Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 81/11, 30/11), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl. US in 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 odl. US, 51/10, 84/10 Odl. US) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 83/09) ter strokovnih podlag, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor je Občinski svet Občine Beltinci na 17. redni seji dne 10. 7. 2012 sprejel
O D L O K
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Beltinci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, Občina Beltinci s tem odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Beltinci.
2. člen
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:
– arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;
– stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;
– parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);
– stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;
– spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;
– drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso primerni za bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastruktur, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;
– naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči;
– kulturna krajina je del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine;
– ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
3. člen
Odlok vsebuje naslednja določila o kulturnih spomenikih, ki jih povzema iz strokovnih podlag Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, in sicer:
– identifikacijo spomenika;
– opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik;
– varstveni režim spomenika;
– vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika.
II. OPISI Z OBRAZLOŽITVAMI, VREDNOTENJEM IN VARSTVENIM REŽIMOM
4. člen
Za kulturne spomenike lokalnega pomena naslednji spomeniki: (na območju Občine Beltinci) se razglasijo:
EŠD: 29516
Ime enote: Dokležovje – Arheološko območje Tabla
Lokacija : parc. št.: 577/1, 577/2, 577/3, 577/4, 577/5
vse k.o. Dokležovje
Utemeljitev Pri arheološkem sondiranju leta 2010 je bila v
razglasitve: bližini železniške proge vzhodno od vasi
odkrita arheološka kulturna plast z odlomki
rimskodobne lončenine. Lokacija je pomembna za
razumevanje rimskodobne kulturne krajine.
Opis Varstveni režim določa:
varstvenega – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima: v prostoru kot vira človekove preteklosti in
kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
znanstveno proučevanje;
– zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
– prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur,
ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali
spreminjale konfiguracijo terena;
– čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
gnojenje in zatiranje škodljivcev;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
druge prostorske možnosti umestitve objektov
javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
primerno vključiti v okolje ter v turistično
promocijo kraja;
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi
kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
raziskavi v robne dele varovanih površin
locirati infrastrukturne objekte in komunalne
vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
spremembo projekta.
Merilo: M = 1 : 2880
EŠD: 1238
Ime enote: Dokležovje – Gomilno grobišče
Lokacija : parc. št.: 431, 432, 433, 434, 435/1, 435/2,
436, 437, 438, 439, 440, 443, 444, 445, 446,
449, 450 vse k.o. Dokležovje
Utemeljitev Severno od vasi je v bližini ceste Dokležovje–
razglasitve: Bratonci pet večinoma nepoškodovanih rimskih
gomil z dobro vidnimi obodnimi jarki. Tri
gomile ležijo na travniku, dve pa na njivi.
Dimenzije gomil: višina 0,5–1,8 metra, premer
10–15 metrov. Gomilno grobišče predstavlja
enega od prostorskih markerjev rimskodobne
kulturne krajine.
– prepovedano je izkopavanje panjev;
EŠD: 1247
Ime enote: Dokležovje – Rimska gomila
Lokacija : parc. št.: 220/1, 220/2, 220/3, 222/1, 222/2,
222/3 vse k.o. Dokležovje
Utemeljitev Zahodno od vasi leži na njivi nepoškodovana
razglasitve: rimskodobna grobna gomila. Gomila predstavlja
kulturne krajine, zato se jo ohranja v
neokrnjeni obliki.
EŠD: 10343
Ime enote: Gančani – Bronastodobna naselbina
Lokacija : parc. št.: 3331, 3332, 3333, 3334, 3335, 3336,
3337, 3338, 3339, 3340, 3341, 3342, 3343, 3344,
3345, 3346, 3347, 3348, 3349, 3350, 3351, 3352,
3353/1, 3354, 3355, 3356, 3357, 3358/1, 3358/2,
4171, 4170, 4172, 4173, 4174, 4175, 4176, 4177,
4178, 4179, 4180, 4181, 4182, 4183, 4184, 4185,
4186, 4187, 4188, 4189, 4190, 4191, 4192, 4193,
4194, 4195, 4242-srednji del, 4243-srednji del
vse k.o. Gančani
Utemeljitev Jugovzhodno od vasi na poljih z ledinskim
razglasitve: imenom Prapornica se nahajajo ostanki
bronastodobne naselbine v velikosti 200 x 100
metrov. Med površinskimi najdbami je največ
odlomkov lončenine iz bronaste dobe in hišnega
ometa. Kulturna plast je v večjem delu
neprekopana, zaradi česar je naselbina
izrednega pomena za vrednotenje bronastodobne
Merilo: M = 1 : 288
EŠD: 10342
Ime enote: Gančani – Eneolitska naselbina Gospodsko
Lokacija : parc. št.: 2548, 2549, 2550, južni del 2576/2,
južni del 2576/3, južni del 2576/4, južni del
2577, 2578 vse k.o. Gančani
Utemeljitev Severno od vasi so na poljih z ledinskim imenom
razglasitve: Gospodsko ostanki eneolitske naselbine,
ugotovljene na podlagi površinskih najdb
(odlomki lončenine, kamnite sekire). Večinoma
še neprekopana kulturna plast predstavlja
izredni raziskovalni potencial za razumevanje
poselitvene slike v povodju reke Ledave v
eneolitskem obdobju.
