MERILA, POGOJI IN KRITERIJI
ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI ČRNA NA KOROŠKEM
Vsebina dokumenta
V Pravilniku (4., 5. člen) so opredeljeni izvajalci LPŠ, ki ob izpolnjevanju določenih pogojev pridobijo pravico do sofinanciranja. Za uresničevanje javnega interesa v športu so z Merili, pogoji in kriteriji (v nadaljevanju: merila) opredeljeni načini vrednotenja naslednjih področij športa:
(1) športni programi
(2) športni objekti in površine za šport v naravi
(3) razvojne dejavnosti v športu
(4) organiziranost v športu
(5) športne prireditve in promocija športa
(6) družbena in okoljska odgovornost v športu
Za večino področij športa (programi, dejavnosti, organiziranost, prireditve, promocije) se z merili uveljavlja sistem točkovanja. Vrednost področja predstavlja seštevek točk, ki jih prejmejo izvajalci na osnovi na JR oddanih prijav. Vnaprej dogovorjena merila se v času trajanja postopka JR ne smejo spreminjati. Finančna vrednost predstavlja zmnožek med seštevkom točk in aktualno vrednostjo točke, ki je določena glede na v LPŠ predvidena sredstva.
Nekatera področja športa (npr.: objekti) praviloma niso predmet javnega razpisa, pač pa se na osnovi sprejetega LPŠ iz sredstev proračuna občine (so)financirajo drugače. V merilih so predvideni možni načini (so)financiranja.
Struktura dokumenta
Vsako področje športa v merilih je opredeljeno s:
(1) splošno opredelitvijo področja po NPŠ ter
(2) predstavitvijo kriterijev in tabelaričnim prikazom vrednotenja.
Merila po področjih športa
1. Športni programi
Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti. Športni programi so najbolj opazen del športa in predstavljajo praviloma strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo.
Splošni pogoji vrednotenja področja športnih programov
V merilih določeno skupno število točk (glej preglednice) se nanaša na optimalno zadostitev pogojev glede: predvidenega števila udeležencev vadbene skupine:
· če je prijavljenih manj udeležencev, kot zahtevajo merila, se število točk proporcionalno zmanjša
(= koeficient popolnosti skupine),
· če je udeležencev več, to ne vpliva na dodatno vrednotenje programa. uporabe primernega športnega objekta:
(= korekcija športni objekt)
PREGLEDNICA ŠT. 0/1
KOREKCIJA: ŠPORTNI OBJEKT
ŠPORTNI OBJEKT
zunanje
pokriti objekti
površine 1
površine 2
1
2
3
korekcijski faktor športni objekt
0,600
0,800
1,000
1,500
1,800
· vodenja programa s strani primerno izobraženega in/ali usposobljenega strokovnega kadra:
· (= korekcija strokovni kader)
PREGLEDNICA ŠT. 0/2
KOREKCIJA: STROKOVNI KADER
STROKOVNI KADER
usposobljenost
izobrazba:
2. stopnja
3. stopnja
diplomant FŠ
korekcijski faktor strokovni kader
1,200
Glede udeležencev vadbe v športnih programih se upoštevajo naslednji dodatni pogoji:
· športni programi SPLOŠNO:
· isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem prijavljenem športnem programu,
· netekmovalni športni programi:
· v programih prostočasne športne vzgoje otrok in mladine (s posebnimi potrebami), obštudijskih športnih dejavnosti, športa invalidov, športne rekreacije in športa starejših se vrednotijo samo tisti udeleženci, ki niso vključeni v tekmovalne sisteme NPŠZ (oz. ZŠIS-POK).
· tekmovalni športni programi:
· v programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostnega in vrhunskega športa (invalidov) se vrednotijo le športniki, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS registrirani pri NPŠZ (oz. ZŠIS-POK),
· vrednotijo se samo programi izvajalcev LPŠ, ki imajo dejavnost organizirano in tekmujejo vsaj v treh (3) starostnih kategorijah, razen v športnih panogah, kjer zaradi svoje specifičnosti tega pogoja ni mogoče izpolniti.
· ekipe in/ali posamezniki morajo dokazati udeležbo na najmanj petih (5) tekmah/tekmovanjih v sklopu uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, razen v športnih panogah, kjer zaradi svoje specifičnosti tega ni mogoče izpolniti.
