Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) in 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 – UPB, 49/10 in 39/15) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 14. redni seji dne 30. junija sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota (SD OPN 1)
I. UVODNI DOLOČBI
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt Mestne občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: prostorski načrt).
(2) Prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Prostorski načrt velja za celotno območje Mestne občine Murska Sobota in je podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.
(3) Prostorski načrt je usklajen z mnenji nosilcev urejanja prostora oziroma s predpisi z njihovih delovnih področij.
2. člen
(vsebina prostorskega načrta)
(1) Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.
a) Strateški del prostorskega načrta določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev,
– koncept prostorskega razvoja mesta Murska Sobota.
b) Izvedbeni del prostorskega načrta določa:
– enote urejanja prostora,
– območja namenske rabe prostora,
– dopustno rabo prostora,
– prostorske izvedbene pogoje.
(2) Sestavni deli prostorskega načrta so:
– besedilo prostorskega načrta (odlok) s prilogami,
– grafični del prostorskega načrta,
– priloge prostorskega načrta.
(3) Priloge k besedilu prostorskega načrta so:
– Priloga 1: Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni za posamezna območja podrobnejše namenske rabe,
– Priloga 2: Zahtevano število parkirnih mest za različne vrste objektov,
– Priloga 3: Pomen izrazov in kratic, uporabljenih v odloku.
(4) Grafični prikazi prostorskega načrta so:
a) Grafični prikazi strateškega dela:
– zasnova prostorskega razvoja občine,
– zasnova gospodarske javne infrastrukture,
– okvirna območja naselij,
– usmeritve za prostorski razvoj občine.
b) Grafični prikazi izvedbenega dela so:
– pregledna karta občine,
– pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
– prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture,
– legenda.
c) Grafični prikazi posebnega dela so:
– prikazi vzhodne obvoznice,
– prikazi zahodne obvoznice.
(5) Obvezne priloge prostorskega načrta so:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja,
– obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta,
– povzetek za javnost in
– okoljsko poročilo.
II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja Mestne občine Murska Sobota
3. člen
(analiza stanja)
(1) Mestna občina Murska Sobota leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, na osrednjem Ravenskem, med Muro na jugu in Ledavo na severu, na povprečni višini 190 m nad morjem. Meji na sosednje občine Tišina, Puconci, Moravske Toplice in Beltinci z območja Prekmurja in na Veržej, Križevci in Radenci z območja Prlekije. Nedaleč od občine so sosednje države Avstrija, Madžarska in Hrvaška. Bližina dveh evropskih držav je imela že v preteklosti pomembno vlogo v razvoju širšega območja. Predvsem je osrednji del Prekmurja z mestom Murska Sobota pomembno prometno vozlišče, kjer se stekajo poti iz vzhodne in severne Evrope (glavna cesta, železnica), s prometno in družbeno infrastrukturo pa povezuje tudi vse okoliške lokalne skupnosti.
(2) Mestna občina meri 64,4 km2 in šteje 19.313 prebivalcev (Registrski popis 2011). Vključuje mesto Murska Sobota in 11 naselij, ki jim pripadajo enako imenovane katastrske občine Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Rakičan, Rakičan – Jezera, Satahovci in Veščica ter na novo ustanovljeno romsko naselje Pušča, ki leži v k.o. Černelavci. Središče mestne občine je mesto Murska Sobota, ki je pomembno prometno središče širše regije. Šteje 11.427 prebivalcev (Centralni register prebivalcev in Register tujcev, stanje leta 2013) in zavzema površino 14,5 km2. Pomembno vlogo kot regijsko središče je imela Murska Sobota s svojim zaledjem že v preteklosti.
(3) Občina šteje 19.313 prebivalcev (Registrski popis 2011), od tega je 9.130 moških in 10.183 žensk. Število prebivalstva je naraščalo od leta 1961 do leta 1991 v mestu Murska Sobota z indeksom 2,12 v ostalih naseljih pa 1,32. Od leta 1991 prebivalstvo v povprečju upada (indeks 2002/1991 – 0,94), vendar na račun mesta, kjer je indeks 0,89. V ostalih naseljih v povprečju prebivalstvo narašča tudi v zadnjih letih in sicer z indeksom 1,07. Povprečna starost prebivalcev v občini je 39,7 let, kar je na povprečju Slovenije (39,5 let), več od povprečja Upravne enote (38,8) in manj od povprečja v statistični regiji (40,0 let). Največ prebivalcev je v mestu Murska Sobota (v deležu kar 61,9), v ostalih naseljih pa sorazmerno z velikostjo naselja. Naselja so enakomerno, v radiju do 5 km, razporejena okrog mesta, kar zagotavlja dobro dostopnost do družbenih funkcij mesta.
