Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE, 158/20), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 – Odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17, 60/18), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15, 69/15, 129/20), Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16, 37/18, 13/21), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 34/09, 26/10, 90/12, 92/13) in Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 20. seji dne 20. 5. 2021 sprejel
O D L O K
o ravnanju z odpadki v Občini Tržič
1 Splošne določbe
1. člen
(definicija in obseg javnih služb)
(1) Ta odlok določa način opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javne službe) na območju Občine Tržič (v nadaljevanju: območje občine).
(2) Javne službe po tem odloku obsegajo:
– storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi (v nadaljevanju: javna služba zbiranja),
– storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba obdelave),
– storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke (v nadaljevanju: javna služba odlaganja).
2. člen
(vsebina odloka)
(1) S tem odlokom se določa način opravljanja javnih služb, ki obsega:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javnih služb,
– vrsto in obseg storitev javnih služb ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javnih služb,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javnih služb in način njihovega oblikovanja,
– vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb, ki so lastnina občine,
– cene storitev javnih služb,
– javna pooblastila izvajalcev javnih služb,
– nadzor nad izvajanjem javnih služb,
– kazenske določbe,
– druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javnih služb.
(2) Ta odlok ureja tudi način in obseg izvajanja posebnih storitev.
3. člen
(cilji ravnanja s komunalnimi odpadki)
Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
– omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javnih služb;
– zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov;
– zagotoviti obdelavo mešanih komunalnih odpadkov predno se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov ali preda v sežig;
– zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne komunalne embalaže;
– uveljavitev načela 'stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov';
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
4. člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javnih služb iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporablja veljavna zakonodaja s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
5. člen
(izrazi)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Gospodinjstvo je ena ali več oseb, ki imajo ne glede na pravni temelj pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva(jo).
2. Hišni kompostnik (v nadaljevanju: kompostnik) je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu.
3. Izvajalci javne službe zbiranja, obdelave in odlaganja so s strani občine izbrani izvajalci teh javnih služb v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ter tem odlokom.
4. Izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj odpadkov) je pravna ali fizična oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti.
5. Komunalni odpadki so odpadki, ki nastajajo na območju občine, kot odpadki iz gospodinjstev in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih ter odpadki, ki nastajajo na površinah in v objektih v javni rabi. Odpadek je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov Uredbe o odpadkih ali podskupino odpadkov s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov.
6. Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarni in nevarni odpadki, ki se zbirajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov.
7. Ločeno zbrana frakcija bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov (v nadaljevanju: biološki odpadki) so odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v to frakcijo odpadkov sodijo kuhinjski odpadki (predvsem ostanki hrane) ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora. Biološki odpadki so odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov razvrščeni v podskupino »biorazgradljivi kuhinjski odpadki« pod št. 20 01 08 ter pod podskupino »biorazgradljivi odpadki« pod št. 20 02 01.
8. Ločeno zbrana frakcija kosovnih odpadkov (v nadaljevanju: kosovni odpadki) so večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo, neuporabni gospodinjski aparati in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za puščanje v zabojnikih ali vrečah za odpadke.
9. Ločeno zbrana frakcija nevarnih odpadkov iz gospodinjstev (v nadaljevanju: nevarni odpadki) so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih; njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje mora biti v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca zbiranja. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki in nerabljena odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih. Nevarni odpadki so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe zbiranja.
10. Mešani komunalni odpadki so neopredeljivi in nerazgradljivi trdni odpadki, torej tisti ostanek odpadkov, ki ga ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov in jih ni mogoče razvrstiti v nobeno drugo podskupino komunalnih odpadkov v klasifikacijski skupini št. 20 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
11. Namenska tipizirana vreča (v nadaljevanju: tipizirana vreča) je posebna plastična vreča označena z logotipom izvajalca zbiranja, ki je namenjena za zbiranje bodisi mešanih komunalnih odpadkov, bodisi ločenih frakcij.
12. Namenski tipiziran zabojnik (v nadaljevanju: zabojnik) za zbiranje odpadkov so posode za zbiranje odpadkov, in sicer namenski kontejnerji in zabojniki.
13. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču je obdelava v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.
14. Odjemno mesto je z naslovom objekta uporabnika(ov) definirano zbirno mesto zabojnikov ali tipiziranih vreč, za potrebe obračuna.
15. Odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
16. Odpadna komunalna embalaža (v nadaljevanju: odpadna embalaža) je odpadna prodajna in sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji, obrti, storitveni ali drugi dejavnosti in je uvrščena v podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov.
17. Odpadna mešana embalaža (v nadaljevanju: mešana embalaža) je odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, s številko odpadka 15 01 06 klasifikacijskega seznama odpadkov.
18. Odpadna steklena embalaža (v nadaljevanju: steklena embalaža) je odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, s številko odpadka 15 01 07 klasifikacijskega seznama odpadkov.
19. Odpadni papir, karton ter odpadna papirna in kartonska embalaža (v nadaljevanju: papir in papirna embalaža) je odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, s številko odpadka 15 01 01 in 20 01 01 klasifikacijskega seznama odpadkov.
20. Posebne storitve so tiste storitve, ki jih izvajalec zbiranja dodatno izvaja za uporabnike, proti plačilu in niso del javne službe.
21. Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost (v nadaljevanju: poslovni uporabnik), je uporabnik, ki ima ne glede na pravni temelj pravico do uporabe objekta ali dela objekta v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
22. Prepuščanje odpadkov je postopek oddaje odpadka v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
23. Prevzemno mesto zabojnikov ali tipiziranih vreč (v nadaljevanju: prevzemno mesto) je mesto, kjer povzročitelji odpadkov, po vnaprej določenem urniku, prepuščajo izvajalcu zbiranja komunalne odpadke v zabojnikih ali tipiziranih vrečah.
24. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov, vključno z nadzorom nad postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov.
25. Uporabnik storitev javnih služb (v nadaljevanju: uporabnik) je vsak povzročitelj odpadkov.
26. Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok (v nadaljevanju: ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, podzemni ali nadzemni, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te frakcije prepuščajo izvajalcu zbiranja.
27. Zbiralnica nevarnih odpadkov je prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te odpadke oddajajo izvajalcu zbiranja.
28. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu zbiranja, njihovo predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
29. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih odpadkov.
30. Zbirno mesto zabojnikov ali tipiziranih vreč (v nadaljevanju: zbirno mesto) je stalno mesto, praviloma na zasebni površini ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih, namenjeno zbiranju komunalnih odpadkov in hranjenju zbranih odpadkov med prevzemi.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določen v predpisih s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
6. člen
(strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge)
(1) Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javnih služb so naloge, ki se nanašajo zlasti na:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javnih služb,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javnih služb,
– strokovni nadzor nad izvajalci javnih služb,
– financiranje dejavnosti javnih služb,
– opravljanje drugih nalog določenih z zakonom.
(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave.
(3) Naloge iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcem javnih služb.
7. člen
(subsidiarno ukrepanje)
(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2) Izvajalec zbiranja je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.
2 Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javnih služb
8. člen
(oblika opravljanja javnih služb)
Javne službe iz druge točke 1. člena tega odloka se opravljajo s podelitvijo koncesij, na celotnem območju občine, v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
3 Obseg storitev javnih služb ter njihova prostorska razporeditev
3.1 Splošno
9. člen
(splošno)
Storitve javnih služb so v okviru opravljanja javnih služb kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
10. člen
(uporabniki storitev javnih služb)
(1) Uporaba storitev iz prvega člena tega odloka je obvezna za vse uporabnike. Uporabniki se delijo na uporabnike iz gospodinjstev in poslovne uporabnike.
(2) Vse osebe iz enega gospodinjstva ali vse osebe, ki delujejo pri enem poslovnem uporabniku, imajo nerazdelno pravico in obveznost enega uporabnika.
(3) V razmerju do izvajalca zbiranja gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb gospodinjstva, poslovnega uporabnika pa zastopnik.
(4) Kot dokazilo, da ima uporabnik pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podjemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta.
(5) Če glede na definicijo ni mogoče določiti uporabnika, je uporabnik lastnik nepremičnine, stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravico in obveznosti uporabnika, razen, če se ne dogovorijo drugače.
(6) Povzročitelji odpadkov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika za več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
3.2 Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov
11. člen
(dejavnost javne službe zbiranja)
(1) Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke.
(2) Izvajalec zbiranja zagotavlja, da se v okviru javne službe zbiranja zagotavlja zbiranje:
– ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov,
– kosovnih odpadkov,
– odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč,
– odpadkov s tržnic,
– odpadkov iz čiščenja cest,
– mešanih komunalnih odpadkov in
– izrabljenih gum v skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami.
(3) Vrste odpadkov, ki niso predmet javne službe zbiranja, so:
– blato iz greznic,
– nevarni odpadki, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti,
– živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji,
– gradbeni odpadki in ruševine objektov, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest,
– embalaža, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, nastaja kot odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek,
– biološko razgradljivi odpadki, ki nastajajo v obratih za pripravo hrane,
– ostali odpadki, ki v klasifikacijskem seznamu odpadkov niso opredeljeni kot komunalni odpadki (skupina 20 iz klasifikacijskega seznama odpadkov) ali kot odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek (podskupina 15 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov, in nevarni odpadki, ki so po predpisu, ki ureja odpadke, opredeljeni kot nekomunalni odpadki.
12. člen
(javne prireditve)
(1) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca zbiranja o nameravani prireditvi najmanj petnajst dni pred datumom izvedbe prireditve. Pri prijavljanju prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega prostora, v katerem je razvidno, kje bo zagotovil zbirno mesto z ustreznimi zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov.
(2) Za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, mora izvajalec zbiranja zagotoviti zabojnike v skladu z uredbo, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov.
(3) Če se na prireditvi pričakuje manj kot 1.000 udeležencev, mora organizator zagotoviti zabojnike za mešane komunalne odpadke in mešano embalažo.
(4) Vrsto in obseg storitve javne službe zbiranja v času trajanja javne prireditve na prostem podrobneje dogovorita organizator prireditve in izvajalec zbiranja s pogodbo ali naročilnico.
(5) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov določi in zagotovi izvajalec zbiranja izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Minimalna prostornina zabojnikov, za katere izvajalec zbiranja zagotavlja storitev, je 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka.
(6) Za prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator dolžan poskrbeti za ustrezno ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz dejavnosti gostinstva, skladno s predpisi, ki urejajo to frakcijo odpadkov.
(7) Organizatorji čistilnih akcij morajo najmanj petnajst dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem zbiranja s pogodbo ali naročilnico skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov, predvidenih stroških ter plačniku stroškov.
3.3 Obdelava komunalnih odpadkov
13. člen
(obdelava komunalnih odpadkov)
V okviru javne službe obdelave po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave komunalnih odpadkov v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki.
3.4 Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
14. člen
(odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov)
(1) Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(2) Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k namenu, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi.
(4) Za obdelane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so obdelani v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki.
4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javnih služb
15. člen
(obveznosti izvajalcev javnih služb)
(1) Izvajalci javnih služb morajo pri opravljanju javnih služb zagotoviti:
– nabavo in vzdrževanje opreme iz 25. člena tega odloka,
– redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem,
– čiščenje zabojnikov za biološke odpadke najmanj 1x letno,
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema ekoloških otokov in zbirnih centrov,
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki,
– evidentiranje števila prevzemov iz zabojnikov za vsako posamezno prevzemno mesto,
– druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) Izvajalec zbiranja mora zagotavljati:
– zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat,
– zbiranje kosovnih odpadkov na poziv uporabnika,
– zbiranje komunalnih odpadkov na ekoloških otokih,
– zbiranje nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah v času zbiranja nevarnih odpadkov,
– zbiranje odpadkov v zbirnem centru,
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,
– izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,
– oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,
– ozaveščanje in obveščanje uporabnikov.
(3) Izvajalci javnih služb morajo z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti:
– čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal,
– čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
– škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben pravni režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,
– škodljivih vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino.
16. člen
(kataster zbirnega centra in ekoloških otokov)
(1) Izvajalec zbiranja vodi kataster, ki obsega:
– kataster zbirnega centra,
– kataster ekoloških otokov.
(2) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
17. člen
(evidenca zabojnikov)
Izvajalec zbiranja vodi evidenco s podatki o vrsti in prostornini zabojnikov za odpadke.