Razvrščanje športnih panog
V programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni/vrhunski šport ter programih kakovostnega in vrhunskega športa so športne panoge lahko razvrščene po kriterijih razširjenosti, uspešnosti/konkurenčnosti in pomena panoge za lokalno okolje. Zaradi specifičnosti športnih panog so izvajalci LPŠ in njihovi športni programi razdeljeni v tri (3) skupine:
(1) izvajalci programov v individualnih športnih panogah,
(2) izvajalci programov v kolektivnih športnih panogah,
(3) izvajalci programov v miselnih igrah.
Kriteriji za razvrščanje športnih panog upoštevajo podatke, ki so pridobljeni na osnov JR in/ali s strani OKS-ZŠZ in NPŠZ.
· Razširjenost športne panoge:
o število članic, ki so vključene v NPŠZ, število članic mednarodne športne asociacije,
o število registriranih tekmovalcev/alk na državnem nivoju (ločeno M/Ž),
o olimpijska športna panoga (DA/NE),
· Uspešnost – konkurenčnost:
o dosežen rezultat ekipe/posameznika izvajalca na uradnih mednarodnih tekmovanjih, ki so v koledarju mednarodnih športnih asociacij,
o dosežen rezultat ekipe/posameznika izvajalca na uradnem tekmovanju NPŠZ za naslov DP,
o število kategoriziranih športnikov izvajalca v preteklem tekmovalnem obdobju,
o število tekmovalnih selekcij v sistemu tekmovanj NPŠZ.
· Pomen panoge za lokalno okolje:
o tradicija: leta neprekinjenega delovanja,
o množičnost: število članov (s plačano članarino),
o obisk prireditev, javno mnenje.
»pristojnosti« LPŠ
Letni program športa (LPŠ) za koledarsko leto, za katerega je sprejet, lahko dodatno opredeli:
· področja in obseg sofinanciranja športnih programov:
o kateri športni programi in v kolikšni meri se sofinancirajo,
· maksimalno število priznanih skupin/udeležencev na izvajalca v razpisanih športnih programih:
o koliko skupin se največ prizna posameznemu izvajalcu znotraj razpisanega programa,
· popravek obsega posameznih športnih programov:
o spremembe priznanega števila ur vadbe za posamezne skupine športnih programov,
· korekcijo vrednotenja športnega objekta:
o glede na dejansko uporabo športnega objekta (korekcija: športni objekt),
· korekcijo vrednotenja strokovnega kadra:
o glede na dejansko stopnjo izobrazbe in/ali usposobljenosti (korekcija: strokovni kader),
· dodatne kriterije za razvrstitev športnih panog v kakovostne nivoje,
druge korekcije glede vrednotenja športnih programov:
1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine
Opredelitev področja po NPŠ
Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter športnih dejavnosti za populacijo od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja. Vrednotijo se organizirane oblike športne dejavnosti netekmovalnega značaja za otroke in mladino, ki nadgrajujejo šolsko športno vzgojo, so vzgojno naravnani in niso del uradnih tekmovalnih sistemov NPŠZ.
1.1.1. Promocijski športni programi
Med promocijske športne programe, ki se pretežno izvajajo v zavodih VIZ, prištevamo: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček ZS), Naučimo se plavati (NSP), Krpan (KRP) in Mladi planinec (MP).
Če se programi izvajajo v okviru obveznega učnega procesa (kurikuluma) in/ali so financirani s strani MIZŠ (Zavoda za šport RS Planica), niso predmet sofinanciranja po LPŠ občine.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
ŠPORTNI PROGRAM:
KRITERIJ VREDNOTENJA:
prostočasna ŠVOM: promocijski programi: MS, CP, ZS, NSP, KRP, MP
materialni stroški/udeleženec
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.1. je opredeljen v preglednici št. 1-1-1.
PREGLEDNICA ŠT. 1-1-1
PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN
MLADINE (S POSEBNIMI POTREBAMI)
PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI:
PREDŠOLSKI
ŠOLOOBVEZNI
(MS, CP, ZS, NSP, KRP, MP)
(do 6 let)
(do 15 let)
PP (do 6 let)
PP (do 15 let)
število udeležencev programa
TOČKE/MS/UDELEŽENEC
1.1.2. Šolska športna tekmovanja
Šolska športna tekmovanja, ki se izključno izvajajo v zavodih VIZ, predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športnih panogah od lokalne do državne ravni.
Prostočasna ŠVOM: Šolska športna tekmovanja (ŠŠT)
materialni stroški/skupina
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.2. je opredeljen v preglednici št. 1-1-2.