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
– prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in
vlak;
– prepovedano je izkopavanje panjev in skal;
EŠD: 1242
Ime enote: Gančani – Gomilno grobišče Bogojinski gozd
Lokacija : parc. št.: severni del 1 k.o. Gančani
Utemeljitev V gozdu vzhodno od ceste Gančani–Bogojina se
razglasitve: nahajata dve poškodovani gomili iz neznanega
časa. Gomili sta arheološki terenski spomenik v
prvotni legi. Ohranjata se v nespremenjeni
obliki.
EŠD: 1252
Ime enote: Gančani – Rimska gomila Hraščica
Lokacija : parc. št.: jugozahodni del 9 k.o. Gančani
Utemeljitev Vzhodno od ceste Gančani–Bogojina, v gozdu z
razglasitve: ledinskim imenom Hraščica, se nahaja
rimskodobna gomila, ki je bila leta 1974
arheološko sondirana. Njena višina je 1,1
metra, premer 19,5 metra. Gomila predstavlja
– izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturno
varstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih
podlag možno po predhodni arheološki raziskavi
v robne dele varovanih površin locirati
infrastrukturne objekte in komunalne vode,
vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
EŠD: 1253
Ime enote: Gančani – Rimska cesta
Lokacija : parc. št.: 3544-4045 (deli parcel) in 2999-3184
(deli parcel) vse k.o. Gančani.
Utemeljitev Vzhodno od Gančanov je med njivami in travnikih
razglasitve: vse do naselja Renkovci na površini še vidna
trasa rimske ceste. S svojo povezovalno
funkcijo med posameznimi naselbinskimi območji
predstavlja pomemben kulturni element v
prostoru, pri čemer pa je poleg smeri ceste
pomembna tudi njena struktura.
– prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;
– prepoved izkopavanja panjev in skal;
EŠD: 1251
Ime enote: Gančani – Rimska gomila Logarnica
Lokacija : parc. št.: južni del 12/3 k.o. Gančani.
Utemeljitev Vzhodno od ceste Gančani–Renkovci je v gozdu
razglasitve: rimska gomila, ki je bila leta 1974 arheološko
sondirana. Višina gomile je 1,3 metra, širina
pa 13 metrov. Gomila predstavlja enega od
prostorskih markerjev rimskodobne kulturne
krajine, zato se jo ohranja v neokrnjeni
EŠD: 10663
Ime enote: Ižakovci – Gomila
Lokacija : parc. št.: 853 k.o. Ižakovci
Utemeljitev Zahodno od ceste Ižakovci–Beltinci so na njivi
razglasitve: ostanki skoraj popolnoma izravnane, časovno
neopredeljene gomile. Kot priča človekovega
delovanja je, pa čeprav izravnava, pomembna za
razumevanje razvoja kulturne krajine.
EŠD: 1239
Ime enote: Ižakovci – Rimska naselbina
Lokacija : parc. št.: 264, 291-310, 311/1, 311/2, 312-322,
323/1, 323/2, 324-330 vse k.o. Ižakovci
Utemeljitev Na njivskih površinah z ledinskim imenom
razglasitve: Osredek, severozahodno od Ižakovec, odlomki
rimskih tegul in lončenine. Gre za ostanke
rimske naselbine v velikosti 300 x 300 metrov.
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer
v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
EŠD: 1237
Ime enote: Lipovci – Rimska gomila
Lokacija : parc. št.: 1205/2 in 1206 k.o. Lipovci
Utemeljitev Ob poljski poti zahodno od ceste Dokležovje–
razglasitve: Lipovci se nahaja danes izravnana rimskodobna
gomila. Čeprav izravnana, predstavlja enega od
krajine.
EŠD: 1244
Ime enote: Lipa – Arheološko območje Gomilčice
Lokacija : parc. št.: 3132/1 in 3132/2 k.o. Lipa
Utemeljitev Na rahlo dvignjenem platoju z ledinskim imenom
razglasitve: Gomilčice zahodno od vasi Lipa, so bile na
njivah najdeni odlomki eneolitske lončenine.
Lokacija je pomembna za razumevanje poselitvene
dinamike v kulturni krajini v prazgodovinskih
obdobjih.