18. člen
(vizualna kontrola odpadkov)
(1) Vizualno kontrolo odpadkov izvaja izvajalec zbiranja na prevzemnih mestih, na ekoloških otokih in v zbirnem centru.
(2) V primeru ugotovljenih neskladnosti na prevzemnih mestih o tem opozori povzročitelja, v primeru ponavljajočih neskladnosti pri istem povzročitelju pa o tem obvesti za to področje pristojno osebo na občini in pristojni občinski inšpekcijski organ.
19. člen
(javna obvestila)
(1) Izvajalec zbiranja mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na način, kot je to določeno s predpisom, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov. Pristop obveščanja mora temeljiti na povečanju osveščenosti uporabnikov in dvigovanju standardov ločevanja komunalnih odpadkov.
(2) Minimalni standard obveščanja in osveščanja uporabnikov je naslednji:
– na krajevno običajen način ter na svoji spletni strani najmanj enkrat letno obvestiti uporabnike o načinih in urnikih prevzemanja vseh frakcij odpadkov,
– obveščati uporabnike o akcijah zbiranja kosovnih odpadkov najmanj enkrat letno z letnim koledarjem in na svoji spletni strani najmanj 10 dni pred začetkom načrtovane akcije,
– obveščati uporabnike o akcijah zbiranja nevarnih odpadkov najmanj 10 dni pred začetkom načrtovane akcije,
– na spletni strani izvajalca zbiranja izvajati stalno osveščanje uporabnikov in javnosti o pravilnih načinih in hierarhiji ravnanja z odpadki ter prepuščanju frakcij odpadkov,
– nuditi možnost izobraževanja zaposlenih pri uporabniku iz dejavnosti po dogovoru,
– stalno osebno informirati uporabnike na terenu, v zbirnem centru, po elektronskih medijih in
– pisno komunicirati s posameznimi uporabniki.
(4) Izvajalec zbiranja praviloma sodeluje tudi pri izvedbi skupnih akcij osveščanja v povezavi z vzgojnimi ustanovami, krajevnimi skupnostmi, občino in ministrstvom (predstavitve, ogledi zbirnega centra, razlage, članki …).
5 Pravice in obveznosti uporabnikov
20. člen
(pravice uporabnikov)
Uporabniki imajo pravico:
– do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javnih služb, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov,
– da so obveščeni o storitvah javnih služb,
– da naročijo izredni odvoz odpadkov, po ceniku izvajalca zbiranja.
21. člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo obveznost:
– obvestiti izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na status uporabnika in na obračun storitev javnih služb,
– redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe zbiranja,
– uporabljati storitve izvajalcev javnih služb v skladu z določili tega odloka, in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki,
– rednega plačevanja storitev javnih služb.
22. člen
(prepovedi)
(1) Uporabnikom je prepovedano:
– prepuščati odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom;
– mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj,
– prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek,
– prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek,
– odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
– nameščati zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta,
– odlagati odpadke ob zabojnikih,
– prepuščati odpadke v vrečah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov,
– brskanje po zabojnikih ter razmetavanje odpadkov,
– pisati na zabojnike ter lepiti plakate nanje,
– opustiti uporabo storitev javnih služb,
– ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je prepovedano.
(3) V zabojnike za mešane komunalne odpadke je tako prepovedano odlagati:
– odpadno embalažo ter biološko razgradljive odpadke,
– gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje,
– odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, vozila, stanovanjska oprema),
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
– odpadke v tekočem stanju,
– kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
– tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so po Uredbi o ravnanju z nevarnimi odpadki klasificirani kot ne komunalni ali nevarni komunalni odpadki,
– poginule živali, klavnične odpadke,
– ravno steklo,
– odpadno električno in elektronsko opremo.
(4) V zabojnike za biološke odpadke je prepovedano odlagati:
– odpadno embalažo,
– sanitarne izdelke,
– plenice,
– olja in maščobe,
– meso in mesne izdelke,
– mleko, jogurte in sire,
– iztrebke malih živali,
– kamenje in zemljo,
– kosti,
– zdravila,
– ostanke tekstila,
– vsebino vrečk za sesalce.
(5) V zabojnike za mešano embalažo je prepovedano odlagati:
– papir, papirno in stekleno embalažo,
– embalažo nevarnih snovi (olja, laki, pesticidi, redčila),
– velike kosovne predmete (otroške igrače, plastični stoli ipd.),
– male kosovne predmete (obešalnike za oblačila, zobne ščetke ipd).
6 Financiranje javnih služb
23. člen
(viri financiranja storitev javnih služb)
Viri financiranja storitev javnih služb so lahko:
– plačila uporabnikov za storitve javnih služb,
– sredstva od prodaje ločenih frakcij,
– drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu,
– proračun občine.
7 Vrsta in obseg objektov in opreme, potrebnih za izvajanje javnih služb
24. člen
(infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine)
(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javnih služb, ki je lastnina občine, sestavljajo:
– zemljišča in objekti ekoloških otokov,
– zemljišča in objekti zbirnega centra.
(2) Objekte iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
(3) Občina in izvajalci javnih služb vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejajo s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
(4) Občina kot lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov daje soglasje izvajalcu zbiranja za uporabo te infrastrukture tudi za izvajanje posebnih storitev.
25. člen
(oprema izvajalcev javnih služb)
Opremo, ki je potrebna za izvajanje javnih služb, v lasti izvajalcev javnih služb, sestavljajo:
– vozila za prevoz vseh vrst komunalnih odpadkov,
– delovni stroji,
– premične zbiralnice nevarnih frakcij,
– zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij na ekoloških otokih,
– zabojniki za zbiranje odpadkov pri uporabnikih,
– vozila in naprave za pranje in vzdrževanje zabojnikov,
– druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javnih služb.
8 Podrobnejša pravila izvajanja javne službe zbiranja
8.1 Prepuščanje odpadkov, zbirna in prevzemna mesta
26. člen
(prepuščanje komunalnih odpadkov)
(1) Uporabniki morajo mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in mešano embalažo prepuščati izvajalcu javne službe zbiranja v zabojnikih, s katerimi izvajalec zbiranja opremi vsako zbirno mesto.