PREGLEDNICA ŠT. 1-1-2
MLADINE (TER S POSEBNIMI POTREBAMI)
MLADINA
ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA
PP (do 19
(do 19 let)
let)
velikost skupine (št. udeležencev)
10
TOČKE/MS/SKUPINA (občinsko, medobčinsko)
TOČKE/MS/SKUPINA (regijsko, državno)
15
1.1.3. Dodatne ure športne dejavnosti v šoli
IN NPŠ sem prišteva dodatne ure športa v osnovnih šolah v času pouka, a izven kurikuluma.
Merila za vrednotenje dodatnih ur športne dejavnosti na šoli in višina proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
1.1.4. Celoletni športni programi
Obstoječi celoletni športni programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno. Raznolikost izvajalcev omogoča kakovostno ponudbo, ob enakih pogojih pa LPŠ omogoča prednost športnim društvom. Če programe izvajajo zavodi VIZ, se ovrednoti le strokovni kader!
prostočasna ŠVOM: celoletni programi
športni objekt in strokovni kader/skupina
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.4. je opredeljen v preglednici št. 1-1-4.
PREGLEDNICA ŠT. 1-1-4
PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE
(S POSEBNIMI POTREBAMI)
CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI
(netekmovalni programi vadbe)
10-12
16-20
5-6
8-10
število ur vadbe/tedensko
1,5
število tednov
30
TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA
45
60
TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA
Ob obstoječih celoletnih športnih programih prostočasne športne vzgoje otrok in mladine se v občini lahko ovrednotijo tudi pilotski programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine. Merila za vrednotenje pilotskih programov in višina proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
1.1.5. Programi v počitnicah in pouka prostih dnevih
Programi v času počitnic in pouka prostih dni praviloma predstavljajo športne dejavnosti v skrajšanem obsegu (tečaji, projekti), ki jih ponujajo različni izvajalci. Če programe izvajajo zavodi VIZ, se ovrednoti le strokovni kader!
prostočasna ŠVOM: programi v počitnicah in pouka prostih dneh
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.5. je opredeljen v preglednici št. 1-1-5.
PREGLEDNICA ŠT. 1-1-5
OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI:
(v počitnicah in pouka prostih dneh)
število ur programa
10-20
TOČKE/MS/SKUPINA
1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami
Opredelitev področja po npš
Prostočasno športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami predstavljajo športni programi, ki so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami, in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje.
1.2.1. Celoletni športni programi športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami
Celoletni športni programi potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno.
Med programe za otroke in mladino s posebnimi potrebami prištevamo tudi promocijske športne programe in programe v počitnicah in pouka prostih dnevih.
1.2.2. Športne prireditve za otroke in mladino s posebnimi potrebami
Šolska športna in druga tekmovanja za otroke in mladino s posebnimi potrebami so organizirana na regijski in nacionalni ravni. Če so športne prireditve za otroke in mladino s posebnimi potrebami predmet sofinanciranja v lokalni skupnosti, se merila za vrednotenje in višina proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
prostočasna ŠVOM-PP: Promocijski programi: MS, CP, ZS, NSP, KRP, MP
prostočasna ŠVOM-PP: Športne prireditve za otroke in mladino (PP)
prostočasna ŠVOM-PP: Celoletni programi
prostočasna ŠVOM-PP: programi v počitnicah in pouka prostih dneh
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.2.1 in 1.2.2 je opredeljen v preglednicah št. 1-1-1 do 1-1-5.
1.3. Obštudijske športne dejavnosti
Programi obštudijske športne dejavnosti predstavljajo pomembno dopolnilo intelektualnemu delu in pripomorejo k nevtralizaciji negativnih učinkov sedečega načina življenja.
1.3.1. Celoletni športni programi obštudijskih športnih dejavnosti
Celoletni športni programi obštudijskih dejavnosti so organizirane in strokovno vodene oblike športne dejavnosti v kraju študija.
obštudijska športna dejavnost: celoletni programi
obštudijska športna dejavnost: občasni projekti na nacionalni ravni
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.3.1. je opredeljen v preglednici št. 1-3-1.