(4) Po izobrazbeni strukturi je v mestni občini več oseb z višjo in visoko izobrazbo (15,34 %) kot v upravni enoti (8,38 %), statistični regiji (7,95 %) in Sloveniji (12,93 %). Po drugi strani pa je v občini kar 4,3 % prebivalstva brez oziroma z nepopolno osnovno šolo. Največ v naselju Černelavci (22,3 %), in sicer na račun romskega naselja Pušča, ki je v statistiki del naselja Černelavci. Brez naselja Černelavci je odstotek oseb z nepopolno osnovno šolo v občini le 2,4 %, kar je manj kot v upravni enoti (6,21 %), statistični regiji (5,93 %) in Sloveniji (6,95 %). Odstotek prebivalstva s srednjimi šolami je enak povprečju ostalih enot. Torej je v mestni občini dokaj dobra izobrazbena struktura.
(5) Območje mestne občine je po površini izrazito kmetijsko, saj kar 3.924 ha ali 61 % celotne površine zavzemajo najboljša kmetijska zemljišča. Tudi glede dejanske rabe je pretežni del območja občine namenjen njivam in vrtovom (62,93 %). Vendar v občini kmetijska dejavnost ni vodilna panoga. Tudi v okoliških naseljih, ki sicer imajo še kmečki značaj, je vse manj kmetij, kjer se intenzivno ukvarjajo s poljedelstvom ali živinorejo. Posamične kmetije v kmečkih naseljih (največ jih je v Bakovcih in Satahovcih), se usmerjajo bolj v rejo živine. V kmetijskih dejavnostih je zaposlenih le 2,9 % prebivalstva občine.
(6) Gospodarski razvoj občine je usmerjen v industrijo in obrt ter storitvene dejavnosti, kjer ima kmetijska predelovalna industrija že veliko tradicijo. Industrijski obrati so pretežno v mestu Murska Sobota. V storitvenih dejavnostih je zaposlenih kar 57,6 % prebivalstva.
(7) Mesto Murska Sobota je širše regijsko središče s pomembno prometno funkcijo in povezovanjem s sosednjima državama Avstrijo in Madžarsko. Ostala naselja so kvalitetna bivalna območja brez pomembnejših funkcij. Zaradi bližine mesta (najbolj sta oddaljeni naselji Bakovci – 3,5 km in Kupšinci – 3,0 km) v naseljih ni potrebe po razvoju družbenih in gospodarskih dejavnosti, saj prebivalci le-te zadovoljujejo v mestu.
(8) Vsa naselja v Mestni občini Murska Sobota so neposredno navezana na mesto s cestnimi povezavami, ki omogočajo dostopnost. Vendar so to istočasno kategorizirane ceste z medkrajevnim prometom, kar povzroča preobremenjenost in posledično zastoje ob konicah. Predvsem ni ustrezne povezave med severnim, zahodnim in južnim delom mesta. Javni promet je urejen na zadovoljivi ravni, urejene šolske in delavske avtobusne linije do končnih naselij Kupšinci, Bakovci, Krog in Rakičan ter mestni avtobusni promet med mestnim središčem in aktualnimi lokacijami na obrobju mesta (trgovski centri, šole).
(9) Na območju občine so nahajališča proda in peska. Izkazan je interes za nadaljnje izkoriščanje mineralnih surovin s povečanjem gramoznic ob avtocesti. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), v katerem se določi podrobnejše pogoje. Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(10) V mestni občini so posebna ogrožena območja poplavna območja ob vodotokih ter posamični proizvodni objekti v kmetijskih območjih in v gospodarskih conah. Poplavna območja predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti. Občina zato med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče oziroma prostorski razvoj na teh območjih načrtuje z ustreznimi zaščitnimi ukrepi iz občinskega načrta zaščite in reševanja.