EŠD: 15559
Ime enote: Lipovci – Arheološko najdišče Popava
Lokacija : parc. št.: 265/3, 266/3, 266/6, 266/9, 266/10,
266/11, 267/3, 267/4, 267/6, 267/7, 267/10,
268/1, 268/4, 269/1, 271, 272/2, 272/5, 273/2,
273/5, 274/2, 274/4, 274/6, 275/2, 275/4,
275/6, 276/2, 276/5, 276/6, , 276/8, 276/11,
276/14, 276/16, 276/18, 276/20, 277/2, 277/4,
277/6, 278/2, 278/4, 278/6, 278/8, 278/9,
278/11, 279/1, 279/6, 280/1, 280/6, 281/1,
281/6, 282/2, 282/4, 282/5, 283/2, 283/4,
283/5, 284/2, 284/5, 285/2, 285/5, 286/9,
vzhodni del 2965, vzhodni del 2966, vzhodni del
2967, zahodni del 2968, 2970 vse k.o. Lipovci
Utemeljitev Pred gradnjo avtoceste so bile na območju z
razglasitve: ledinskim imenom Popava odkrite in delno tudi
podrobneje raziskani ostanki naselbin iz
obdobja eneolitika, zgodnjega srednjega veka in
rimske dobe, kakor tudi grobišče iz obdobja
zgodnjega srednjega veka. Večfazno in
kompleksno arheološko najdišče je izrednega
pomena za razumevanje poselitvene dinamike v
arheoloških obdobjih za širše območje
jugovzhodnih Alp.
EŠD: 1243
Ime enote: Lipovci – Arheološko območje
Lokacija : parc. št.: 694-762, 802-855/2, 856/1, in 860/1-
926, jugovzhodni del 1246/1, osrednji del
1889/1 vse k.o. Lipovci
Utemeljitev Na njivah južno od vasi in zahodno od ceste
razglasitve: Lipovci–Dokležovje je rahlo dvignjen plato v
velikosti 200 x 300 metrov, kjer je bila ob
arheološkem sondiranju ugotovljena prisotnost
rimskodobne lončenine v kulturni plasti.
Naravno dvignjena lega nakazuje pomembnejšo
naselbino iz rimskega obdobja.
EŠD: 2871
Ime enote: Beltinci – Cerkev sv. Ladislava
Lokacija: parc. št. 1695, 1696 k.o. Beltinci
Utemeljitev Glavno fasado krasi slikovito pročelje, ki ga
razglasitve: levo in desno dopolnjujeta dva okrogla stolpa.
Baročno cerkev iz 18. stoletja je v
devetdesetih letih 19. stoletja predelal v
neobaročno – klasicističnem stilu slaven
avstroogrski arhitekt Max von Ferstl. Baročna
in neobaročna arhitektura se skladno
dopolnjujeta. Prvotna lesena cerkev, ki je bila
krita s skodlami, je bila omenjena leta 1699,
in so jo uporabljali grofje iz bližnjega gradu.
V glavnem oltarju je bila slika Gospodovega
vstajenja. Zidano cerkev, posvečeno sv.
Ladislavu, je dal leta 1742 zgraditi general
Ladislav Ebergeny in je služila tudi krajanom.
Kot samostojna župnija se Beltinci omenjajo
šele leta 1760. Leta 1777 so stranski ladji
dodali še zvonik. Leta 1890, so ji na severni
strani dozidali stransko ladjo, leta 1894 pa
stransko kapelo, posvečeno Mariji, ki jo krasi
kamniti oltar. Pod Marijino kapelo so zgradili
grobnico grofov Zichyjev. Prvotni glavni oltar,
ki je sedaj preurejen, je bil iz leta 1799. Nad
oltarjem je slika sv. Ladislava. Daritveni
oltar je cerkev dobila leta 1972, prižnico pa
leta 1959. Krstni kamen je iz leta 1749. V
stranski ladji so kipi Srca Jezusovega, sv.
Marije, sv. Jožefa in sv. Frančiška. V cerkveni
grobnici so pokopani grof Avgust Zichy, njegova
žena Hedvika in njune hčere: Marija, Teodora in
Anastazija. Na cerkvenem trgu je na visokem
stebru lesena kopija kipa sv. Teodorja,
nekdanjega zavetnika Benetk, kjer so imeli
beltinski grofje Zichyji, svojo poletno
rezidenco, in beneški studenec. Arhitekt je bil
Max von Ferstl.
Cerkev predstavlja edinstven in izredno
kvaliteten primer arhitekture na baročni
osnovi, ki jo je na koncu 19. stoletja predelal
v neobaročni in neoklasicističen stil takrat
vodilni avstroogrski arhitekt Max fon Ferstl.
Po svoji kvaliteti najbolj izstopata
neoklasicistična kapela in grobnica pod njo,
domiselno oblikovana zahodna fasada z dvema
stolpičema in skladno preoblikovana
notranjščina.
Opis Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega – varovanje kulturnih, umetnostnih,
režima: arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
spomeniških lastnosti;
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in
likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
del spomenika;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
lege in materialov;
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene,
razen vzdrževalnih posegov;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih
zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
– v območju spomenika je prepovedano posegati v
prostor s postavljanjem objektov trajnega in
začasnega značaja, vključno z nadzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam;
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti
spomenika, razen pooblaščenim osebam.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
krajinskih vrednot;
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
situ, tisku in drugih medijih;
– učno demonstracijskem delu in znanstveno
raziskovalnem delu;
– opravljanju sakralnih obredov.