(2) Uporabniki morajo zagotoviti, da je zabojnike mogoče sprazniti brez uporabe sile ali poškodovanja zabojnikov (vsebina ne sme biti npr. prilepljena ali primrznjena na zabojnik).
27. člen
(zbirna mesta)
(1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov, ki se prevzemajo od vrat do vrat, se odpadki zbirajo na zbirnih mestih.
(2) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih odpadkov (pred 6. uro na dan odvoza) zagotoviti, da se zabojnik prestavi z zbirnega na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazen zabojnik isti dan vrne na zbirno mesto.
(3) Uporabniki v večstanovanjskih objektih morajo zagotoviti, da zbirna mesta ne povzročajo emisij vonjav in onesnaževanja okolice ter omogočajo odlaganje odpadkov samo lastnikom posameznega večstanovanjskega objekta.
28. člen
(prevzemna mesta)
(1) Prevzemna mesta morajo biti določena tako, da izvajalcu zbiranja omogočajo prevzem in odvoz komunalnih odpadkov.
(2) Prevzemna mesta se praviloma določijo v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku izvajanja storitev javne službe zbiranja v soglasju med uporabnikom in izvajalcem zbiranja. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika.
(3) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se določijo skupni zabojniki na enem prevzemnem mestu, katerih število in velikost določi izvajalec zbiranja skladno z merili, določenimi v 35. in 37. členu.
(4) V posebnih primerih, ko dogovora med izvajalcem zbiranja in uporabnikom ni mogoče skleniti, prevzemno mesto določi pristojni občinski inšpekcijski organ v sodelovanju z izvajalcem zbiranja in pristojno osebo na občini. O odločitvi pristojni inšpekcijski organ obvesti uporabnika.
(5) Zbirno in prevzemno mesto sta izjemoma lahko na isti lokaciji. V tem primeru je prevzemno mesto tudi zbirno mesto. Pri njegovi določitvi je potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne površine in je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Tako določeno prevzemno mesto ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(6) Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec zbiranja v dogovoru z uporabniki določi skupna prevzemna mesta. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve.
(7) V času popolne ali delne zapore ceste, ki smetarskim vozilom izvajalca zbiranja onemogoča dostop do prevzemnih mest na območju zapore, je izvajalec del dolžan obvestiti izvajalca zbiranja najmanj 7 dni pred predvidenim začetkom del. Izvajalec del mora na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu ter o tem na lastne stroške obvestiti uporabnike.
(8) V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščin, ko razmere ne omogočajo odvoza odpadkov s smetarskimi vozili, lahko izvajalec zbiranja zabojnike in/ali tipizirane vreče odvozi po vzpostavitvi normalnih pogojev.
29. člen
(relacija prevzemno mesto–transportna pot)
(1) Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec zbiranja komunalne odpadke prevzame in jih s smetarskimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob uvozih k objektom.
(2) Prevzemno mesto je lahko od roba prometne poti vozila za prevoz odpadkov oddaljeno največ 2 m. V primeru, da je prevzemno mesto na željo uporabnika od roba prometne poti oddaljeno več kot 2 m, ima izvajalec zbiranja pravico zaračunati dodatne stroške, ki nastanejo iz tega naslova kot dodatni storitvi »dostava zabojnika na prevzemno mesto« in ne predstavljajo storitve javne službe zbiranja.
(3) Če je cesta do prevzemnega mesta preozka, ima večji naklon kot 15 %, nima urejenega in dovolj velikega obračališča za smetarsko vozilo ali ima druge ovire, ki onemogočajo dostop s smetarskimi vozili, lahko izvajalec zbiranja v sodelovanju s pristojno osebo na občini določi prevzemno mesto na najbližji primerni lokaciji, ki je dostopna smetarskemu vozilu.
(4) Lastniki zemljišč ob dostopnih poteh do prevzemnih mest morajo zagotoviti, da veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo prehoda smetarskemu vozilu. V kolikor tega na poziv izvajalca zbiranja ne storijo, na njihove stroške obrez vej opravi izvajalec javne službe vzdrževanja občinskih cest.
30. člen
(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih in prevzemnih mestih ter skrb za zabojnike)
(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest.
(2) Prevzemna mesta morajo biti izvajalcu zbiranja prosto in neovirano dostopna v vseh letnih časih
(3) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali v tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, tipizirane vreče pa zavezane s trakom.
(4) Izvajalec zbiranja je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec zbiranja onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti.
(5) Uporabnik je dolžan z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo ter jih uporabljati le za namen zbiranja odpadkov.
(6) Izvajalec zbiranja zamenja zabojnik glede na iztrošenost.
(7) V primeru namernega poškodovanja, odtujitve, sežiga ali drugačnega uničenja zabojnika, je izvajalec zbiranja dolžan zabojnik nadomestiti z novim, na stroške uporabnika.
8.2 Načini ravnanja z odpadki
31. člen
(načini zbiranja komunalnih odpadkov)
(1) Zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat je osnovni način zbiranja odpadkov pri uporabnikih. Tako se zbira mešane komunalne odpadke, mešano embalažo, biološke odpadke ter kosovne odpadke.
(2) Zbiranje odpadkov na ekoloških otokih je način ločenega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih skupinah uporabnikov. Na tak način se zbira mešana embalaža, steklena embalaža ter papir in papirna embalaža).
(3) Akcija zbiranja odpadkov je način, kjer izvajalec zbiranja s premično zbiralnico na vnaprej določenem kraju in v vnaprej določenem terminu zbira nevarne frakcije komunalnih odpadkov.
32. člen
(dinamika zbiranj po posameznih kategorijah odpadkov)
(1) Zbiranje po sistemu od vrat do vrat se opravlja skladno z letnim razporedom odvoza komunalnih odpadkov.
(2) Razpored zbiranja po sistemu od vrat do vrat mora izvajalec zbiranja objaviti na svojih spletnih straneh oziroma na krajevno običajen način.
(3) Izvajalec zbiranja je dolžan odpadke zbirati in odvažati na naslednji način:
– mešani komunalni odpadki: najmanj 1-krat na dva tedna,
– mešana embalaža: najmanj 1-krat na dva tedna,
– biološki odpadki: najmanj 1x tedensko v poletnem času (od 1. 4. do 30. 9.) in najmanj 1x na dva tedna v zimskem času (od 1. 10. do 31. 3.),
– nevarni odpadki: 1-krat letno,
– vse vrste ločeno zbranih odpadkov na ekoloških otokih: 1x tedensko oziroma po dejanskih potrebah.