4. člen
(težnje in problemi prostorskega razvoja)
(1) Težnje prostorskega razvoja v Mestni občini Murska Sobota se bistveno ne razlikujejo od teženj razvoja v ostalih občinah v Sloveniji. Pritiski na prostor, ki negativno vplivajo na kakovost bivalnih območij in na stanje okolja nasploh, so prisotni v vseh urbanih in podeželskih območjih v Sloveniji. Najbolj so izpostavljena večja urbana središča, v mestni občini je to mesto Murska Sobota. Zaradi načrtovanih prometnih in drugih infrastrukturnih koridorjev, ki potekajo skozi mesto ali v njegovi neposredni bližini naraščajo predvsem težnje po širitvi mesta do južne obvoznice in do avtoceste in na ostalih robovih mesta. V mestu naraščajo tudi težnje po ponovnem razvoju proizvodnih in drugih dejavnosti v novi industrijski coni.
(2) Mestna občina Murska Sobota nima novejšega razvojnega programa, ki bi razvoj posameznih dejavnosti apliciral v prostor. Razvojno definirana je le nova industrijska cona na severni strani mesta Murska Sobota, kjer pa tudi še niso znani vsi investitorji. Težnje prostorskega razvoja so razvidne predvsem iz državnih strateških planov, iz občinskih prostorskih sestavin planov oziroma njihovih vsakokratnih sprememb in dopolnitev ter iz občinskih izvedbenih prostorskih aktov. V postopkih sprememb in dopolnitev planov se prostorski razvoj kaže v težnjah po širitvi zazidalnih območij, brez upoštevanja možne sanacije degradiranih in praznih površin v mestu in naseljih in brez upoštevanja morebitnih negativnih vplivov na bivalno in naravno okolje. Prostorski razvoj je torej še zmeraj spontan in temelji predvsem na posamičnih pobudah investitorjev in lastnikov zemljišč. V mestu Murska Sobota tudi ni določena podrobnejša namenska raba zemljišč, zato je kljub obsežnim nezazidanim površinam razporeditev dejavnosti nedefinirana.
(3) Razvojne težnje poselitve temeljijo na podatku, da prebivalstvo v mestu Murska Sobota upada, narašča pa v okoliških naseljih. Razlogi za to so pomanjkanje stavbnih parcel v mestu in odsotnost investitorjev za gradnjo večstanovanjskih objektov (blokov). Mesto Murska Sobota je pomembno regionalno središče, kjer prebiva in dela pretežni del prebivalstva mestne občine. V mestu so rezervirana zemljišča za razvoj gospodarskih dejavnosti v obrtno-industrijski coni, ki so delno že opremljena z gospodarsko infrastrukturo, primanjkuje pa rezervnih površin za širitev družbene infrastrukture in za stanovanjsko gradnjo. Težnja na stanovanjskem področju je gradnja individualnih stanovanjskih objektov. Ker mesto Murska Sobota nima veljavnega urbanističnega dokumenta, ki bi usmerjal razvoj dejavnosti po dogovorjenem coningu, je razvoj dejavnosti spontan in zato neracionalen. Ker tudi mestni promet, ki bi hitro in učinkovito povezoval ključne dele mesta, še ni dovolj razvit, je dislokacija centralnih dejavnosti trenutno toliko bolj neracionalna.
(4) Intenzivno se zazidavajo območja ob mestnih vpadnicah s trgovskimi objekti, kar povečuje prometne obremenitve mestnih vpadnic, ki so istočasno kategorizirane medkrajevne ceste. To povzroča značilno praznjenje mesta.
(5) V okoliških naseljih, ki so pretežno že izgubila kmečki značaj, je še zmeraj prisotna težnja po pozidavi robnih parcel, čeprav je v večini naselij še dovolj nepozidanih parcel za stanovanjsko gradnjo. Individualne stanovanjske hiše so še zmeraj na vrhu izbora za dobre bivalne pogoje, seveda so vsa naselja na območju mestne občine v celoti opremljena z gospodarsko javno infrastrukturo. Pri oblikovanju objektov se teži k sodobnim oblikam in obdelavam, kar je v nasprotju z morfologijo in tipologijo naselij.
(6) V nekaterih naseljih se pojavljajo pobude za vnos novih dejavnosti, npr. turistična območja v kmečka naselja, kar se ne sklada s tipologijo in kmetijsko usmerjenostjo naselja. V naseljih s kmetijskimi objekti (Bakovci, Satahovci) narašča težnja po povečanju kapacitete obstoječih proizvodnih objektov, kar povzroča konflikte v naselju in dodatno obremenjuje okolje.
