Na podlagi 125. člena v povezavi s 124. členom Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in 35. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 10/2011, 8/14 in 12/2019) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 28. seji dne 16. decembra 2021 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja ob Lavričevi ulici v Mariboru
I. SPLOŠNE DOLOČBE (UVODNE DOLOČBE)
1. člen
(splošno)
(1) Sprejme se občinski podrobni prostorski načrt za del območja ob Lavričevi ulici v Mariboru (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelal Urbis d.o.o. Maribor, Partizanska cesta 3, pod številko naloge 2020/OPPN-033.
(2) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 1786.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) S tem OPPN se načrtuje gradnja stanovanjsko-poslovnega objekta (stanovanjsko-poslovne stavbe, podzemne garaže in ostalih objektov za potrebe delovanja ožjega območja) s pripadajočimi zunanjimi ureditvami, ureditvami parkirnih in zelenih površin. Načrtuje se priključitev na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
3. člen
(vsebina in sestavni del OPPN)
(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja ob Lavričevi ulici v Mariboru (v nadaljevanju OPPN) določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, možna odstopanja ter obveznosti investitorjev.
(2) Sestavni del OPPN so poleg besedila odloka tudi kartografski del in priloge.
Kartografski del:
1. Prikaz namenske rabe prostora
1.1 Izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela prostorskega plana M - 1 : 1000
2. Prikaz ureditvenega območja z načrtom parcel
2.1 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem M - 1 : 1000
3. Prikaz območja OPPN in načrtovanih ureditev v širšem prostoru
3.1 Pregledna situacija širšega območja načrtovanih ureditev M - 1 : 2500
3.2 Pregledna situacija širšega območja načrtovanih ureditev ter obstoječe gospodarske javne infrastrukture M - 1 : 2500
4. Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji
4.1 Ureditvena situacija s shematskim prerezom M - 1 : 1000
4.2 Vizualizacija in shematski vzdolžni prerez A - A
4.3 Prikaz ureditve s funkcionalno oblikovalskimi pogoji M - 1 : 1000
4.4 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo M - 1 : 1000
4.5 Prometno tehnična situacija s prikazom priključevanja na obstoječo prometno ureditev M - 1 : 1000
5. Prikaz območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z načrtom parcel
5.1 Načrt parcelacije M - 1 : 1000 Priloge:
1. IZVLEČEK IZ PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV OBČINE
2. PRIKAZ STANJA PROSTORA ZA OBRAVNAVANO OBMOČJE
3. SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, MNENJA, ODLOČBA
4. SEZNAM IZDELANIH STROKOVNIH PODLAG
5. OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV OPPN
6. POVZETEK ZA JAVNOST
II. OBMOČJE OPPN
4. člen
(opis območja)
(1) Območje se nahaja na levem bregu reke Drave, južno od Lavričeve ulice, severno od pešpoti na nabrežju reke Drave in zahodno od obstoječih objektov ob Strmi ulici. Območje je prometno dostopno z Lavričeve ulice.
(2) Območje načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parcele ali dele parcel v k.o. Koroška vrata (658), številka: 1966/1, 1966/2, 1967/1, 1967/2, 1967/3, 1968/1, 1969, 1970, 1971/3, 1973, 1971/5. Velikost območja OPPN je 4821 m².
(3) Na ureditvenem območju OPPN so obstoječi objekti, ki so v slabem, dotrajanem stanju, območje je degradirano in delno funkcionalno.
Obstoječi objekti so predvideni za rušitev.
5. člen
(namenska raba območja)
(1) Osnovna namenska raba: stavbna zemljišča v ureditvenem območju naselja.
Podrobnejša namenska raba površin: površine za stanovanjske in dopolnilne dejavnosti.
(2) Na površinah za stanovanjske in dopolnilne dejavnosti se lahko izvajajo vse dejavnosti, ki so dopustne na površinah za stanovanja ter gostinske dejavnosti.