8.3 Standardizacija zabojnikov ter merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov
33. člen
(standardizacija zabojnikov)
(1) Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v zabojnikih, ki imajo certifikat, da so izdelani v skladu z evropskimi normativi o zbirnih zabojnikih za odpadke (EN-840-1 do 6).
(2) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje mešane embalaže, mešanih komunalnih odpadkov ter zabojnikov za ostale vrste odpadkov za sistem zbiranja od vrat do vrat so:
– 80 litrov (samo za mešane komunalne odpadke),
– 120 litrov,
– 240 litrov,
– 660 litrov in
– 1.100 litrov.
(3) Standardne velikosti zabojnikov za sistem zbiranja od vrat do vrat za zbiranje bioloških odpadkov so:
– 80 litrov,
– 240 litrov.
(4) Tipizirani veliki zabojniki volumna 4–10 m3.
34. člen
(označevanje zabojnikov)
Barve in označbe za označevanje posameznih skupin zabojnikov, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče:
– za mešane komunalne odpadke: zabojnik zelene barve, pokrov zelene barve,
– za biološke odpadke: zabojnik rjave barve, pokrov rjave barve,
– za mešano embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov rumene barve,
– za papir in papirno embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov modre barve, ustrezna nalepka in
– za stekleno embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov zelene barve, ustrezna nalepka.
35. člen
(merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih)
(1) Izvajalec zbiranja, pri določanju vrste, števila in prostornine zabojnika(ov), za posamezno zbirno mesto, upošteva predvideno količino, strukturo in vrsto odpadkov, način zbiranja ter pogostost praznjenja.
(2) Najmanjše velikosti zabojnika za gospodinjstva na posameznem zbirnem mestu glede na število oseb so:
Zabojnik za mešane komunalne odpadke
Volumen zabojnika
v litrih
Število oseb
80
1–2
120
3–6
240
7–10
660
11–26
1100
27–44
Zabojnik za biološke odpadke
1–10
11–15
16–30
Največje velikosti zabojnika za gospodinjstva na posameznem zbirnem mestu glede na število oseb so:
Zabojnik za mešano embalažo
Volumen zabojnika v litrih
1–5
6–10
11–25
26–40
(3) V primerih, ko je potrebno zaradi večjega števila oseb določiti več zabojnikov za posamezno zbirno mesto, se določi taka kombinacija zabojnikov, da ima zbirno mesto najmanjše možno število posameznih zabojnikov glede na število oseb.
(4) Posamezen uporabnik znotraj več-plačniškega zbirnega mesta ne more imeti svojega zabojnika.
36. člen
(volumen zabojnikov in posebnosti pri obračunu za gospodinjstva)
(1) Stroški se na več-plačniškem zbirnem mestu med uporabnike delijo glede na število oseb v gospodinjstvu.
(2) V primeru, ko ima 1 oseba, ki prebiva v individualni stanovanjski hiši, 80 l zabojnik za mešane komunalne odpadke, se za obračun storitev upošteva volumen 40 l.
(3) Za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev, se pa občasno uporablja, se uporablja 80 l zabojnik za mešane komunalne odpadke, obračun pa se vrši za 40 l.
(4) V primeru, ko ima do 5 oseb, ki prebivajo v individualni stanovanjski hiši, 80 l zabojnik za biološke odpadke, se za obračun storitev upošteva volumen 40 l.
37. člen
(merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke za poslovne uporabnike)
(1) Za določitev najmanjše velikosti zabojnika za ločeno zbiranje odpadkov za poslovne uporabnike, se pri dogovoru med izvajalcem zbiranja in uporabnikom upošteva dejavnost, velikost poslovnega prostora ter število zaposlenih, v skladu s priporočili v naslednji razpredelnici:
Velikost zabojnika
Dejavnost
Velikost prostora
Število zaposlenih
80 l
Pisarne, manjše obrti
do 30 m2
od 0 do 2
120 l
od 31 do 60 m2
od 2 do 3
240 l
Manjše kavarne, prodajalne kruha, lokali
od 61 do 80 m2
660 l
Večje obrti, šole, vrtci, manjša industrija
od 81 do 500 m2
od 4 do 20
1100 l
Večje obrti, manjša industrija
od 501 do 1500 m2
od 21 do 30
(2) Za določitev velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke pri dejavnostih, ki zahtevajo pretežno skladiščne prostore, se upošteva kriterij število zaposlenih oseb iz gornje tabele.
(3) Poslovni uporabniki, ki so povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, morajo oddajati kuhinjske odpadke pooblaščenemu podjetju za zbiranje tovrstnih odpadkov. Poleg tega lahko naročijo tudi zabojnik za biološke odpadke izvajalca zbiranja.
(4) Poslovni uporabniki, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki povzroča papirni, kartonski in stekleni odpad, morajo naročiti zabojnik za papir in papirno embalažo ter stekleno embalažo pri izvajalcu zbiranja. Minimalna prostornina posameznega zabojnika je 120 litrov.
(5) Izvajalci dejavnosti na začasnih prodajnih mestih, kamor sodijo tudi planinske koče in postojanke, si morajo za obdobje izvajanja dejavnosti zagotoviti ustrezne zabojnike pri izvajalcu zbiranja. Glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki jo izvajajo, izvajalec zbiranja določi velikost zabojnika, število potrebnih zabojnikov in lokacijo prevzemnega mesta.
8.4 Tipizirane vreče
38. člen
(uporaba tipiziranih vreč namesto zabojnika(ov))
(1) Kjer odvoz ločeno zbranih komunalnih odpadkov, zaradi tehničnih omejitev vozil za odvoz odpadkov ni izvedljiv, uporabniki ločeno oddajajo komunalne odpadke v tipiziranih vrečah, na prevzemnih mestih določenih s strani izvajalca zbiranja.
(2) V tem primeru izvajalec zbiranja uporabniku zagotovi tipizirane vreče, uporabnik pa poravnava strošek storitve enako, kot da bi uporabljal ustrezen zabojnik.