(7) Razvojne težnje na področju infrastrukture so usmerjene v ureditev cestnih prometnih površin, saj narašča osebni avtomobilski promet. Urejene so vse ceste in ulice v mestu in v vseh naseljih ter vse ostale lokalne ceste in poti. Javni potniški promet ni dovolj razvit, naraščanje osebnega prometa povzroča obremenitve vseh kategoriziranih in lokalnih cest, še posebej pa vseh mestnih ulic. V vseh naseljih, ki so v celoti opremljena s komunalno gospodarsko infrastrukturo, narašča težnja po gradnji ločene meteorne kanalizacije. Pri tem se pojavlja problem sprejemnikov meteorne vode, saj ni površinskih odvodnikov, izpust v teren pa tudi ni proučen.
(8) Urejanje kmetijskih zemljišč občina načrtuje kot nadaljevanje planskih usmeritev iz prostorskih sestavin. Občina je v letih 2008–2010 izvedla komasacije kmetijskih zemljišč v katastrskih občinah Bakovci in Krog, načrtovana je še zložba v vseh ostalih katastrskih občinah na območju Mestne občine Murska Sobota. V občini se povečuje število večjih kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko kmetovanje se zmanjšuje in opušča. Kmetijska dejavnost postaja čedalje bolj panoga, enakovredna ostalim dejavnostim, s katero se je možno tudi preživljati. Seveda le v povečanem obsegu kmetijskega gospodarstva, kar povzroča okoljske in vidne spremembe v naseljih. Poseben problem v razvoju večjih kmetij je razdrobljena posest. V preteklosti razdrobljena kmetijska zemljišča, ki so se delila med dediče, se združujejo, kar povzroča spremembo v kulturni krajini.
(9) Zaradi neugodnih klimatskih razmer (neugodna razporeditev padavin), ki zaradi suše zmanjšujejo proizvodnji potencial kmetijskih zemljišč, je vse več teženj po intenzivni pridelavi pod rastlinjaki z namakanjem in ogrevanjem. Pri tem se računa na maksimalni izkoristek geotermalne energije, ki jo je možno pridobiti iz številnih vrtin.
(10) Zaradi gradnje avtocestnih odsekov so se izkoristile zaloge gramoza. Dodatne težnje po odpiranju novih pridobivalnih prostorov se pojavljajo kot širitev obstoječih gramoznic zaradi lokalnih potreb.
(11) Del območja občine ob Muri sega v območja varstva narave. Za regijski park Mura bo izdelana krajinska zasnova, vendar za celotno območja varstva, tako, da Mestna občina Murska Sobota posebnih varstvenih dokumentov ne bo pripravljala.
5. člen
(možnosti prostorskega razvoja občine)
(1) Možnosti prostorskega razvoja v občini so ugodne, saj leži občina na ravnini ter izven ogroženih in nevarnih območij. Poselitvena območja so strnjena, razpršene poselitve ni. Širitev poselitvenih območij ovirajo najboljša kmetijska zemljišča, ki pokrivajo pretežni del občine. Medtem ko je v naseljih še dovolj nezazidanih stavbnih zemljišč in se razvoj usmerja znotraj naselij, je prostorski razvoj mesta Murska Sobota v sedanjih okvirih omejen, zato se načrtuje širitve izven sedanjih meja, predvsem v severnem in južnem delu. Celotno območje mesta je obdano z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, zato je dolgoročni razvoj mesta možen le na teh zemljiščih.
(2) Na področju infrastrukture so možni dodatni priključki na gospodarsko javno infrastrukturo v vseh naseljih. Na razpolago so ustrezne kapacitete pitne vode, možen je priključek na kanalizacijsko omrežje, zagotovljena je oskrba z električno energijo, plinom in toplo vodo. Zgrajeno je tudi telekomunikacijsko omrežje. Na posamičnih območjih mesta in v naseljih z večjimi utrjenimi površinami je treba zagotoviti le odvod meteornih voda. Pri načrtovanju večjih površin in večjih objektov se preuči tudi možnost alternativnih virov energije.
(3) Razvoj turizma in rekreacije temelji na naravnih danostih, predvsem so to že obstoječa rekreacijska območja v naseljih in v območjih varstva narave ob Muri. Širitve se načrtujejo na obstoječih lokacijah in na območjih, kjer se sanira degradirani prostor (opuščene gramoznice).