PREGLEDNICA ŠT. 1-3-1
ŠPORT ŠTUDENTOV
OBŠTUDIJSKA ŠPORTNA VADBA
CELOLETNI
OBČASNI
PROGRAMI
1.3.2. Športne prireditve študentov na univerziretni in nacionalni ravni
V kolikor prireditve na univerzitetni in nacionalni ravni postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se merila za vrednotenje in višina proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
1.4. Športna vzgoja otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport predstavlja širok spekter programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve NPŠZ.
1.4.1. Občinske panožne športne šole
Občinska panožna športna šola je občinski projekt na področju športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ki se lahko organizira v športnih društvih z ustrezno izoblikovano tekmovalno piramido in managementom strokovnih/upravljavskih nalog. Naziv občinske panožne športne šole izvajalec LPŠ pridobi, če v programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v KŠ in VŠ izpolnjuje naslednje pogoje:
(1) ima tekmovalce v vseh starostnih kategorijah uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, potrjenega s strani
OKS-ZŠZ,
(2) ima v športnih programih udeležene kategorizirane športnike (MLR, PR).
Za izvedbo občinskih panožnih športnih šol se lahko zagotovijo sredstva iz LPŠ na državnem nivoju, lahko pa tudi občina sama razpiše projekt in zagotovi sredstva v okviru LPŠ.
Merila za vrednotenje panožnih športnih šol na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
1.4.2. Programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v KŠ in VŠ
Programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport so sestavni del športnih programov v okoljih, kjer (še) niso vzpostavljene občinske panožne športne šole.
ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: celoletni tekmovalni programi
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.4.2. je opredeljen v preglednicah št. 1-4-2-1 in 1-4-2-2.
PREGLEDNICA ŠT. 1-4-2-1
ŠV OM USMERJENI V KAKOVOSTNI
IN VRHUNSKI ŠPORT - I.
(6 - 9 let):
(10 - 11 let).
(12 - 13 let):
(pripravljalni programi vadbe)
RAVEN I.
velikost skupine (št. udeležencev: individualne panoge)
8
velikost skupine (št. udeležencev: kolektivne panoge)
12
velikost skupine (št. udeležencev: miselne igre)
4
6
35
90
140
210
Natančnejši pregled potrebnega števila udeležencev vadbenih skupin in strokovno utemeljenega števila ur vadbe na letni ravni po posameznih športnih panogah je podan v posebni prilogi. Zgornjo tabelo se lahko dopolni s podatki za povsem konkretno imenovane športne panoge!
Mladi športniki usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika mladinskega razreda (MLR). S tem pridobijo BONUS točke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.
ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: dodatni programi športnikov MLR
Obseg vrednotenja športnih programov MLR je opredeljen v preglednici št. 1-4-3.
PREGLEDNICA ŠT. 1-4-3
MLADINSKI
RAZRED
PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE
KATEGORIZACIJA
(tekmovalni programi športnikov MLR)
MLR
80
1.6. Vrhunski šport
Vrhunski šport predstavlja programe priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR navedeni kot člani športnega društva s sedežem v občini in so s svojimi športnimi dosežki dosegli naziv športnika svetovnega (SR), mednarodnega (MR) ali perspektivnega razreda (PR).
1.6.1. Programi vrhunskih športnikov – športnih društev
Osnovni cilj teh programov je vrhunski športni dosežek. V dodatne program vrhunskega športa so uvrščeni aktivni športniki s statusom SR, MR in PR.
vrhunski šport: dodatni programi športnikov PR, MR, SR
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.6.1. je opredeljen v preglednici št. 1-6-1.
PREGLEDNICA ŠT. 1-6-1
VRHUNSKI ŠPORT (INVALIDOV)
(tekmovalni programi vrhunskega športa)
PR
MR
SR
240
320
1.6.2. Zaposlovanje vrhunskih trenerjev
Merila za zaposlovanje vrhunskih trenerjev na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
1.6.3. Nagrade vrhunskim športnikom in trenerjem
Nagrade vrhunskim športnikom in trenerjem so v merilih opredeljene v okviru področja: športne prireditve in promocija športa.
1.6.4. Delovanje olimpijsko univerzitetnega športnega centra
Merila za delovanje olimpijsko univerzitetnega športnega centra na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
1.7. Šport invalidov
Šport invalidov v svojih pojavnih oblikah predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) kot tudi športne (športna rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski športi) učinke.
1.7.1. Občinske športne šole invalidov
Merila za vrednotenje občinskih športnih šol invalidov na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
1.7.2. Pilotski programi povezovanja športnih in invalidskih društev in zvez
Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih dejavnostih, zato se z različnimi programi spodbuja povezovanje športnih aktivnosti med športnimi, invalidskimi in dobrodelnimi društvi in zvezami. Celoletni športni programi potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno.