(3) Tipizirana vreča zelene barve se uporablja za mešane komunalne odpadke, rumene barve pa za mešano embalažo.
8.5 Ustreznost opreme
39. člen
(spremenjene količine odpadkov in ustreznost opreme)
(1) Izvajalec zbiranja odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila zabojnikov za odpadke na podlagi pisne zahteve uporabnika, v kolikor se spremeni število oseb v gospodinjstvu ali spremenijo okoliščine, ki vplivajo na obračun pri poslovnem uporabniku.
(2) Če količine mešanih komunalnih odpadkov ali mešane embalaže izjemoma, največ do 2x letno, presegajo prostornino zabojnikov za zbiranje, ki jo uporablja uporabnik, je uporabnik manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu zbiranja kupi tipizirane vreče ali naroči in posebej plača izredni odvoz mešanih komunalnih odpadkov ali mešane embalaže, po ceniku izvajalca zbiranja.
(3) Če količine odpadkov redno presegajo prostornino zabojnika za zbiranje odpadkov, ki ga uporablja uporabnik, lahko izvajalec zbiranja na predlog uporabnika ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, odredi zamenjavo obstoječega zabojnika za večjega.
(4) V kolikor se poveča ali zmanjša število oseb v gospodinjstvu ali se spremenijo okoliščine, ki vplivajo na obračun pri poslovnem uporabniku in to vpliva na velikost zabojnikov, lahko izvajalec zbiranja po predhodnem pisnem obvestilu uporabnika sam poveča ali zmanjša velikosti zabojnikov glede na izhodišča iz 35. in 37. člena in izvede spremembo zabojnika.
8.6 Pogoji prepuščanja odpadkov na ekoloških otokih
40. člen
(ekološki otoki)
(1) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na ekoloških otokih se izvaja na celotnem območju občine in je obvezno za vse uporabnike iz gospodinjstev.
(2) Ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.
(3) Zabojniki na ekoloških otokih morajo biti opremljeni z navodili, kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec zbiranja uporabnike obvešča v okviru obveščanja in osveščanja na krajevno običajen način.
(4) Praviloma so na posamezni lokaciji ekološkega otoka postavljeni vsaj 3 zabojniki, in sicer zabojnik za mešano embalažo, za papir in papirno embalažo ter za stekleno embalažo, praviloma volumna 1100 l, glede na potrebe pa lahko tudi manj ali več zabojnikov manjšega ali večjega volumna.
(5) Zabojniki na ekoloških otokih so:
– zabojnik z modrim pokrovom (papir in papirna embalaža) za zbiranje papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali kartona. V zabojniku za papir in papirno embalažo se tako zbirajo pisarniški papir, časopisi, revije, prospekti, papirnate vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pisma, kuverte, zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna ali kartonska embalaža;
– zabojnik z zelenim pokrovom (steklena embalaža) za zbiranje odpadne embalaže iz stekla. V zabojniku za stekleno embalažo se zbirajo vse vrste praznih, čistih steklenic in steklenih kozarcev brez pokrovčkov;
– zabojnik z rumenim pokrovom (mešana embalaža) za zbiranje ostale odpadne embalaže iz plastike in sestavljenih materialov ter embalaže iz kovin. V zabojniku za mešano embalažo se zbirajo prazne pločevinke in konzerve, plastična folija, plastenke, plastični kozarci, sestavljena embalaža tetrapak, vrečke PVC.
(6) Ekološke otoke z okolico je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec zbiranja.
(7) Izvajalec zbiranja mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki tako, da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali pa v skladu s predhodnim soglasjem občinskega organa na ekološki otok namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov.
(8) V zabojnike na ekoloških otokih je prepovedano nepravilno odlaganje odpadkov. Prav tako je prepovedano odlaganje odpadkov poleg zabojnikov ali v bližino ekološkega otoka.
(9) Poslovnim uporabnikom in fizičnim osebam iz drugih občin je prepovedano odlagati odpadke na ekoloških otokih.
(10) Zaradi varovanja premoženja in z namenom, da se prepreči škoda ali ugotovi nastanek škode, so objekti in naprave ekoloških otokov lahko opremljeni z video nadzornim sistemom v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Z video nadzornim sistemom zbrani podatki so last občine. Z njimi razpolaga skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Video nadzorni sistem, skladno z določili predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, upravlja izvajalec zbiranja.
41. člen
(umeščanje ekoloških otokov)
(1) Lokacije ekoloških otokov določi pristojni organ občinske uprave v sodelovanju z izvajalcem zbiranja in krajevno skupnostjo, v kateri se ekološki otok namešča.
(2) Ekološki otok se praviloma namešča na javnih površinah in drugih zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravne osebe ali posameznika, če je pridobljeno ustrezno soglasje oziroma drugače dovoljena uporaba zemljišča za postavitev ekološkega otoka.
8.7 Pogoji prepuščanja odpadkov v zbirnem centru
42. člen
(zbirni center)
(1) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.
(2) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec zbiranja.
(3) Zbirni center mora biti urejen v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov.
(4) Izvajalec zbiranja mora zagotavljati reden odvoz in oddajo zbranih odpadkov skladno s predpisi.
(5) Režim zbiranja in obratovalni čas v zbirnem centru določi izvajalec zbiranja. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.
(6) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca zbiranja pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike, nevarne odpadke pa prepustiti ustrezno usposobljeni osebi v zbirnem centru.
(7) V zbirnem centru se zbirajo predvsem naslednje vrste odpadkov:
– papir, karton, lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in velikosti,
– mešana embalaža,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– steklena embalaža,
– embalaža iz tekstila,
– embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi,
– kovinska embalaža, vključno s praznimi tlačnimi zabojniki,
– izrabljene gume,
– steklo,
– biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad,
– oblačila in tekstil,
– odpadne nagrobne sveče,
– topila,
– kisline,
– alkalije,
– fotokemikalije,
– pesticide,
– fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
– zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarne snovi,
– baterije in akumulatorji,
– odpadna električna in elektronska oprema,
– plastika,
– kosovni odpadki,
– zemlja, kamenje.
(8) Posamezno gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem zbiranja odpadkov, lahko v zbirnem centru brezplačno odda do 1 m3 odpadkov iz prejšnje točke mesečno, vendar največ 4 m3 letno. V to količino ni vključeno prevzemanje kosovnih odpadkov po sistemu na klic od vrat do vrat.