Merilo: 1 : 2880
EŠD: 6790
Ime enote: Beltinci – Grad
Lokacija: parc. št. 1672/1, 1676, 1677, 1678, 1679/1,
1680, 1681, 1682, 1683, 1684, 1685/1, 1685/2,
1685/3, 1686, 1687, 1688, 1689, 1690/1, 1690/3,
1691, 1692, 1693 vse k.o. Beltinci
Utemeljitev Enonadstropno nepodkleteno graščino sestavljata
razglasitve: dva cela in dva okrnjena trakta s tremi
okroglimi stolpi na vogalih, ki so za etažo
višji od traktov. Vse fasade so prevotljene z
večjimi pokončnimi okni v nadstropju in
manjšimi pokončnimi okni opremljeni s kovanimi
mrežami v pritličju. Okoli oken so gladke
maltaste obrobe. Pod streho poteka konkavni
podstrešni venec, ki je na vsakem stolpu in
traktu različnih dimenzij. Vhodna vzhodna
fasada je trinajstosna in ima neenakomerno
razporejene okenske osi. Vhod v grad vodi skozi
vhodni kamnoseško izdelani kamniti portal
nekako na sredini trakta. Severna fasada je
enajstosna, zahodna okrnjena fasada pa le
petosna. Južna štiriosna fasada je prav tako
kot zahodna močno okrnjena. Dvoriščne fasade so
vse poenotene in imajo v pritličju in
nadstropju arkadni hodnik. Prostori pritličja
in arkadnega hodnika pritličja in nadstropja so
obokani, prostori nadstropja so ravno stropani.
Nižinski grad panonskega tipa iz 17. stoletja,
ki stoji sredi razsežnega angleškega parka, je
nekdaj ščitil vodni jarek. Grajski kompleks, ki
je predstavljal središče zemljiške posesti
sredi vasi, na katastru iz 19. stoletja še
sestavljajo štirje grajski trakti okoli
obsežnega grajskega dvorišča. Sestavni del
grajskega kompleksa predstavljata še baročna
grajska žitnica ob vstopu v trg in grajski
mlin, ki pa je bil zaradi predelav in dozidav v
devetdesetih letih 20. stoletja degradiran do
nerazpoznavnosti. Gradbena zgodovina gradu ni v
celoti jasna. Ime Beltinci izvira iz osebnega
imena Beleta, Belta, ki se med panonskimi
Slovenci omenja že v 11. stoletju. Mimo
današnjih Beltincev je že v starem veku vodila
rimska cesta med današnjo Lendavo–Radgono. V
13. stoletju so bili lastniki gradu in
Beltincev rodbina Jure, od leta 1265 do 1644 pa
rodbina Hahold, lastniki lendavskega gradu, ki
ga poznamo tudi pod imenom Banfy. Zelo pomemben
za zgodovino gradu je Avgust Zichy, ki je leta
1893 naročil znanemu arhitektu Maxu v. Ferstlu
dozidavo k obstoječi baročni župnijski cerkvi,
gradnjo kapele Matere Božje in grobnice pod
njo. Leta 1977 je bila v skupni grobnici poleg
očeta, matere in sester pokopana še poslednja
iz družine Zichy.
Pred 16. stoletjem o gradu ni bilo natančnejših
podatkov, zato lahko o podobi gradu sklepamo le
na osnovi analogij. Prvi uporabni podatki s
katerimi razpolagamo je poročilo o gradu v
dnevniku grofov Banfyjev iz leta 1532. Glavno
poslopje pravokotne oblike je takrat obdajalo
obrambno obzidje s štirimi stolpi, okoli
katerega je bil speljan jarek z vodo iz potoka
Črnec. Obliko in utrdbeni sistem je pogojevala
turška nevarnost in kmečki upori v 16.
stoletju. Na kopiji grafike iz leta 1681 ima
grad še vedno izrazit obrambni karakter. Štiri
enako visoki enonadstropni trakti obkrožajo
notranje dvorišče. Na severu se na skrajnem
zahodnem delu k traktu prislanja pravokoten
obramben trinadstropen stolp. Okoli grajskega
kompleksa je videti močno utrjeno obrambno
obzidje, ki ga obkroža jarek z vodo. Obzidje je
na severu in jugu ojačano z obrambno peto s
stolpoma. Verjetno gre za isto gradbeno fazo
gradu, ki jo omenja poročilo grofov Banfy iz
leta 1532. Leta 1690 so po končani turški
nevarnosti obzidje okoli gradu odstranili in
pozidali baročni grad, podoben današnjemu. Leta
1708 so Kruci močno poškodovali grad. Današnja
podoba gradu je močno okrnjena.
V obsežnem parku oblikovanem v krajinskem slogu
je na zahodni strani še ohranjena obokana
ledenica. Območje nekoč obsežnega grajskega
parka je z izgradnjo nogometnega stadiona
zmanjšano za več kot tretjino originalne
velikosti. Na južni strani je bil manjši
formalni vrt.