(3) Površine za stanovanja so pretežno namenjene bivanju, trgovski dejavnosti, storitvenim dejavnostim ter dejavnostim družbene infrastrukture. Na površinah so možne tudi naslednje dopolnilne dejavnosti:
- poslovne dejavnosti;
- trgovske dejavnosti;
- zdravstvene dejavnosti;
- storitvene dejavnosti;
- gostinske dejavnosti brez nastanitve ali z nastanitvijo;
- dejavnost dijaških in študentskih domov, internatov ter dejavnost domov za starejše in drugih socialnih skupin.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
6. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Obravnavano območje obdelave se nahaja v mestu Maribor, zahodno od starega mestnega središča, na levem bregu reke Drave in je del mestne četrti Koroška vrata. Na severu območje omejuje Lavričeva ulica in obstoječi poslovno stanovanjski objekt, na zahodu območje svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, na vzhodu obstoječe stanovanjske stavbe ob Strmi ulici, na jugu pa meji na nabrežje reke Drave in pešpot.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
7. člen
(dopustni posegi)
(1) V območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
- gradnja novih objektov, vključno s prizidavo in gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja gradbeno inženirskih objektov,
- rekonstrukcije,
- sprememba namembnosti,
- vzdrževanje objektov,
- odstranitev objektov in druga pripravljalna dela.
(2) Navedeno velja tudi za gospodarsko javno infrastrukturo na območju urejanja OPPN.
8. člen
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V območju OPPN so dopustni naslednji objekti v skladu z veljavno Uredbo o razvrščanju objektov:
- stanovanjske stavbe,
- nestanovanjske stavbe:
- gostinske stavbe,
- poslovne in upravne stavbe
- trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti,
- garažne stavbe,
- stavbe splošnega družbenega pomena:
- stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
- stavbe za zdravstveno oskrbo,
- gradbeno inženirski objekti:
- ceste,
- cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
- lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja.
Enostavni in nezahtevni objekti
- drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje,
- drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
- trajno reliefno preoblikovanje terena,
- gradbeni posegi za opremo odprtih površin.
9. člen
(zazidalna zasnova)
(1) Predvidena je izgradnja stanovanjskega kompleksa v kombinaciji z dovoljenimi dejavnostmi po podrobnejši namenski rabi prostora. Objekt se umešča ob obstoječo Lavričevo ulico in se načrtuje v obliki črke U, ki se ob Lavričevi ulici drži linije obstoječih objektov severozahodno od obravnavanega območja. Maksimalne etažnosti je objekt ob Lavričevi ulici in se postopoma spušča proti jugovzhodu, proti reki Dravi.
(2) Zahodno od objekta je locirano parkirišče za obiskovalce in poslovne dejavnosti. Vzhodno od objekta in med krakoma novega objekta je urejena tlakovana površina, namenjena predvsem uporabnikom javnih prostorov in stanovalcem.
(3) Pod stanovanjsko-poslovnim objektom se nahajata dve kletni etaži garaže. Dostop do garaže je mogoč preko pokrite uvozne klančine, s parkirišča na zahodni strani območja, na katerega se dostopa z Lavričeve ulice.
10. člen
(tipologija zazidave, višinski, tlorisni gabariti)
(1) Tipologija zazidave stavbe in etažnost:
Predvidena je izgradnja stanovanjskega kompleksa v kombinaciji z dovoljenimi dejavnostmi po podrobnejši namenski rabi prostora. Objekt je zasnovan v obliki črke U in se stopničasto dviguje od jugovzhoda, kjer je etažnosti dve kleti, pritličje in nadstropje (2K+P+1) proti severu, z etažnostjo dve kleti, pritličje, šest nadstropij (2K+P+6).
(2) Tlorisni gabarit stavbe:
Tlorisni gabarit stavbe je razviden iz kartografske situacije list št.4.2 – Funkcionalno oblikovalski pogoji. Natančni tlorisni gabarit stavbe se določi v projektni dokumentaciji. Zarisana tlorisna linija objekta se lahko preseže za max.
+1,0 m, v vseh smereh, razen na južno, rečno stran. Manjše tlorisne dimenzije so dovoljene. V južnem traktu stavbe je dopustno povečanje ali zmanjšanje tlorisa posamezne etaže s premikom vzhodne meje tlorisa posamezne etaže pod pogojem, da ostaja bruto tlorisna površina vseh etaž stavbe nespremenjena.
