo – vodovarstveno območje mineralnih vod, evidentirano v Atlasu okolja, december 2011;
· HMO – območja hidromelioracij, iz evidence Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, februar 2015;
· DPN – območje veljavnih državnih prostorskih aktov, iz evidence Ministrstva za okolje in prostor, april 2016;
· DPNp - območja državnih prostorskih aktov v pripravi, iz evidence Ministrstva za okolje in prostor, maj 2016
· pOPPN – območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov
45. člen
(namenska raba prostora)
(1) Osnovna namenska raba prostora se deli na:
· območja stavbnih zemljišč,
· območja kmetijskih zemljišč,
· območja gozdnih zemljišč,
· območja vodnih zemljišč,
· območja drugih zemljišč.
(2) Za celotno območje občine je za posamezno enoto urejanja prostora glede na pretežno rabo določena podrobnejša namenska raba prostora v skladu s Prilogo k Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07).
(3) Namembnost posameznih območij podrobne namenske rabe je opisana v navedem Pravilniku iz 1. točke tega člena in v Prostorskem redu Slovenije in povzeta v opisu namenske rabe v posamezni enoti urejanja prostora ter razvidna iz grafične priloge Prikaz namenske rabe zemljišč in enot urejanja prostora.
(4) Pomen izrazov v odloku:
· OPN - občinski prostorski načrt,
· OPPN - občinski podrobnejši prostorski načrt,
· EUP - enota urejanja prostora,
· pEUP- podenota urejanja prostora,
· PIP - prostorsko izvedbeni pogoji,
· PNRP - podrobnejša namenska raba prostora
· GJI - gospodarska javna infrastruktura.
46. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor in strokovne rešitve prostorskih ureditev in urbanistični, arhitekturni ali krajinski natečaji)
(1) PIP za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih na območju naselja Radenci, v nižinskih in ostalih strnjenih naseljih, zaselkih in na stavbnih zemljiščih v razpršeni poselitvi ter na območjih, kjer so dovoljeni posegi, določajo:
· namembnost in vrsto objektov po območjih podrobne namenske rabe,
· tipologijo in oblikovanje območij in objektov,
· lego objektov,
· velikost in zmogljivost objektov,
· parcelacijo stavbnih zemljišč,
· ureditev zelenih in drugih javnih površin,
· priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
· celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih
· dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,
· varovanje zdravja ljudi,
· druge pogoje.
(2) Na vseh EUP na območjih stavbnih zemljišč in ostalih zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege razen, če za posamezno območje PNRP ni določeno drugače, se kot poseg štejejo:
· izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, dozidavo,
· nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali njegovega dela,
· sprememba namembnosti objekta,
· pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,
· vzdrževanje objektov in naprav,
· dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.
Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.
(3) Pri gradnji in določanju velikosti in oblik nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva tipologija zazidave na območju Občine Radenci.
(4) V EUP so na posameznih območjih PNRP dopustni posegi iz (2) odstavka tega člena za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost, po določilih tega odloka in po določilih, ki so za posamezno PNRP določena v Prilogi 1 (nezahtevni, enostavni objekti), če ni v členih odloka določeno drugače.
(5) Sestavni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta se štejejo tudi Prikazi območij EUP in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju posamezne infrastrukture, lahko izvajajo posegi iz drugega odstavka tega člena tega odloka, predvidene ali obstoječe infrastrukture, pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.
(6) Kot območje prometne infrastrukture se štejejo tudi vse površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture in so del druge PNRP zemljišč in so v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN označene v grafičnih prikazih »Prikazi območij EUP in gospodarske javne infrastrukture pod oznako: DP, LC in OP«, kot predvidene ali obstoječe ali v prikazih stanja prostora v »Prikazih gospodarske javne infrastrukture« ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti) ali pa so kategorizirane občinske ceste.
(7) OPN na novo določa mejo stavbnih zemljišč za nova nezazidana območja, kot tudi za pozidana območja ter območja cest in poti. Za določitev meje stavbnih zemljišč je podlaga lahko različna, v primeru nezazidanih zemljišč je to zemljiškokatastrski prikaz, v primeru razširitev stavbnih zemljišč pod že zgrajene objekte, pa se je meja določila glede na položaj objektov na DOF-u, katastru stavb oz. položaj objektov in mej na zemljiškokatastrskem načrtu (ZKN). Meje območij prometnih površin z oznako PNRP PC so določene na podlagi zemljiškokatastrskega prikaza cest in poti ali na podlagi dejanskega položaja cest v prostoru.