Beltinški grad skupaj s prostranim parkom
predstavlja redek primer nižinskega utrdbenega
gradu panonskega tipa na ozemlju Slovenije.
tlorise, gabarita gradu in arhitekturne člene,
spomenika, razen pooblaščenim osebam;
– grajski park se varuje v kompoziciji
vrtnoarhitekturne zasnove, njegove strukturne
poteze, kulturne sestavine (grajeni objekti,
skulpture) in naravne sestavine, ki so
vključene v kompozicijo (vsa vegetacija,
topografija – relief).
raziskovalnem delu.
EŠD: 4266
Ime enote: Beltinci – Grajska žitnica Granar
Lokacija: parc. št. 91/3, 93 k.o. Beltinci
Utemeljitev Baročna žitnica iz 18. stoletja je obsežna
razglasitve: zgradba izrazito podolžnega tipa v treh etažah,
ki jo pokriva dvokapnica s čopoma. Na desni
strani se k fasadi prislanja neprimerno
gospodarsko poslopje, ki ga je pred prenovo
potrebno odstraniti. Fasado členijo majhne
pravokotne okenske odprtine z maltastimi
obrobami in maltasta fasadna dekoracija iz
gladkih oprog, ki loči dele fasade v pravokotna
polja. V oknih pritličja in prvega nadstropja
so še ohranjene originalne baročne kovane
mreže. Nad glavnim vhodom je baročni enoosni
arkadni izzidek. Vhod s prekrasnim kamnitim
baročnim portalom v katerem je v prstanu
izpisana letnica 1750 krasijo neprecenljive
kovane vratnice z baročnimi dekoracijami.
Grajska žitnica se še bolj kot s svojo
zunanjostjo odlikuje z neverjetno ohranjeno
obokano notranjščino v treh etažah. Baročni
prostori vseh treh etaž v katere stopamo levo
in desno od stopnišča v dva velika obokana
prostora etaže in enega ravno stropanega v
centralnem izzidku so ohranjeni v vseh baročnih
detajlih, vključno z originalnimi lesenimi
podnicami iz faze gradnje. V obokano pritlično
etažo stopamo navzdol po lesenem stopnišču v
obokana prostora levo in desno od vhodnega
podesta. Talna površina levega dela kleti je še
vedno tlakovana z originalnim tlakom iz mačjih
glav. Oboki vseh treh etaž slonijo na opečnih
slopih. Križnorebraste oboke med seboj ločujejo
oproge, ki izhajajo iz slopov. Slopi so v
spodnjem delu rahlo razširjeni in predstavljajo
statično oporo za oboke, ki jih nosijo slopi.
Prostori v izzidku so ravno stropani s tramovno
konstrukcijo. Leseno stopnišče je v celoti
ohranjeno iz baročne gradbene faze.
Stavba je postavljena pravokotno na cesto
Beltinci–Murska Sobota in je do obdobja večje
pozidave po drugi svetovni vojni predstavljala
neločljiv del grajskega kompleksa s parkom.
Žitnica predstavlja enega redkih tako
kvalitetnih primerov baročne grajske žitnice
pri nas.
tlorise, primarne gabarite granarja in
arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
EŠD: 6792
Ime enote: Beltinci – Gostišče Zvezda
Lokacija: parc. št. 1447/1, k.o. Beltinci
Utemeljitev Enonadstropna stavba predstavlja tipičen primer
razglasitve: secesijske arhitekture madžarskega vplivnega
prostora s secesijskimi čeli nad strešnim
vencem. Fasado členi secesijska dekoracija,
medtem ko je notranjost že močno degradirana in
bo potrebno pri prenovi upoštevati njen
primarni videz. Stavba v obliki črke L ima vhod
na vogalu in stoji ob cesti Murska Sobota–
Lendava.
Gostišče Zvezda predstavlja redek primer
nadstropne secesijske stavbe v trškem okolju.
tlorise, gabarite stavbe in arhitekturne člene,
infrastrukturo ter nosilci reklam.
EŠD: 6793
Ime enote: Beltinci – hiša Mladinska 8
Lokacija: parc. št. 1466 k.o. Beltinci
Utemeljitev Pritlična, vogalna hiša ima izrazito podolžen
razglasitve: tloris. Okenska os vogala s čelom je okrašena s
šivanima robovoma, baročnim okraskom nad oknom,
reliefom in secesijsko oblikovanim čelom. Okna
in vrata so poudarjena z bogato arhitekturno
profilacijo in med seboj povezana z enotno
oprogo vzdolž cele čelne fasade. Pod okni so
parapetna polja. Pod streho poteka konzolni
venec. V notranjosti so še ohranjeni
arhitekturni detajli vključno s stavbnim
pohištvom in zaprtim dvoriščem.
Hiša predstavlja najkvalitetnejši primer
madžarske arhitekture s konca 19. stoletja.