(3) Maksimalni višinski gabarit stavbe je 23,65 m. Lahko se ga presega za 3,5 m za ureditev strojnih naprav pod tehničnim nadstreškom, za postavitev tehnične opreme (klima, fotovoltaika in podobno), za izhod na streho, za elemente za osvetlitev notranjosti stavbe, izvedbo elektronskih komunikacijskih naprav, ograje….
(4) Dostopi, vhodi in dovozi do objektov so zarisani načelno, natančneje se določijo v projektni dokumentaciji.
11. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Fasade stavb so zasnovane kot kombinacija več tipov fasad (prezračevalna fasada iz kompaktnih plošč, panelna fasada, zastekljena fasada, kontaktna fasada…).
(2) Strehe stavb so ravne. Dopustna je izvedba pohodne strehe, obvezna je izvedba zelene strehe.
12. člen
(pogoji za ureditev zunanjih površin)
(1) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
(2) Pas zelenih površin, ki je načrtovan na jugu in jugozahodu predstavlja prehodno cono med pozidavo in reko Dravo. Znotraj območja OPPN je potrebno zagotoviti:
- 25% zelenih površin,
- 6 m²/stanovanje otroških igrišč za starostno skupino do 6
let.
13. člen
(zemljiška - gradbena parcela)
(1) Zemljiška – gradbena parcela stanovanjskega kompleksa je sestavljena iz parcel ali dela parcel št.: 1966/1, 1966/2, 1967/1, 1967/2, 1967/3, 1968/1, 1969, 1970, 1971/3, 1973, 1971/5 vse k.o. (658) Koroška vrata.
14. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Na območju OPPN, razen na prometnih površinah, je dovoljeno postaviti ali urediti enostavne objekte v skladu z 8. členom tega odloka. Podporni zidovi se lahko postavijo do sosednje parcele, s soglasjem lastnika sosednje parcele tudi na mejo. Ostali enostavni objekti se lahko postavijo 1,5 m od sosednje parcele, s soglasjem lastnika sosednje parcele tudi bližje.
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja ter pomožnih komunalnih objektov v skladu z določili tega odloka.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE
15. člen
(splošni pogoji za prometno urejanje)
Splošni pogoji za ureditev prometa:
(1) Za potrebe predmetne pozidave v območju OPPN je potrebno zagotoviti prometne, parkirne in manipulativne površine.
(2) Vse povozne in pohodne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda, ter dimenzionirane za prevoz z tovornimi vozili.
(3) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjeni pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
16. člen
(pešci in kolesarji)
(1) Promet pešcev in kolesarjev je zagotovljen po obstoječih obodnih cestah in pločnikih ter preko dostopnih in manipulativnih površin znotraj območja OPPN.
(2) Kolesarnice se nahajajo v pritličju objekta. Vsi dostopi bodo omogočali neovirano gibanje invalidnih oseb v skladu z veljavnimi predpisi.
17. člen
(priključevanje na javno cestno omrežje)
(1) Območje OPPN leži ob obstoječi Lavričevi ulici. Z Lavričeve ulice se načrtuje dovoz na parkirišče na zahodni strani območja, od koder se načrtuje tudi dovoz oziroma uvoz preko klančine v kletno etažo, garažo.
(2) Preko načrtovanega prometnega priključka na parcelo in parkirišče je predviden tudi dostop za interventna vozila.
18. člen
(dovoz intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil)
(1) Dovoz intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil je zagotovljen preko obstoječega cestnega omrežja.
(2) Vsi elementi priključkov in križišč morajo zagotavljati promet intervencijskim in komunalnim vozilom.
19. člen
(mirujoči promet)
(1) Parkiranje za obiskovalce se načrtuje na zunanjem parkirišču na zahodni strani območja. Parkiranje za stanovalce objekta in uporabnike drugih dejavnosti se načrtuje v kletni etaži, garaži. Dostop do kletne etaže garaže je mogoč preko pokrite uvozne klančine, ki se nahaja v notranjosti kareja. Dostop do klančine je mogoč na zahodni strani s parkirišča, na katerega se dostopa z Lavričeve ulice.