Šport invalidov: celoletni programi
Šport invalidov: občasni projekti
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točkah 1.7.2. je opredeljen v preglednici št. 1-7-2.
PREGLEDNICA ŠT. 1-7-2
ŠPORT INVALIDOV
ŠPORTNI PROGRAMI INVALIDOV
1.7.3. Državna prvenstva športa invalidov
Merila za vrednotenje državnih prvenstev športnikov invalidov na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
1.7.4. Programi vrhunskih športnikov invalidov
Programi vrhunskih športnikov invalidov se vrednotijo na enak način kot programi vrhunskih športnikov.
Šport invalidov: dodatni programi vrhunskih športnikov invalidov
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.7.4. je opredeljen v preglednici št. 1-6-1.
1.8. Športna rekreacija
Športna rekreacija predstavlja smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, športne vzgoje otrok s posebnimi potrebami, obštudijskih športnih dejavnosti in tekmovalnega športa. Športna rekreacija je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 18 let) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe človekovega prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih.
1.8.1. Zaposlovanje strokovno izobraženega kadra za športno rekreacijo
Merila za zaposlovanje strokovno izobraženega kadra za športno rekreacijo na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
1.8.2. Celoletni ciljni športnorekreativni programi
Celoletni programi športne rekreacije potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma največ 60 ur letno ter predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja.
Športna rekreacija: celoletni programi
Športna rekreacija: občasni projekti
Športna rekreacija: gibanje za zdravje
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točkah 1.8.2, 1.8.3 in 1.8.5 je opredeljen v preglednici št. 1-8-1.
PREGLEDNICA ŠT. 1-8-1
ŠPORTNA REKREACIJA
GIBANJE ZA
ZDRAVJE
11-15
1.8.3. Pilotski športni programi
Merila za vrednotenje pilotskih športnih programov za krepitev zdravja in dobrega počutja na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
1.8.4. Množične delavske športne prireditve
Merila za vrednotenje množičnih delavskih športnih prireditev na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
1.8.5. Področni centri gibanja za zdravje
Predstavljajo pilotsko povezovanje zdravstvenih in športnih organizacij pri izvajanju programov športne rekreacije.
Merila za vrednotenje področnih centrov gibanja za zdravje na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
1.9. Šport starejših
Šport starejših predstavlja športno rekreativno dejavnost odraslih ljudi nad doseženim 65. letom starosti in razširjenih družin; pri čemer pod pojmom »razširjena družina« razumemo »zvezo« starejših oseb in vnukov.
1.9.1. Skupinska gibalna vadba starejših in istočasna športna vadba razširjene družine
Celoletni programi skupinske gibalne vadbe starejših ter programi istočasne športne vadbe razširjenih družin potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno in predstavljajo različne oblike celoletne gibalne vadbe. Programi potekajo na površinah v naravi in urbanem okolju.
Šport starejših: celoletni programi skupinske gibalne vadbe
Šport starejših: celoletni programi vadba razširjene družine
Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.9.1. je opredeljen v preglednici št. 1-9-1.
PREGLEDNICA ŠT. 1-9-1
ŠPORT STAREJŠIH
SKUPINSKA
RAZŠIRJENE
VADBA
DRUŽINE
1.9.2. Zaposlovanje strokovno izobraženega kadra
Merila za zaposlovanje strokovno izobraženega kadra za šport starejših na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
1.9.3. Športno družabne medgeneracijske prireditve
Merila za vrednotenje športno družabnih medgeneracijskih prireditev na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
2. Športni objekti in površine za šport v naravi
Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja. V okviru LPŠ se na lokalni ravni sofinancira posodabljanje in investicijsko vzdrževanje obstoječih športnih objektov in površin, medtem ko redna vzdrževalna dela in obratovanje niso predmet sofinanciranja LPŠ.
Merila (sistem točkovanja) ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja športnih objektov in površin za šport v lokalni skupnosti. Sredstva lokalne skupnosti za tovrstne projekte se zagotavljajo v posebnih proračunskih virih, izvajalci pa so izbrani na specifičen način.