Zemljiškokatastrski prikaz je lahko položajno nenatančen, razen tega se lahko tudi razlikuje od dejanskega stanja poteka cest in poti v naravi. V teh primerih se pri uporabi (interpretaciji) grafičnih prikazov cest in objektov upošteva dejansko stanje v naravi, torej se interpretira (upošteva, pazi na) nenatančen prikaz zemljiških parcel. Torej se v primerih, ko prihaja do večjih odstopanj med ZKN in ZKP upošteva, da je meja stavbnih zemljišč pod objekti in pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči v teh primerih izrisana na položajno natančnejše geodetske podlage (DOF, kataster stavb ali ZKN). V primeru, ko cesta še nima natančno določenega položaja parcele v ZKP, se pri uporabi (interpretaciji) grafičnih prikazov namenske rabe upošteva še druge evidence (kategorizacija cest, ipd.).
(8) Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP je podlaga podrobne opredelitve objektov Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05, 109/11), Priloga 1: CC-SI – Struktura ali njene spremembe.
(9) Poleg PIP-ov za posamezne EUP se pri gradnji objektov upoštevajo tudi skupni PIP-i.
(10) OPN Občine Radenci je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen za območja, kjer veljajo obstoječi ali so predvideni OPPN-ji.
(11) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN, druge prostorske ureditve iz OPN-ja (kompleksnejše, reprezentativne in javne ureditve) ali na drugih območjih, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet OPN, se lahko tudi pridobijo z izdelavo variantnih rešitev ali z javnim natečajem.
(12) Variantne rešitve izdela več različnih načrtovalcev (najmanj tri). Izdelane morajo biti tako, da jih je mogoče med seboj primerjati. V postopku priprave variantnih rešitev mora sodelovati predstavnik Občine Radenci. Najustreznejšo variantno rešitev izbere za ta namen določena komisija, ki mora vključevati vsaj arhitekta in krajinskega arhitekta, potrdi pa jo pristojni organ Občine Radenci.
(13) Kadar se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z izdelavo variantnih rešitev, se za njihovo pripravo, vrednotenja in primerjave uporabljajo predpisi, ki urejajo vsebino, obliko in način priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev.
(14) Javni natečaj se lahko izvede za strokovne rešitve prostorskih ureditev, kadar gre za načrtovanje prostorske ureditve ob javnih površinah ali javnim programom, za kompleksne prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske dominante. Javni natečaj se izvede v skladu s predpisi, ki predpisujejo izvedbo javnih natečajev.
(15) Kadar načrtovane ureditve zajemajo zavarovana območja ali objekte kulturne dediščine, se mora pred izvedbo javnega natečaja pridobiti natečajne podloge organa pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
47. člen
(območje individualne stanovanjske gradnje v Radencih)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V EUP RA 1, RA 8 in RA 37 so na območju z oznako PNRP SS, ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, dopustni posegi iz 46. člena odloka, za naslednje vrste objektov:
· stanovanjske stavbe:
· enostanovanjske stavbe,
· dvostanovanjske stavbe,
· znotraj obstoječih vil v EUP RA 1 in v RA 8 (v obeh EUP ob Panonski cesti) se lahko
· uredi več stanovanj,
· nestanovanjske stavbe:
· poslovne in upravne stavbe namenjeni lastnemu poslovanju podjetij,
· storitvene in mirne obrtne dejavnosti, ki ne presegajo hrupa predpisanega za to območje,
· stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij - le garažne stavbe,
· druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica,
· letna kuhinja, ute in podobno),
· ostale pritikline, kot so garaže, kleti, kurilnice, terase, nadstreški, zimski vrtovi in podobno,
· gradbeni inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami,
· objekti iz Priloge 1.
(2) V EUP RA 1 na območju z oznako PNRP BT, ki je namenjena turističnim dejavnostim, so dopustni posegi iz 46. člena odloka, za naslednje vrste objektov:
· stavbe splošnega družbenega pomena (paviljoni in podobni objekti za turistične dejavnosti),
(3) V EUP RA 1 na območju z oznako PNRP CU, ki je namenjena centralnim dejavnostim, so dopustni posegi iz 46. člena odloka, za naslednje vrste objektov:
· trgovske, gostinske, obrtno/proizvodne stavbe iz skupine industrijskih stavb in storitvene dejavnosti s pritiklinami,
· stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, skladno z namembnostjo območja ali namenjene javni rabi,
· gradbeni inženirski objekti (razen obrambnih objektov, objektov za ravnanje odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih kompleksov le toplarne, kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami,
(4) V EUP RA 1 na območju z oznako PNRP ZP (zelene površine), ki je namenjena parkom, kot urejena območja odprtega prostora v naselju, so dopustni posegi iz 46. člena odloka, za naslednje vrste objektov:
