Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 62/24 – odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23) in 16. ter 92. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2021 – uradno prečiščeno besedilo, 62/2024) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 16. redni seji dne 4. 12. 2024 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2025

1.       Splošna določba

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se za Občino Škofja Loka za leto 2025 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2.       Sestava in višina proračuna

2. člen

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

(1) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

(2) Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

(3) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:

(4) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti institucionalnih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

(5) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3.       Postopki izvrševanja proračuna

3. člen

(izvrševanje proračuna)

(1) V proračunskem letu se izvršuje proračun tekočega leta.

(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.

(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta.

(4) Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.

4. člen

(namenski prihodki in odhodki proračuna)

(1) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah in prvem odstavku 80. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki:

1. prihodki od požarne takse, ki se uporabijo za namene, določene v zakonu,

2. prihodki od komunalnih prispevkov,

3. prihodki lastne dejavnosti ožjih delov občine, ki se uporabijo za namene, določene v finančnem načrtu posamezne krajevne skupnosti,

4. prihodki od turistične takse,

5. prihodki od pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki se uporabijo za vzdrževanje gozdnih cest,

6. koncesijske dajatve za poseke in prodajo lesa,

7. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se porablja za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire,

8. del presežka na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu, ugotovljenega z Zaključnim računom proračuna Občine Škofja Loka za leto 2024, ki bo ostal po odplačilu glavnic dolgov.

(2) Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih namenskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna.

(3) Če so namenski prihodki vplačani v proračun v manjšem obsegu, kot so načrtovani v proračunu, občina prevzema in plačuje obveznosti samo do višine dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov.

(4) Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v proračunu, občina prevzema in plačuje obveznosti samo do višine načrtovanih pravic porabe v proračunu.

(5) Namensko prejeta sredstva, ki v tekočem proračunskem letu niso porabljena, se prenesejo v naslednje leto in izkazujejo kot črpanje sredstev na računih za naloge oziroma projekte, za katere so opredeljena.

(6) O obsegu pobranih in porabljenih namenskih prihodkov se poroča v okviru zaključnega računa proračuna.

5. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.

(2) Proračunski uporabnik lahko samostojno razporeja proračunska sredstva znotraj posamezne proračunske postavke, to je med konti. Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto, če je to potrebno zaradi pravilne knjigovodske evidence. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke in v okviru sredstev posameznega uporabnika.

(3) O prerazporeditvah pravic porabe med posameznimi postavkami proračuna, na predlog proračunskega uporabnika, odloča župan, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 25 % obsega področja proračunske porabe.

(4) V obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi pravilne opredelitve odhodka po programski klasifikaciji in prerazporeditve iz splošne proračunske rezervacije.

(5) Ne glede na omejitev iz tretjega odstavka tega člena, župan lahko na predlog proračunskega uporabnika, neomejeno odloča o prerazporeditvah pravic porabe med posameznimi postavkami proračuna, če se prerazporejanje proračunskih sredstev nanaša na odpravo posledic naravnih nesreč.

(6) Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o prerazporejenih sredstvih.

6. člen

(odpiranje novih proračunskih postavk)

(1) Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nova postavka ali nov konto, če pri načrtovanju proračuna teh izdatkov ni bilo mogoče predvideti, a je odprtje nove postavke potrebno zaradi realizacije projektov, financiranih s strani sredstev Evropske unije, Republike Slovenije oziroma drugih finančnih mehanizomov, zaradi izvršitve sodb sodišča ali zaradi drugih utemeljenih razlogov. Novo postavko se lahko odpre le v primeru, če se sredstva na tej postavki lahko zagotovijo s prerazporeditvijo sredstev iz drugih postavk.

(2) Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o novo odprtih proračunskih postavkah.

7. člen

(spreminjanje načrta razvojnih programov)

(1) Župan lahko na predlog proračunskega uporabnika spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov ter po potrebi med letom odpre tudi nove projekte v skupni vrednosti do 20 % izdatkov proračuna. Spremembo vrednosti posameznega projekta za več kot 300.000 € ali vključitev novega projekta, ki presega 300.000 €, mora predhodno potrditi občinski svet. 

(2) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

(3) Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika spremeni načrt razvojnih programov za projekte, sofinancirane iz državnega proračuna oziroma z evropskimi sredstvi oziroma sredstvi finančnih mehanizmov, ne glede na določilo iz prvega odstavka tega člena. Sprememba po tem odstavku se izvede v primeru potrebne uskladitve načrta razvojnih programov zaradi prijave na razpise za sofinaciranje oziroma črpanja državnih oziroma evropskih sredstev oziroma sredstev finančnih mehanizmov, ne glede na znesek.

(4) O spremembah vrednosti projektov in odprtju novih projektov v načrtu razvojnih programov v letu izvrševanja proračuna in v kasnejših letih odloči župan s sklepom.

8. člen

(začasno zadržanje izvrševanja proračuna)

(1) Na predlog oddelka, pristojnega za finance, župan skladno z zakonom začasno zadrži izvrševanje proračuna, če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna.

(2) Sredstva proračuna se prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki in še omogočajo minimalni obseg delovanja uporabnikov.

(3) Prioriteta v izvajanju investicij je dokončanje začetih investicij, za katere so opredeljena tudi lastna sredstva investitorja oziroma jih sofinancira država.

9. člen

(splošna proračunska rezervacija)

(1) Med odhodki proračuna je predvidena splošna proračunska rezervacija kot nerazporejeni del proračunskih prejemkov za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Dodeljena sredstva proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt uporabnika.

(2) O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije, na predlog oddelka, pristojnega za finance, odloča župan, o čemer polletno poroča občinskemu svetu.

10. člen

(proračunska rezerva)

(1) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.

(2) O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do vključno višine 300.000 € odloča župan na predlog oddelka, pristojnega za finance. Župan o uporabi sredstev proračunske rezerve s pisnimi poročili obvešča občinski svet. V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega zgoraj navedeni znesek, odloča občinski svet.

(3) Proračunska rezerva se v letu 2025 oblikuje v višini 250.500 €.

(4) Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.

11. člen

(prevzemanje obveznosti v breme proračuna)

(1) Neposredni uporabniki (v nadaljevanju: uporabniki proračuna) proračunskih sredstev smejo prevzemati obveznosti samo za namene in do višine določene v posebnem delu proračuna.

(2) Sredstva za plače in prispevke, za preostale prejemke, za plačilo blaga in storitev se praviloma dodeljujejo vsem proračunskim uporabnikom enakomerno med letom kot mesečne akontacije. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna.

(3) Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost proračunskega uporabnika, se mu sorazmerno zmanjša oziroma poveča obseg sredstev.

(4) Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih izvajanja javnih služb se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje, ter programi dela izvajalcev javnih služb in tem proračunom.

(5) Drugi prejemniki proračunskih sredstev so fizične ali pravne osebe, ki na podlagi pogodbe, odločbe ali sklepa prejmejo proračunska sredstva. Poraba sredstev in sofinanciranje prejemnikov proračunskih sredstev za posamezno nalogo, ki ni izrecno opredeljena z drugimi predpisi, se opredelita s pogodbo oziroma kriteriji, ki jih določi župan, ali z javnim razpisom.

12. člen

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

(1) V breme proračuna se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta.  

(2) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto in s tem lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih.

(3) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati:

• v letu 2026 80 % pravic porabe neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2025,

• v ostalih prihodnjih letih 40 % pravic porabe neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2025.

(4) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za tekoče odhodke in tekoče transfere ne sme presegati:

• v letu 2026 80 % pravic porabe neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2025,

• v ostalih prihodnjih letih 40 % pravic porabe neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2025.

(5) Župan lahko prevzame večji obseg obveznosti, ne glede na določilo tretjega odstavka tega člena. O tem mora župan seznaniti občinski svet na naslednji redni seji.

(6) Omejitve iz tega člena ne veljajo za:

1. najemne pogodbe, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika;

2. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;

3. pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev Evropske unije, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.

13. člen

(določbe, vezane na zakon, ki ureja javna naročila)

Neposredni in posredni uporabniki proračuna so dolžni pri porabi proračunskih sredstev za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev upoštevati določila Zakona o javnem naročanju in Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.

14. člen

(pristojnosti predstojnika neposrednega in posrednega uporabnika)

(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je za zakonitost izvrševanja finančnega načrta krajevne skupnosti odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti. Odredbodajalec krajevne skupnosti je predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma od njega pooblaščena oseba.

(3) Za zakonita in namenska izplačila in uporabo sredstev iz proračuna so odgovorni skrbniki postavk, ki so določeni na podlagi sklepa župana in odredbodajalci po pooblastilu župana.

(4) Za zakonito in namensko uporabo proračunskih sredstev, ki so posrednemu proračunskemu uporabniku razporejena iz proračuna občine, sta odgovorna direktor posrednega uporabnika oziroma predstojnik.

15. člen

(krajevne skupnosti)

(1) Krajevna skupnost lahko, brez predhodnega soglasja župana, sklepa pravne posle, ki se nanašajo na redno poslovanje krajevne skupnosti, pod pogojem, da vrednost pravnega posla ne presega 500 €.

(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti odloča o prerazporeditvah pravic porabe med posameznimi postavkami v finančnem načrtu krajevne skupnosti v okviru omejitev iz 3. odstavka 5. člena tega odloka.

(3) Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko spreminja vrednost projektov ter po potrebi med letom odpre tudi nove projekte v finančnem načrtu krajevne skupnosti, ki so vključeni v načrt razvojnih programov, v skupni vrednosti do 5.000 €. Spremembo vrednosti posameznega projekta za več kot 1.000 € ali vključitev novega projekta mora predhodno potrditi svet krajevne skupnosti. 

4.       Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega ter finančnega premoženja

16. člen

(odpis dolga)

(1) Če so izpolnjeni pogoji iz 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan v letu 2025 posameznemu dolžniku odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga do višine 1.000 €, nad to vrednostjo pa o tem odloča občinski svet. V skupni višini lahko župan v letu 2025 odpiše do 20.000 € zapadlih terjatev.

(2) Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu.

(3) V primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika proračuna občine ne presega dveh evrov, se v poslovnih knjigah občine razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.

17. člen

(prosta denarna sredstva)

(1) S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, poslovne banke, hranilnice in državne vrednostne papirje, ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb.

(2) Posredni uporabniki morajo na zahtevo oddelka, pristojnega za finance, prosta denarna sredstva najprej ponuditi proračunu, če je to potrebno za zagotavljanje likvidnosti oziroma za izvrševanje občinskega proračuna.

5.       Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja

18. člen

(kratkoročna zadolžitev proračuna)

Župan je pooblaščen, da v primeru neenakomernega pritekanja prejemkov lahko odloči o kratkoročni zadolžitvi proračuna največ do 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.

19. člen

(dolgoročno zadolževanje in izdana poroštva občine)

(1) Zadolževanje občine je možno na način in v skladu z določbami zakona, ki ureja javne finance ter v okvirih, ki so določeni v splošnem delu proračuna.

(2) Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2025 lahko zadolži do višine 4.300.000 €.

(3) Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2025 ne bo izdajala poroštev.

20. člen

(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)

Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2025 dolgoročno ne smejo zadolževati in ne smejo izdajati poroštev.

6.       Prehodne in končne določbe

21. člen

(poročanje)

(1) Organi in uporabniki ter drugi prejemniki proračunskih sredstev občinskega proračuna so dolžni pristojnim organom občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt za leto 2025, ki je usklajen s proračunom, v 30 dneh po sprejemu proračuna. Prav tako so dolžni posredovati poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po namenih za preteklo leto, po predpisih in metodologiji ekonomske klasifikacije javnofinančnih tokov.

(2) Uporabniki so dolžni predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva župan, oddelek, pristojen za finance, ali nadzorni odbor.

(3) Pravne osebe, v katerih ima občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu, morajo v 180 dneh po koncu poslovnega leta, vendar najmanj 30 dni pred objavo sklica seje skupščine, predložiti oddelku, pristojnemu za finance, gradivo za sejo skupščine in vsa revizijska poročila ter poročila nadzornih organov za preteklo poslovno leto, če jih gradivo za sejo skupščine ne vsebuje.

22. člen

(poraba presežka po fiskalnem pravilu)

V letu 2025 se presežek občine po Zakonu o fiskalnem pravilu, ki bo ugotovljen z Zaključnim računom proračuna Občine Škofja Loka za leto 2024, porabi za odplačilo glavnic najetih kreditov.

23. člen

(začasno financiranje)

V obdobju začasnega financiranja Občine Škofja Loka v letu 2026, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

24. člen

(objava odloka in gradiva)

Ta odlok občina objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Celotno gradivo proračuna občina objavi na spletni strani Občine Škofja Loka.

25. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 4100-0001/2024         

Datum:    4. 12. 2024