2.1. Energetske in športno-tehnološke posodobitve športnih objektov
2.2. Trajnostna ureditev, investicijsko vzdrževanje in posodobitev naravnih površin za šport
2.3. Novogradnje športnih objektov
3. Razvojne dejavnosti v športu
Razvojne dejavnosti prvenstveno predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki nepogrešljivo podpirajo vsa ostala področja športa.
»Pristojnosti« LPŠ
· področja in obseg sofinanciranja razvojnih dejavnosti ter opredeli korekcijo vrednotenja,
· maksimalno število udeležencev v programih usposabljanja in/ali izpopolnjevanja,
· maksimalno število projektov v založništvu, znanstveno-raziskovalni dejavnosti in IKT v športu.
3.0. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe usposabljanja in izpopolnjevanja izvajajo v NPŠZ po veljavnih programih usposabljanja in/ali izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport in/ali pri strokovnih organih NPŠZ.
DEJAVNOST ŠPORTA:
usposabljanje/izpopolnjevanje strokovnih kadrov
Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 3.1 je opredeljen v preglednici št. 3-1.
PREGLEDNICA ŠT. 3-1
USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJEV ŠPORTU
PROGRAMI USPOSABLJANJA IN
IZPOPOLNJEVANJE
USPOSABLJANJE
IZPOPOLNJEVANJA V ŠPORTU
(licenciranje)
(stopnja 1)
(stopnja 2)
(stopnja 3)
minimalno število udeležencev programa
5
20
3.2. Statusne pravice športnikov, trenerjev in strokovna podpora programom
3.2.1. Izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov
Pomembna dolžnost države je skrb za izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov, kar se odraža v zagotavljanju enakih možnostih izobraževanja in doseganju primernega socialnega statusa.
Merila za vrednotenje izobraževanja (štipendiranja) nadarjenih in vrhunskih športnikov na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!
3.2.2. Spremljanje pripravljenosti, svetovanje, strokovna podpora
Ugotavljanje in spremljanje pripravljenosti športnikov na vseh ravneh ter svetovanje predstavlja osnovo načrtnega dela. Ustrezna vadba, prehrana in način življenja pomeni humanizacijo pri delu s športniki. Udeleženci meritev so športniki, ki so registrirani v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS.
Izvajalci meritev in svetovanj so lahko le organizacije, ki izpolnjujejo strokovne pogoje za opravljanje dejavnosti.
spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje
Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 3.2.2. je opredeljen v preglednici št. 3-2-2.
PREGLEDNICA ŠT. 3-2-2
SPREMLJANJE PRIPRAVLJENOSTI
ŠPORTNIKOV
IZVEDBA
MERITVE IN
CELOSTNA
MERITEV
OBDELAVA
minimalno število udeležencev projekta
3.3. Založništvo v športu
Založništvo v športu predstavlja izdajanje in/ali nakup strokovne literature in/ali drugih periodičnih in občasnih športnih publikacij ter propagandnega gradiva na temo športnih dejavnosti.
založništvo v športu
materialni stroški/projekt
Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 3.3. je opredeljen v preglednici št. 3-3.
PREGLEDNICA ŠT. 3-3
ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU
PROGRAMI ZALOŽNIŠTVA V ŠPORTU
PROPAGANDNO
OBČASNE
STROKOVNA
GRADIVO
PUBLIKACIJE
LITERATURA
število projektov v založništvu
TOČKE/MS/PROJEKT
3.4. Znanstvenoraziskovalna dejavnost v športu
Nosilci znanstveno-raziskovalne dejavnosti so javne raziskovalne institucije v sodelovanju s civilno športno sfero in/ali gospodarstvom, cilj dejavnosti pa je ustrezen prenos znanstvenih spoznanj v športno prakso.
znanstvenoraziskovalna dejavnost
Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 3.4. je opredeljen v preglednici št. 3-4.
PREGLEDNICA ŠT. 3-4
ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA
DEJAVNOST V ŠPORTU
ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST
število projektov v ZRI
3.5. Informacijsko komunikacijska tehnologija (podpora športu)
IKT na področju športa predstavlja neposredno podporo za učinkovitejše in prijaznejše udejstvovanje v športu (obseg e-informacij o ponudbi v športu) ter sprotno analiziranje in spremljanje ravni učinkovitosti programov.
informacijsko-komunikacijska tehnologija (podpora športu)
Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 3.5. je opredeljen v preglednici št. 3-5.
PREGLEDNICA ŠT. 3-5
INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V
ŠPORTU
DRUGE
NAKUP IKT ZA
LASTNA
VODENJE IKT
IZDELAVA IKT
IKT PODPORA ŠPORTU
SPLETNE
SPLETNA
ŠPORT
PROJEKTA
PROGRAMA
APLIKACIJE
APLIKACIJA
število projektov IKT
4. Organiziranost v športu
Športna društva kot interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese, so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa.
· obseg sofinanciranja delovanja društev na lokalni ravni,
· izbrane kriterije, ki se upoštevajo pri vrednotenju delovanja društev in njihovih zvez na lokalni ravni,
· opredeli korekcijski faktor za delovanje društev in njihovih zvez.
4.1. Delovanje športnih organizacij
Področje obsega delovanje društev in njihovih zvez na lokalni ravni, kar zaradi ohranjanja osnovne organizacijske infrastrukture športa predstavlja javni interes, zato je pomemben segment LPŠ.
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU:
delovanje športnih društev na lokalni ravni
materialni stroški/društvo in/ali član in/ali leto
delovanje občinskih športnih zvez (OŠZ)
materialni stroški/OŠZ in OD za zaposlene
Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 4.1. je opredeljen v preglednici št. 4-1.
PREGLEDNICA ŠT. 4-1
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: DELOVANJE DRUŠTEV
TRADICIJA:
ČLANSTVO S
REGISTRIRANI
ČLANSTVO V
DRUŠTVO V
DELOVANJE DRUŠTEV
LETA
PLAČANO
JAVNEM
TEKMOVALCI
NPŠZ
OŠZ
DELOVANJA
ČLANARINO
INTERESU
točke/leto delovanja
0
točke/član in/ali tekmovalec
točke/društvo
50
TOČKE/MS (ne več kot)
150
Občinske športne zveze (OŠZ) so reprezentativni predstavniki civilne športne družbe na lokalni ravni. Sofinanciranje delovanja OŠZ na lokalni ravni je domena LPŠ lokalne skupnosti; merila za vrednotenje delovanja OŠZ in višino proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema; ali pa se sredstva zagotovijo v posebnih proračunskih virih.
5. Športne prireditve in promocija športa
Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture.
Udeležba na uradnih tekmah v okviru tekmovanj NPŠZ (državna prvenstva, ligaška in pokalna tekmovanja) ni predmet vrednotenja in sofinanciranja po teh merilih.
Pri vrednotenju športnih prireditev in promocije v športu se upoštevajo kriteriji: obseg programa (priznano število točk), kvalitetni nivo prireditve (lokalni, občinski, regionalni, državni,…), število udeležencev na prireditvi in tradicija (število let zaporedne izvedbe).
· obseg sofinanciranja športnih prireditev na lokalni ravni,
· maksimalno število priznanih športnih prireditev na izvajalca,
· nivoje športnih prireditev,
· korekcijski faktor za športne prireditve,
· maksimalno število udeležencev mednarodnih športnih prireditev na izvajalca.
(1) Velike mednarodne športne prireditve
Merila (sistem točkovanja) ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja velikih mednarodnih športnih prireditev (olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva, sredozemske igre, univerzijade…). Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte v primeru uspešne kandidature za organizacijo in izvedbo zagotovijo v posebnih proračunskih virih.
5.2. Druge športne prireditve
Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. V merilih je predvideno tudi vrednotenje izvedbe mednarodnih športnih prireditev, ki pa ne presegajo nivoja svetovnega pokala, in udeležbe športnikov na mednarodnih tekmovanjih.
ŠPORTNE PRIREDITVE
športne prireditve lokalnega in občinskega pomena
materialni stroški/prireditev
športne prireditve državnega pomena in mednarodne prireditve
udeležba na velikih mednarodnih športnih tekmovanjih
Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 5.2. je opredeljen v preglednici št. 5-2.
PREGLEDNICA ŠT. 5-2
ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA
izvedba prireditve lokalnega pomena
do 25
26 - 50
51 - 75
76 - 100
101 - 150
nad 151
udeležencev
TOČKE/MS/PRIREDITEV
40
izvedba prireditve občinskega pomena
120
160
izvedba prireditve državnega pomena
200
280
400
izvedba mednarodne športne prireditve
480
600
800
udeležba na mednarodnih športnih prireditvah
OLIMPIJSKE
SVETOVNO
EVROPSKO
SVETOVNI
EVROPSKI
VELIKA
IGRE
PRVENSTVO
POKAL
NAGRADA (GP)