EŠD: 6832
Ime enote: Beltinci – Domačija Duh
Ulica: Mladinska ulica
Hišna 3
številka:
Lokacija: parc. št. 1436, k.o. Beltinci
Utemeljitev Panonsko domačijo v »L« sestavljajo zidana
razglasitve: stanovanjska hiša in niz zidanih gospodarskih
poslopij. Stanovanjska hiša se ponaša z izjemno
bogato fasadno členitvijo, ki ji poseben pečat
na glavni obcestni fasadi daje izstopajoči
dvooosni obcestni rizalit. Pokriva jo opečna
dvokapnica s podaljšanim dvoriščnim napuščem,
ki ga podpirajo leseni stebri. Pod napuščem je
urejen dvoriščni gank z leseno dekorativno
ograjo in betonskim štokanim tlakom. Ohranjeno
je prvotno zunanje leseno stavbno pohištvo z
izjemnimi profiliranmi detajli, ki so vidni
tako na oknih kot na glavnih vhodnih vratih.
Hiša je v celoti ohranila prvotno tlorisno
zasnovo.
Gospodarska poslopja, ki se pravokotno stikajo
s stanovanjskim delom, pokriva opečna
dvokapnica s podaljšanim napuščem na dvoriščni
strani. V tem nizu se je ohranilo značilno
»gümlo«, ki sloni na dveh zidanih štirikotnih
stebrih. Večji del gospodarskih poslopij je
ohranil stavbno pohištvo in samo tlorisno
Domačija z letnico 1926 v čelu stanovanjske
hiše, predstavlja značilni panonski dom na »L«.
varstvenega – varovanje etnoloških, arhitekturnih in
režima: krajinskih vrednot v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti;
– posebno varovanje zunanjosti objektov,
njihove gradbene substance, tlorisne zasnove,
notranje opreme in vplivnega območja;
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in
gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov;
neokrnjenih prvin spomenika po načelu
ohranjanja originala;
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture
in reklam.
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih
vrednot;
situ, tisku in drugim medijem;
– učno-demonstracijskem delu;
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
Merilo: 1 : 2500
EŠD: 1474
Ime enote: Beltinci – Domačija Novak
Ulica: Panonska ulica
Hišna 55
Lokacija: parc. št. 1372/1, 1372/2, 1373, k.o. Beltinci
Utemeljitev Domačija stoji ob glavni cesti skozi naselje.
razglasitve: Visoko pritlično zidano stanovanjsko hišo, ki z
daljšo štiriosno stranico in poudarjenim
rizalitom z delnim čopom v čelu gleda na cestno
stran, pokriva opečna dvokapnica. Na dvoriščni
strani se je ohranil značilni leseni gank z
enoramnim čelnim stopniščem, ki ga zapira
preprosto oblikovana lesena ograja. Ohranjen je
del stavbnega pohištva, predvsem na dvoriščni
strani. Glavni vhod z dvoriščne strani zapirajo
izjemno dekorativna dvokrilna vrata z
ohranjenim okovjem. Hiša ima obokano klet.
Vzporedno s hišo stoji še ohranjen starejši niz
gospodarskih poslopij z značilnim »gümlom«, ki
sloni na lesenih stebrih.
Stanovanjska hiša grajena v 30-ih letih 20.
stoletja, sodi med bogatejšo trško arhitekturo.
Gospodarska poslopja pa predstavljajo značilno
panonsko stavbarstvo tega območja.
EŠD: 17514
Ime enote: Beltinci – Domačija Šaruga
Ulica: Kmečka ulica
Hišna 12
Lokacija: parc. št. 1231, k.o. Beltinci
Utemeljitev Domačija sestoji iz pritlične zidane
razglasitve: stanovanjske hiše s podolžno obulično fasado in
zidanimi gospodarskimi poslopji v L krak. V
pročelju in glavni obulični fasadi stanovanjske
hiše, je mogoče slediti bogati fasadni
členitvi, ki jo na svojstven način poudarjajo
ohranjena okna z naoknicami in kovanimi
okenskimi mrežami. Vzdolž dvoriščne fasade pod
podaljšanim napuščem je urejen leseni gank s
preprosto oblikovano lesno ograjo in opečnim
tlakom. V celoti se je ohranila notranja
tlorisna zasnova.
Pravokotno na stanovanjsko hišo stoji niz
zidanih gospodarskih poslopij, ki jih
zaključuje značilno gümlo na zidanih
profiliranih štirikotnih stebrih. V lesenem
zatrepu se v vertikalah odpirajo manjše
polkrožne odprtine za golobe.
Celotni domačijski kompleks uokvirja stara
gabrova živa meja.
Domačija Šaruga, z letnico 1928 v pročelju
stanovanjske hiše, sodi med redko ohranjene
značilne manjše panonske domačije.
EŠD: 29583
Ime enote: Ižakovci – Domačija Maučec
Ulica: Ižakovci
Hišna 75
Lokacija: parc. št. 1417/2, 1418/2, k.o. Ižakovci
Utemeljitev Domačija v L stoji tik ob križišču glavne
razglasitve: ceste. Sestoji iz pritlične zidane stanovanjske
hiše, ki z daljšo stranico stoji vzdolž ceste
in sklopa gospodarskih poslopij, ki se
pravokotno stikajo z bivalnim delom. Hišo z
letnico 1915 v pročelju, pokriva opečna
dvokapnica z značilnim podaljšanim dvoriščnim
napuščem, ki sloni na lesenih stebrih. Glavno
obcestno in čelno fasado krasi zanimiva
razgibana fasadna členitev z okenskimi okvirji
s temeniki iz okroglih prodnikov, profiliranimi
pilastri ter poudarjenimi talnim in mejnim
zidcem. Ohranjeno je tako zunanje kot notranje
stavbno pohištvo. Delno podkletena hiša je
ohranila značilno pravokotno tlorisno zasnovo z
vežo, kuhinjo, prednjo in zadnjo sobo ter
shrambo.
Niz pritličnih zidanih gospodarskih poslopij,
ki se pravokotno stika s stanovanjsko hišo,
pokriva opečna dvokapnica s podaljšanim
dvoriščnim napuščem. V celoti se je ohranilo
stavbno pohištvo, kakor tudi manjši detajli
notranjosti kot tlaki in del notranje opreme.
Domačija z letnico 1915 v čelu stanovanjske
hiše, predstavlja del ohranjene značilne
podeželske arhitekture panonskega območja.
EŠD: 1254
Ime enote: Dokležovje – Cerkev sv. Štefana
Lokacija: Parc. št. 934/2, k.o. Dokležovje
Utemeljitev Enoladijska cerkev s poligonalnim oltarnim
razglasitve: zaključkom in zvonikom nad vhodno fasado je
bila sezidana leta 1844. Fasade členijo lizene
s širšim vodoravnim podstrešnim poljem in
lunetnimi okni z maltastimi obrobami.
Notranjščina je preprosta, oltarni prostor pa
moderniziran.
EŠD: 2874
Ime enote: Lipovci – Kapela sv. Petra in Pavla
Lokacija: parc. št.: 2456, severni del 2819 parc, št.
k.o. Lipovci
Utemeljitev Kapela sv. Petra in Pavla stoji na stičišču
razglasitve: dveh cest v središču vasi. Njeno tlorisno
podobo sestavlja pravokotna ladja s tristrano
zaključenim prezbiterijem na vzhodu in
kvadratni zvonik z dvema stranskima stolpičema
na zahodu. Kapela je bila zgrajena leta 1922.
Ladjo prekriva opečna kritina, strehe zvonika
in stolpičev so krite s pločevino. Fasade
obteka gladek talni zidec. Ladjo obstopajo
trije pari stopnjevanih opornikov, med katere
so umeščena visoka zašiljena okna. Šilasti
zaključki oken so dodatno poudarjeni s
profilirano obrobo. Na prezbiteriju se
pojavljajo tri slepa okna enakih oblik,
poslikana s podobami sv. Jožefa, sv. Florijana
in Kalvarije. Fasade zaključuje profiliran
podstrešni venec. Glavno fasado na zahodu tvori
zvonik z dvema nekoliko nižjima oglatima
stranskima stolpičema, ki se dviga nad šilasto
zaključenim glavnim portalom, umeščenim v
osrednjo os. Stranska stolpiča imata v spodnjem
delu po dve zašiljeni okenski odprtini s
poudarjenim zaključkom, nad katerimi se
pojavljajo dekorativna polja v obliki
četverolista s profilirano obrobo. Odprtina nad
portalom ima okroglo obliko. V zgornjem delu
zvonika so prisotne štiri zvonovne line. Fasade
zvonika in stolpičev se zaključujejo s trikotno
oblikovanimi čeli, ki se dvigajo nad
profiliranimi podstrešnimi venci in se
nadaljujejo v strešine. Tudi trikotno
oblikovana čela imajo profilirane obrobe.
Celotna fasadna površina stilizirano ponazarja
izgled rustike.
V notranjščini je enoladijski prostor križno
obokan in poslikan z dekorativno poslikavo.
Prezbiterij ima križnorebrasto obočno shemo, ki
pa nima poslikav. Pevska empora služi v
spodnjem delu kot vhodna veža.
Neogotska kapela sv. Petra in Pavla predstavlja
kvaliteten primerek gradbene obrti iz prve
četrtine 20. stoletja. Njeno bujno zunanjo
podobo dodatno zaokroža dominantna lega sredi
vasi.
varstvenega – varovanje kulturnih, umetniških in
režima: ambientalnih vrednot v celoti, njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
– vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo
biti podrejeni ohranjanju in varovanju
ohranjanja izvirne lege, materialov, opreme,
poslikav, okrasja;
moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– za spomenik in ob njem je prepovedano
postavljati nosilce infrastrukture in reklam.
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
likovnih in krajinskih vrednot;
– povečevanju pričevalnosti kulturnega
spomenika;
– prezentaciji kulturnih vrednot;
– učno-demonstracijskemu delu;
Merilo: 1 : 1000
EŠD: 6851
Ime enote: Beltinci – Spominska plošča Martinu Brumnu
Ulica: Panonska
Hišna 11
Lokacija: parc. št. 86/4 k.o. Beltinci
Utemeljitev Na čelno fasado stanovanjske hiše je pritrjena
razglasitve: spominska plošča z napisom: »Ker ni te več,
zato si vsepovsod, saj smrt te je življenju
darovala, Martin Brumen, rojen 11. 8. 1898 –
umrl 7. 6. 1945«.