(4) Prometne povezave med posameznimi deli mesta je možno vzpostaviti le z gradnjo novih obvoznic, predvsem je nujna vzhodna obvoznica, za katero je že določena trasa, preučiti pa je treba tudi najustreznejšo varianto za severno obvoznico.
(5) Na področju kmetijstva so ugodne možnosti za razvoj poljedelstva, vzgojo različnih kultur pod rastlinjaki z ustreznim sistemom namakanja in z možnostjo ogrevanja z geotermalno vodo. Zaradi razdrobljene posesti je na celotnem območju občine načrtovana zložba kmetijskih zemljišč (komasacija).
(6) Razvoj gospodarskih dejavnosti je usmerjen v večjo, že definirano gospodarsko cono na severni strani mesta Murska Sobota in manjše cone na robovih mesta.
(7) Južni del občine je bogato ležišče proda in peska. Izkoriščenje je možno s spremembo rabe na manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč in na zemljiščih, ki so izven območij varstva narave in izven drugih varovanih območij. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
6. člen
(razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije)
(1) Temeljni cilj Strategije prostorskega razvoja Slovenije je pomembnejša vloga mest, ki bodo pospeševala razvoj Slovenije v nacionalnem in evropskem okviru. Državni strateški plan vzpodbuja policentrični razvoj naselij. Krepi se vloga lokalnih središč, vzpodbuja se razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne migracije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerja na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi.
(2) Občinsko središče Murska Sobota, ki je urbano naselje in tudi regijsko središče, se bo razvijalo kot središče nacionalnega pomena s poudarkom na razvoju sodelovanja s čezmejnimi območji na Madžarskem in Avstriji ter kot pomembno regionalno prometno vozlišče. Ob njem se razvija tudi prometne terminale nacionalnega pomena v neposredni povezavi z gospodarskimi conami, ki so sestavni del terminalov ali samostojne prostorske enote v njihovi bližini.
(3) Naselja morajo biti varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena. Kvaliteta bivalnega okolja se zagotavlja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne oskrbe s pitno vodo in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Podeželski prostor, ki obsega del Mestne občine Murska Sobota, je pomemben življenjski in gospodarski prostor, zato se vzpodbuja njegov celovit razvoj v povezavi z urbanimi središči. Poselitev se usmerja v lokalna središča in druga strnjena naselja na obstoječa stavbna zemljišča. Ohranja se tradicionalna struktura naselij, gradnja se prilagaja tradicionalni arhitekturi.
(5) Na področju prometne infrastrukture so v mestni občini načrtovane nove železniške povezave (obvozna železniška proga, Murska Sobota–Lendava in Murska Sobota–Avstrija). Načrtovana je gradnja južne, vzhodne in vzhodne obvozne ceste ob mestu Murska Sobota, dolgoročno pa tudi severne obvozne ceste. Država vzpodbuja nadaljnje povezovanje omrežja kolesarskih poti in turističnih rekreacijskih poti z evropskimi omrežji.
(6) Vzpodbuja se povezovanje in združevanje obstoječih TK omrežij in sistematično uvajanje novih tehnologij. Konkretnih ukrepov za območje Mestne občine Murska Sobota ni.
(7) Oskrba države z energijo temelji na posameznih energetskih sistemih, s katerimi se omogoča skladen razvoj ter zagotavlja kvalitetno, zanesljivo, ekonomično in zadostno oskrbo z električno energijo. Mestna občina Murska Sobota ima izdelano Energetsko zasnovo, v kateri so določeni ukrepi za boljšo energetsko učinkovitost. Predvsem je to sanacija objektov in energetskih naprav ter iskanje alternativnih energetskih virov. Vzpodbuja se pridobivanje energije iz geotermičnih virov, biomase in s predelavo organskih odpadkov na bioplinarnah ter izkoriščanje sončne energije. Prioritetno je priključevanje na obstoječe toplovode, vzpodbuja se gradnja novih objektov za daljinsko ogrevanje. Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se poveča pretočno fleksibilnost ter zgradi dodatne plinovode.
(8) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme (Pomurski vodovod). Na območju mestne občine je več vodnih zajetij, ki so povezana v enoten sistem oskrbe, ki poleg mestne občine napaja še pretežni del Prekmurja, predvsem območje Goričkega.
(9) Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo. Tako območje je celotno območje mestne občine.