(2) Parkiranje osebnih vozil stanovalcev se zagotovi v kletni etaži objekta. V garaži so v kletnih etažah načrtovana 104 PM. Potrebno in natančno število parkirnih mest se bo določilo v projektni dokumentaciji, ko bo znano natančno število stanovanj. Potrebno je zagotoviti 1,5 PM na stanovanje. Število kletnih etaž je odvisno od števila potrebnih parkirnih mest, kar se opredeli v projektni dokumentaciji.
(3) Zunanje parkirišče na zahodni strani območja urejanja, kjer je načrtovanih 13 PM, je namenjeno parkiranju obiskovalcev. Za uporabnike poslovnih in gostinskih prostorov je parkiranje zagotovljeno v kletni etaži, garaži. Potrebno število parkirnih mest se mora zagotoviti glede na natančno opredeljeno dejavnost v projektni dokumentaciji.
(4) Potrebno število parkirnih mest se določi v odvisnosti od števila stanovanj, vrste in obsega dejavnosti:
- za vsako stanovanje: min. 1,5 PM/stan.
- število parkirnih mest na terenu za obiskovalce: min. 10 % Izračun potrebnih parkirnih mest za javni program:
- poslovni prostori: 1 PM / 30 m² neto tlorisne površine,
- gostilne in restavracije: 1 PM/ 4 sedežev + 1 PM na 2,5 zaposlenih,
Najmanj 5% parkirnih mest mora biti načrtovanih za vozila funkcionalno oviranih oseb.
Na parkiriščih je potrebno zagotoviti ustrezno število PM za invalide ter PM za električna vozila s polnilnico (1 PM
/30 PM).
20. člen
(javni potniški promet)
Javni prevoz, mestni avtobus je zagotovljen v radiju 100 m na Koroški cesti.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV KOMUNALNE, ENERGETSKE IN ELEKTRONSKO KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE
21. člen
(splošni pogoji za komunalno urejanje)
(1) Splošni pogoji:
Predvideno zazidavo je možno priključiti na obstoječe infrastrukturno omrežje, ki se rekonstruira in dogradi v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora. Pred načrtovanjem in izvedbo je potrebno s pristojnimi upravljavci infrastrukture na terenu določiti natančno lego posameznih vodov. V podrobnem prostorskem načrtu so podane samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, izdelani skladno s tem načrtom.
(2) Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, način priključevanja), ki so usklajena s posameznimi upravljavci infrastrukture.
22. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Priključevanje se izvede na obstoječi cevovod LŽ 125 v Lavričevi ulici z izgradnjo ustreznih priključnih cevovodov v skladu s pogoji upravljalca.
(2) Požarna zaščita se zagotovi preko obstoječega in predvidenega hidrantnega omrežja. Dograditev hidrantnega omrežja se izvede na podlagi ugotovitev požarne študije.
23. člen
(odvajanje padavinskih, komunalnih ter tehnoloških odpadnih vod)
(1) Na območju OPPN se nahaja obstoječe kanalizacijsko omrežje v Lavričevi ulici in na vzhodni strani v ulici Ob bregu. Predvideni objekti se lahko navežejo na obstoječe omrežje.
(2) Območje OPPN leži v vodovarstvenem območju (VVO
– II. režim), zato je potrebno pri načrtovanju prostora in posegih na obravnavanem območju upoštevati vsa določila navedena v Uredbi o vodovarstvenem območju.
(3) Najbolj izpostavljeni deli objektov, s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno z zakonodajo odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka Drave, 15 m pri vodotokih 1.reda.
(4) Izvede se ločen sistem kanalizacije. Komunalne odpadne vode se navežejo na obstoječe omrežje. Priključki se izvedejo direktno na jaške. Končna dispozicija odpadnih vod je CČN Maribor. Padavinske vode iz strešin se vodijo v reko Dravo. Izpust se izvede v skladu s pogoji DRSV. Padavinske vode iz parkirnih in manipulativnih površin ter podzemne garaže se preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj (SIST EN 858-2) navežejo na kanalizacijsko omrežje. Glede na višinske kote se po potrebi izvedejo lokalna prečrpališča.