Martin Brumen se je kot mlad trgovec pridružil
naprednemu gibanju v Prekmurju. Leta 1941 so ga
Madžari zaprli. Po vrnitvi iz zapora se je
umaknil na Pohorje, kjer sodeloval pri
mobilizaciji novincev in pri ustanavljanju
vaških odborov OF. Na terenu so ga Nemci ujeli
in ga kmalu za tem zaprli v taborišče
Mathhausen, kjer je ostal do konca vojne. 7.
junija 1945 je po prihodu iz taborišča umrl v
svojem domu v Beltincih. Spominsko ploščo so
odkrili leta 1963.
Opis Spomenik varujemo v njegovi avtentični
varstvenega pričevalnosti.
režima:
EŠD: 1258
Ime enote: Beltinci – Spomenik Štefanu Kovaču - Marku
Lokacija: severozahodni del parc. št. 242/1 k.o. Beltinci
Utemeljitev Ob cesti Gančani–Dobrovnik stoji na mestu, kjer
razglasitve: je bil ustreljen Štefan Kovač – Marko, granitni
spomenik z napisom: »Tu so madžarski fašisti
dne 18. 10. 1941 ubili narodnega heroja Štefana
Kovača – Marka«. Spomenik so odkrili leta 1951.
Štefan Kovač se je rodil 1910. leta v vasi
Nedelica in se tako ob pričetku vojne vključil
v odporniške vrste in postal njegov idejni
vodja za celotno Prekmurje. Organiziral je
vrsto uspešnih akcij proti okupatorju. Zaradi
izdaje so ga okupatorji zvabili v zasedo in ga
usmrtili. Na mestu usmrtitve stoji spomenik.
varstvenega pričevalnosti, enako velja za njegovo
režima: neposredno okolico.
EŠD: 1255
Ime enote: Bratonci – Znamenje
Lokacija: Parc. št. 908/4 k.o. Bratonci
Utemeljitev Znamenje s »Hrvaškim Kristusom« je iz leta
razglasitve: 1724. Kip sedečega Kristusa, ki ga pred dežjem
varuje polkrožna pločevinasta strešica, je
postavljen na kamniti steber. Kristus ima na
glavi trnjevo krono in si z desnico podpira
glavo, z levico pa se opira na koleno. Na
podstavku je napis 1724, 1963 in 1974.
tlorise, gabarite kipa in arhitekturne člene,
EŠD: 1257
Ime enote: Bratonci – Spominsko obeležje Štefanu Kuharju
Lokacija: osrednji del par. št. 1242 k.o. Bratonci
Utemeljitev Na pokopališču v Bratoncih stoji spomenik
razglasitve: publicistu in zbiratelju narodnega blaga
Štefanu Kuharju, ki je bil postavljen leta 1932
ter izdelan pa načrtih arhitekta Jožeta
Plečnika. Spomenik predstavlja stebrast kamnit
spomenik na vrhu spomenika sta upodobljeni
golobici. Na spomeniku je napis »V BOGI POČIVA
ŠTEVAN KUHAR 29 JUL 1882 24 SEP 1915 V
BRATONCIH GOREČI NABIRALEC NARODNEGA BLAGA I
DELAVEC PRI TISKI SLOVENSKE KRAJINE 1932«. Na
kripti spomenika je križ z upodobljeno podobo
Kristusa.
Zaradi širokega opusa in pomembnosti
Plečnikovih del, katere del je tudi ta
spomenik, varujemo nagrobnik kot spomenik
lokalnega pomena.
EŠD: 1259
Ime enote: Lipovci – Kip matere Karla Jakoba
Lokacija: vzhodni del parc. št. 2718, k.o. Lipovci
Utemeljitev Nagrobnik matere slikarja Karla Jakoba ima
razglasitve: obliko stoječe kmečke žene, izdelan je iz
kamna, na podstavku ima napis. Avtor nagrobnika
je kipar Franc Kuhar leta 1922. Franc Feri
Kuhar je pomemben prekmurski kipar, ki je
ustvaril celo vrsto kvalitetnih likovnih del.
Bogato kiparjevo ustvarjalno pot je prekinila
vojna in smrt v taborišču. Veliko zbirko
njegovih najpomembnejših del hrani muzej
Pokrajinski muzej v Murski Soboti.
EŠD: 29581
Ime enote: Beltinci – Slavicova kovačija
Ulica: Na kamni
Lokacija: vzhodni del parc. št. 1305 in 1306 k.o.
Beltinci
Utemeljitev V ulici Na kamni, v cestnem križišču, stoji
razglasitve: značilna večja kovačija, ki datira v čas
začetka 20. stoletja. Kovačija je grajena iz
navadne opeke ter je neometana. Dvokapna opečna
streha je podaljšana v nadstrešek, kjer so pod
streho podkovali konje in popravljali vozove.
Razen vhodnih vrat je originalno stavbno
pohištvo v celoti ohranjeno. V kovačiji, ki ni
v funkciji je ohranjeno ognjišče z mehom in vse
pripadajoče kovaško orodje.