(9) Oseba, ki pripelje odpadke na zbirni center, se mora izkazati z dokazilom, da je kot uporabnik vključena v sistem ravnanja z odpadki na območju občine. V primeru, da oseba zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.
(10) Posamezno gospodinjstvo lahko proti plačilu, skladno s cenikom izvajalca zbiranja, v zbirni center oddajo tudi več kot 4 m3 odpadkov iz 7. točke tega člena letno.
(11) Poslovni uporabniki lahko komunalne odpadke v zbirnem centru oddajo proti plačilu, skladno s cenikom izvajalca zbiranja.
8.8 Pogoji prevzemanja kosovnih odpadkov
43. člen
(zbiranje kosovnih odpadkov)
(1) Zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja na dva načina:
– po sistemu na klic od vrat do vrat, v vnaprej določenem terminu s strani izvajalca zbiranja (2x letno) in
– v zbirnem centru.
(2) Posamezno gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem zbiranja odpadkov, lahko po sistemu na klic od vrat do vrat, v vnaprej določenem terminu, naroči brezplačni odvoz do 2 m3 kosovnih odpadkov letno.
(3) Naročanje odvoza kosovnih odpadkov od vrat do vrat, v vnaprej določenem terminu, se izvede preko spletnega obrazca ali z izpolnitvijo tiskanega obrazca na sedežu izvajalca zbiranja, v času uradnih ur.
(4) V kolikor uporabnik naroči odvoz kosovnih odpadkov izven določenega termina, se storitev izvede proti plačilu, po ceniku izvajalca zbiranja.
8.9 Pogoji prevzemanja nevarnih odpadkov
44. člen
(zbiranje nevarnih odpadkov)
(1) Izvajalec zbiranja najmanj enkrat letno s posebno prilagojeno in opremljeno premično zbiralnico, organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
(2) Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim planom, kot ga določi izvajalec zbiranja. O načinu in terminih zbiranja mora izvajalec zbiranja uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, obvestiti najmanj 10 dni pred zbiranjem, skupaj s seznamom nevarnih odpadkov, ki jih zbira.
(3) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke v manjših količinah oddajo tudi v zbirnem centru.
(4) Zbiranje nevarnih odpadkov za poslovne uporabnike ni predmet javne službe zbiranja. Poslovni uporabniki se morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov dogovoriti s pooblaščenim prevzemnikom le-teh.
8.10 Ravnanje z biološkimi odpadki
45. člen
(ravnanje z biološkimi odpadki)
(1) Uporabniki iz gospodinjstev v individualnih stanovanjskih hišah z vrtovi lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina:
– jih kompostirajo v hišnem kompostniku ali
– se vključijo v sistem zbiranja bioloških odpadkov, preko zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov.
(2) Uporabniki iz 1. točke tega člena svojo odločitev o vključenosti ali prenehanju vključenosti v sistem zbiranja bioloških odpadkov, pisno sporočijo izvajalcu zbiranja.
(3) Uporabniki iz gospodinjstev iz večstanovanjskih objektov so avtomatsko vključeni v sistem zbiranja bioloških odpadkov preko zabojnikov za biološke odpadke.
46. člen
(hišno kompostiranje)
(1) Kompostiranje je treba izvajati skladno z minimalnimi zahtevami za pravilno hišno kompostiranje iz veljavne zakonodaje.
(2) Lokacija kompostnika mora biti na primernem zračnem mestu, da ne omogoča širjenja neprijetnih vonjav v okolje in sosednje stanovanjske objekte.
(3) Kompostnik mora biti:
– kompaktne izvedbe, da onemogoča dostop živalim do ostankov hrane,
– z dovolj velikimi režami, odprtinami, ki omogočajo dostop zraka do vsebine v njem,
– opremljen s pokrovom, ki mora biti vedno nameščen tako, da pokriva kompostnik v celoti,
– od parcelne meje s sosednjim zemljiščem odmaknjen najmanj 2,5 m, s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča, pa je lahko tudi bližje parcelni meji.
(4) V kompostniku je dovoljeno kompostirati le odpadke, ki ne privabljajo živali in ne oddajajo škodljivih emisij v okolico.
(5) Mesa in ostankov priprave mesne hrane ni dovoljeno kompostirati.
(6) Uporaba komposta ali njegova odstranitev je stvar obveza uporabnika in ni predmet javne službe zbiranja.
9 Posebne storitve
47. člen
(odpadki, ki vsebujejo azbest)
(1) Uporabniki iz gospodinjstev morajo z odpadki, ki vsebujejo azbest, ravnati v skladu s predpisom o ravnanju s tovrstnimi odpadki.
(2) Posamezno gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem zbiranja odpadkov, lahko odpadke, ki vsebujejo azbest, do količine 100 kg letno, v zbirnem centru preda v odvoz pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov proti plačilu, po ceniku izvajalca zbiranja.
(3) Izvajalec zbiranja lahko, po predhodnem obvestilu uporabnikom iz gospodinjstev, akcijo zbiranja tovrstnih odpadkov izvede tudi v sklopu akcije zbiranja nevarnih odpadkov, po določenih pogojih s strani izvajalca zbiranja.
(4) Predaja v odvoz odpadkov, ki vsebujejo azbest, za poslovne uporabnike, v zbirnem centru ali preko akcije zbiranja ni dovoljena.
48. člen
(gradbeni odpadki)
(1) Posamezno gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem zbiranja odpadkov, lahko gradbene odpadke, do količine 1 m3 letno, v zbirnem centru preda v odvoz pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov proti plačilu, po ceniku izvajalca zbiranja.
(2) Predaja gradbenih odpadkov za poslovne uporabnike v zbirnem centru ni dovoljena.
10 Obračun storitev
49. člen
(osnove za obračun storitev)
(1) Osnovna enota za obračun storitev javnih služb je posamezno gospodinjstvo ali posamezen poslovni uporabnik.
(2) Cene storitev javnih služb se oblikujejo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3) Cene storitev predlagajo izvajalci javnih služb enkrat letno z elaboratom, ki ga predložijo pristojnemu organu občinske uprave v pregled, župan pa ga predloži občinskemu svetu v potrditev. Občinski svet določi potrjene cene storitev in morebitne subvencije, izvajalci javnih služb pa oblikujejo ter na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način objavijo cenik s potrjenimi in prodajnimi cenami storitev.