(5) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavnimi zakonskimi akti. V fazi izdelave projektne dokumentacije se izdela tudi hidravlična presoja obstoječega kanalizacijskega omrežja.
(6) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z veljavnimi zakonskim akti in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
24. člen
(elektroenergetska infrastruktura)
(1) Na območju se nahajajo obstoječi SN in NN elektro vodi v upravljanju Elektro Maribor. Vse obstoječe vode je potrebno predhodno zakoličiti, določiti njihovo natančno lego. Vsa dela v njihovi bližini se lahko izvajajo izključno pod pogoji in pod nadzorom upravljalca. Obstoječi vodi se po potrebi zaščitijo ali prestavijo.
(2) Za oskrbo novega objekta z električno energijo je potrebno zagotoviti 309 kW električne energije. Zgraditi je potrebno novo TP ustrezne moči. Lokacija nove TP je predvidena na zahodni strani objekta, ob Lavričevi ulici in predvidenih parkiriščih. TP se vključi v SN omrežje z vzankanjem v 10kV kablovod, ki poteka v južnem robu Lavričeve ulice. Iz predvidene TP se položijo ustrezni NN priključni kablovodi do posameznih porabnikov, odjemalcev.
(3) Pri vseh nadaljnjih fazah načrtovanja in projektiranja je potrebno upoštevati vse predpise in zakonodajo s področja oskrbe z električno energijo ter navodila in smernice upravljalca. Za vse rešitve mora investitor pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo in mnenja upravljalca.
25. člen
(TK in druga kabelska omrežja)
(1) V dostopnih cestah in ulicah se predvidi položitev kabelske kanalizacije, ločeno za TK in KTV omrežja s pripadajočimi jaški. Do posameznih objektov se predvidijo zemeljski priključki.
(2) Priključna točka za omrežje Telekoma je v jašku pred obstoječim objektom iz katerega se položijo ustrezne PE cevi do posameznih objektov.
26. člen
(plinovod)
(1) V primeru potrebe po priključevanju na plinovodno omrežje se zgradi ustrezen priključek na obstoječe omrežje v Lavričevi ulici. Obstoječi priključek se prilagodi.
27. člen
(vročevod)
(1) Najbližji obstoječi vročevod poteka v vzhodnem delu Lavričevi ulice. Ob priključitvi novo predvidene stavbe na vročevod je potrebno zgraditi priključno omrežje in določiti točko priključitve.
28.člen
(ogrevanje in hlajenje)
(1) Objekti se ogrevajo preko energetsko učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja.
(2) Hlajenje je predvideno z agregati in lokalnimi hladilnimi napravami ali preko koriščenja sistema daljinskega ogrevanja z implementacijo centralnega absorbcijskega hladilnega sistema.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
29. člen
(1) Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.
30. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Skladno z veljavno zakonodajo se obravnavano območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene.
(3) Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.
(4) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.
31. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Območje Mestne občine Maribor je območje največje obremenjenosti z delci PM.
(2) Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju I. stopnje onesnaženosti. Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
- vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
- preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
- čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
- protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
(4) Skladno s sprejetim občinskim programom varstva okolja se priporoča izvedba t.i. zelenih in hladnih streh kot izravnalni ukrep, ki je pomemben iz vidika mikroklime in bilance zelenih površin.
32. člen
(podnebne spremembe, samooskrba)
(1) V skladu s sprejetim občinskim programom varstva okolja se naj na objektih v čim večji meri predvidi izvedba tako imenovanih zelenih streh, zelenih fasad, balkonov in na predvidenih zelenih površinah načrtuje izvedba urbanih vrtov.
(2) Za blaženje podnebnih sprememb se naj upoštevajo tudi zahteve s področja energetike (URE, OVE) in trajnostne mobilnosti (kolesarske poti, pešpoti, povezave z JP, kolesarnice in prostori za parkiranje koles,…)
(3) Izbor drevesnih vrst za zasaditev naj bo premišljen, da bo ustrezal rastnim pogojem na mikro lokaciji in bo poudarek na pestrosti domorodnih in medovitih vrst.