(4) Cene storitev javnih služb se oblikujejo za enoto količine posamezne storitve tako, da se izvajalcem javnih služb pokrijejo vsi stroški ravnanja s komunalnimi odpadki.
(5) Če občinski svet potrdi cene, ki ne pokrivajo celotnih cen, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine. Uporabnike, upravičene do subvencije, ter višino subvencije s sklepom določi občinski svet.
(6) Cena posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev.
50. člen
(preračun količin odpadkov)
(1) Izvajalec zbiranja ceno storitev javnih služb, izraženo v kg, uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se najmanj enkrat letno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov v občini na uporabnike glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza zabojnika.
(2) Izračun se naredi ločeno za biološke odpadke ter ločeno za preostale določene vrste komunalnih odpadkov.
(3) Izvajalec zbiranja je dolžan izvršiti preračun količine opravljenih storitev v posameznem letu vsaj enkrat med letom ali konec leta izvajati t. i. količinski poračun.
51. člen
(novi uporabniki)
(1) Novi povzročitelj odpadkov se mora izvajalcu zbiranja pred začetkom uporabe nepremičnine pisno prijaviti kot uporabnik.
(2) Za vpis v evidenco mora novi uporabnik sporočiti podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala.
52. člen
(spremembe)
(1) Uporabnik je dolžan po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javnih služb.
(2) Sprememba začne veljati pri obračunu za tekoči mesec, v kolikor je le-ta sporočena do 14. v mesecu, sicer pa naslednji mesec.
53. člen
(oprostitve plačila)
(1) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnika storitev ne odvezuje plačila stroškov izvajanja storitev.
(2) Izjeme so edino šolanje, zdravljenje, bivanje v domu upokojencev, prestajanje zaporne kazni ipd., pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta najmanj tri mesece. Odsotnost mora biti podprta s pisnimi dokazili pristojnih organov. Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.
(3) Dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v občini, začasno pa izven območja te občine, se v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov storitev za to obdobje, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v naslednjem mesecu po predložitvi zahtevanih potrdil. Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.
54. člen
(pridobivanje podatkov o uporabnikih za potrebe obračuna)
(1) Uporabniki so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javnih služb (ime in naslov, dejavnost, število oseb) ter izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov.
(2) Če uporabnik nastale spremembe izvajalcu zbiranja ne sporoči, ima izvajalec zbiranja pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc. Pridobitev podatkov iz uradnih evidenc izvajalcu zbiranja omogoči občina, v okviru svojih pristojnosti.
(3) Izvajalec zbiranja mora najmanj enkrat letno iz uradnih evidenc posodabljati podatke o številu uporabnikov na posameznem odjemnem mestu.
(4) V primeru dvoma v prejete podatke ali v primeru večjega razhajanja z uradnimi evidencami, ko le-teh ni možno medsebojno sporazumno uskladiti, lahko izvajalec zbiranja za preverjanje pravilnosti podatkov pooblasti ustrezno usposobljeno osebo. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov bremenijo uporabnika.
55. člen
(obvestilo povzročiteljem odpadkov)
Izvajalec zbiranja z obvestilom pozove tiste povzročitelje odpadkov, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki k vključitvi v evidenco uporabnikov.
11 Gradbišča
56. člen
(gradbišča)
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del na objektih so tudi uporabniki po tem odloku, kar pomeni, da izvajalec storitev javne službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za zbiranje komunalnih odpadkov na stroške investitorja oziroma izvajalca. Investitor oziroma izvajalec gradbenih del na objektih mora izvajalcu zbiranja pred pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov. Velikost in število ustreznih zabojnikov določita izvajalec zbiranja in investitor oziroma izvajalec gradbenih del na objektih.
12 Nadzor
57. člen
(nadzorni organ)
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) V primeru, če zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prejšnjega odstavka tega člena, v roku, določenem v odločbi, pristojni občinski inšpekcijski organ lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca.
(4) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec zbiranja, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
13 Javna pooblastila izvajalca zbiranja
58. člen
(postopek izdajanja projektnih pogojev in mnenj)
(1) Izvajalec zbiranja ima javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev, smernic ter izdajanje mnenj, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora.
(2) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov, standardov in usmeritev iz prostorskih aktov občine, upoštevati obstoječi način zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca zbiranja.
14 Kazenske določbe
59. člen
(prekrški)
(1) Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
– ne obvesti izvajalca zbiranja o pridobitvi statusa uporabnika (prva točka 10. člena),
– če organizator prireditve ali zbiralne akcije ne obvesti izvajalca javne službe zbiranja o nameravani prireditvi ali zbiralni akciji v roku (prva in sedma točka 12. člena),
– ne obvesti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javnih služb (prva točka 21. člena),
– če redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javnih služb (druga točka 21. člena),
– ravna z odpadki v nasprotju z 22. členom,
– ne odstrani praznega zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (druga točka 27. člena),
– v roku ne obvesti izvajalca zbiranja in uporabnikov o predvideni popolni ali delni zapori ceste (sedma točka 28. člena),
– ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu zbiranja do prevzemnega mesta (29. člen),
– ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto ali peto točko 30. člena,
– nepravilno odlaga odpadke na ekoloških otokih (40. člen),
– se po pozivu izvajalca zbiranja ne vključi v evidenco uporabnikov (55. člen),
– investitor oziroma izvajalec gradbenih del na objektih ne naroči opreme za zbiranje komunalnih odpadkov (56. člen).
(2) Z globo 500 evrov se za prekršek iz prve točke tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika. Z isto globo se kaznuje posameznika, če locira kompostnik preblizu parcelne meje s sosednjim zemljiščem (četrta alineja 3. točke 46. člena).
15 Prehodne in končne določbe
60. člen
(prehodne določbe)
Do podpisa koncesijskih pogodb iz 8. člena, opravlja javni službi obdelave in odlaganja dosedanji izvajalec.
61. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 41/16).
62. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 7. 2021 dalje.
Št. 007-8/2020
Tržič, dne 20. maja 2021
Župan
Občine Tržič
Borut Sajovic