(4) Vsi ukrepi so nujni zaradi izravnave bilanc zelenih površin in blažitev posledic podnebnih sprememb.
33. člen
(zaščita pred onesnaževanjem podtalnice)
(1) Območje OPPN leži v vodovarstvenem območju (VVO – II. režim), zato je potrebno pri načrtovanju prostora in posegih na obravnavanem območju upoštevati vsa določila navedena v Uredbi o vodovarstvenem območju.
(2) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.
(3) Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe objekta, parkirišča, ceste…) se vodijo preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj direktno v reko Dravo. V skladu z hidrogeološkim poročilo (Hidrogeološko poročilo o hidrogeoloških razmerah in gladini podzemne vode na območju OPPN med Lavričevo ulico in reko Dravo, G-Whisper d.o.o., Center inovacij okoljske geologije, Plečnikova ulica 1, 2000 Maribor, št. projekta 2025-E3, februar 2021), ponikanje zaradi visokih kot podtalne vode ni priporočljivo.
(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj (SIST EN 858-2).
(5) Končni izkopi gradbene jame na ožjem vodovarstvenem območju so v skladu veljavnim zakonskim aktom dovoljeni, če so izvedeni najmanj 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. V skladu z hidrogeološkim poročilom so dovoljeni izkopi dna gradbene jame do kote 253,94 m.
(6) Zaradi pričakovanega visokega nivoja podzemne vode in morebitnih problemov s podzemno vodo na obravnavanem območju je s hidrogeološkim poročilom preverjen nivo podzemne vode. Maksimalna kota podzemnih vod je 251,94 m, najnižja možna gladina je 250,20 m.
(7) V skladu z izdelano analizo tveganja (Analiza tveganja za onesnaženje vodnega vira Vrbanski plato v sklopu priprave OPPN za del območja ob Lavričevi ulici v Mariboru
– revidirana - G-Whisper d.o.o., Center inovacij okoljske geologije, Plečnikova ulica 1, 2000 Maribor, št. projekta 2025-E2, februar 2021), je predmetna gradnja dopustna in nima vplivov na območje vodnega vira Vrbanski plato. Na podlagi analize tveganja je v času gradnje in rušitvenih del potrebno upoštevati naslednje ukrepe:
- Gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (UL RS, št. 55/08, 54/09 - popr. in 61/17 - GZ). Dela na gradbišču morajo potekati v skladu z veljavnimi predpisi s področja varstva pri delu in varstva okolja ter Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (UL RS st. 83/05 in 43/11 - ZVZD-1).
- Vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja.
- Vozila in mehanizacija naj se po končanem delu parkirajo na mestu, ki ga določi izvajalec del in je tudi ustrezno zavarovano za primer razlitja nevarnih snovi. lzvajanje tekočega vzdrževanja delovnih strojev se lahko izvaja le na ustrezno opremljeni (obstoječi ali v ta namen zgrajeni) ploščadi.
- Na gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja. Zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS st. 37/15, 69/15 in 129/20).
- lzvajalec gradbenih del mora v načrtu ureditve gradbišča pripraviti tudi navodila za ukrepanje v primeru delovne nesreče.
- Odpadke, ki nastanejo pri gradbenih in rušitvenih delih je potrebno hraniti ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
- Nevarne odpadke je potrebno zbirati ločeno. Določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča za kratkotrajno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti).
- Zagotovljen mora biti reden odvoz odpadkov z območja gradbišča, pri čemer je potrebno gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.
(8) Tla v morebitnih kletnih etažah morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske odpadne vode. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
(9) V skladu z zakonom si mora investitor po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje.
(10) Namestitev toplotne črpalke voda-voda ali zemlja-voda (geosonda, horizontalni kolektor…) za potrebe ogrevanja stanovanjskih objektov na VVO II ni dovoljena.
34. člen
(odpadki)
(1) Ravnanje z odpadki se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in določili občinskega odloka. Na območju se izvaja ločeno zbiranje odpadkov. V sklopu funkcionalnega zemljišča je investitor dolžan zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij.
(2) Vse odpadke je potrebno ločevati ter predati v uporabo ustreznim prevzemnikom.
(3) V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki, v skladu z veljavno zakonodajo.
35. člen
(varstvo naravne dediščine)
(1) Območje neposrednega in daljinskega vpliva obravnavane ureditve sega v varovano območje POV Drava, SI5000011, določeno u Uredbo o posebnih varstvenih območjih, območjih Natura 2000.
(2) Ocenjuje se, da zaradi prostorske oddaljenosti območja obravnave OPPN in glede na lastnosti habitata kvalifikacijskih vrst obravnavani plan ne bo pomembno vplival na stanje habitatov in stanje varovanih vrst ptic območja POV Drava.
36. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Obravnavano območje se nahaja na območju urbanističnega spomenika Maribor – Mestno jedro – cona B (EŠD 424) in v neposredni bližini umetnostnega in arhitekturnega spomenika – Hiša Strma ulica 14 (EŠD 6206).
(2) V sklopu gradbenih oziroma zemeljskih del je potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave (arheološka raziskava ob gradnji), ki jo zagotovi investitor posega.
(3) Na celotnem območja urejanja veljajo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin, ki naj se smiselno vključijo v prostorski akt:
- strokovni nadzor nad posegi
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
- odkritje arheološke ostaline
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/ lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM
37. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
(1) Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavna ogroženost, visoki nivoji podzemnih voda, erozivnost ter plazovitost terena. V širšem ureditvenem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo.
(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.
(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
- nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
- nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter
- nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(4) V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče skladno z veljavnimi predpisi.
Varstvo pred požarom:
(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Možnost za nastanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to zgornji sloj podrasti.
(2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:
- da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,
- da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,
- da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,
- da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/ sekundo vode za gašenje.
(4) Za omejitev širjenja požara na sosednje stavbe so zagotovljeni minimalni odmiki od parcelnih mej.
(5) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.
VIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA
38. člen
(odstopanja glede novogradenj)
(1) Natančni tlorisni gabarit stavbe se določi v projektni dokumentaciji. Zarisana tlorisna linija objekta se lahko preseže za max. +1,0 m, v vseh smereh, razen na južno, rečno stran. Manjše tlorisne dimenzije so dovoljene.
(2) Maksimalni višinski gabarit stavbe je 23,65 m. Lahko se ga presega za 3,5 m, za ureditev strojnih naprav pod tehničnim nadstreškom, za postavitev tehnične opreme (klima, fotovoltaika in podobno), za izhod na streho, za elemente za osvetlitev notranjosti stavbe, izvedbo elektronskih komunikacijskih naprav, ograje….
39. člen
(odstopanja glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)
(1) Na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustna odstopanja pri prometnem, komunalnem in energetskem opremljanju, v kolikor te spremembe in dopolnitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljeni pogoji in mnenja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora.
IX. OSTALI POGOJI IN OBVEZNOSTI ZA IZVAJANJE OPPN
40. člen
(obveznosti investitorjev)
(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
41. člen
(obveznosti izvajalcev)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
- sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
- v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
- v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
- vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,
- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
42. člen
(posegi dopustni po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev)
(1) Po izgradnji na osnovi tega OPPN so dopustni posegi, ki so opredeljeni v 7. členu tega odloka, vendar v skladu s pogoji gradnje iz tega odloka.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
(občinski prostorski akti)
(1) Z dnem uveljavitve tega akta na območju iz 4. člena tega odloka preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu za del območja S-8 (Lavričeva 2) v Mariboru (MUV št. 9/99).
44. člen
(vpogled OPPN)
(1) OPPN je na vpogled v Mestni občini Maribor na Uradu za komunalo, promet in prostor – na Sektorju za urejanje prostora, na mestni četrti Koroška vrata in na spletni strani www.maribor.si.
45. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 3503-13/2020
Datum: 16. december 2021
Župan Mestne občine Maribor
Aleksander Saša Arsenovič, s.r.