(10) Gozdovi v obravnavanem območju imajo velik krajinski, ekološki, kulturni in rekreativni pomen, zato se gospodarjenje prilagodi zahtevam po ohranitvi, čeprav se ne spodbuja povečevanje gozdnih površin. Ohranjajo se tudi gozdne površine v naseljih in se vključijo v zeleni sistem.
(11) Vode so najpomembnejši vir za prostorski razvoj ter hkrati najbolj ranljiv naravni vir. Med najpomembnejšimi sistemi celinskih voda je tudi Murski hidrografski sistem, ki zagotavlja oskrbo z vodo ter za gospodarsko in rekreacijsko rabo.
(12) Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve na območju mestne občine razpolaga s silosnimi objekti in hladilnico.
7. člen
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
(1) Mesto in občina sta dobro povezani s sosednjimi občinami in preostalo Slovenijo ter s sosednjimi državami. Mestna občina Murska Sobota ima pomembno lego ob V. panevropskem prometnem koridorju, ki se navezuje na evropska infrastrukturna omrežja Trans European Network – TEN. Skozi mesto potekajo državne ceste, ki povezujejo mestno občino s sosednjimi občinami. Neposredno je mestna občina povezana z vsemi mejnimi občinami (Beltinci, Puconci, Moravske Toplice, Tišina) ter vsemi občinami na območju Pomurja tudi z javnimi avtobusnimi linijami, ki pa se zaradi nerentabilnosti ukinjajo. Poleg cest povezuje mesto in občino s preostalo Slovenijo in sosednjo Madžarsko tudi železniška proga. Ta povezuje le večja mesta, medtem, ko v regiji ni lokalne povezave med Mursko Soboto in Lendavo ter Mursko Soboto in Gornjo Radgono.
(2) Reka Mura, ki poteka na južnem robu občine je plovna le v turistične namene, prav tako se v turistične namene uporablja letališče pri Rakičanu, ki je v strategiji prostorskega razvoja opredeljeno kot javno letališče.
(3) Lega Mestne občine Murska Sobota, njena vloga v širšem območju in nove razvojne možnosti postavljajo občino, predvsem pa mesto Murska Sobota, na pomembno mesto na skrajnem severovzhodnem delu države. Vloga občine se kaže v teh smereh:
– občina ostaja upravno, družbeno in oskrbno središče ožje in širše regije, v kateri so nove občine Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina ter občine na območju upravnih enot Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer. S funkcijami regionalnega središča občina in mesto Murska Sobota povezujeta navedene občine v enotno prostorsko in družbeno regijo, ki je tudi statistična regija;
– z izgradnjo državne in občinske prometne infrastrukture postaja občina pomembna vez med državo Slovenijo in sosednjimi državami Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Prometne povezave odpirajo predvsem možnosti za sodelovanje na gospodarskem področju. Mesto Murska Sobota ostaja tudi kulturno in družbeno središče.
8. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Cilji skladnega prostorskega razvoja temeljijo na podlagi izhodišč o stanju, težnjah, potrebah in možnostih prostorskega razvoja, ki so opisane v gornjih poglavjih. Izhodišča za skladen prostorski razvoj izhajajo tudi iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in evropskih dokumentov, ki jih je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo sprejela kot del prostorskega načrtovanja.
(2) Glavna izhodišča, ki so podlaga za cilje skladnega prostorskega razvoja so visoka izobrazbena struktura v občini, zgrajena in načrtovana večja državna gospodarska javna infrastruktura, opremljena industrijska cona, pomanjkanje površin v mestu Murska Sobota za stanovanjsko gradnjo in družbeno infrastrukturo. Evidentno je tudi naraščanje prometa v mestu in primestnih naseljih, naraščanje teženj po pozidavi robov mesta, ki pa so prometno nepovezani ter praznjenje ožjega mestnega središča. Osnova za razvoj občine so tudi naravne danosti, kot so kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom, bogata ležišča gramoza ob Muri, ležišča geotermalne vode, bogastvo podtalnih voda ter območja varstva narave in območja kulturne dediščina.
(3) Cilji prostorskega razvoja Mestne občine Murska Sobota so:
– mesto Murska Sobota ostaja regionalni center,
– ohranja se mestno jedro in zavarovana območja,
– dopolnjuje se funkcijo mesta in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti,
– vzpodbuja se dopolnilno gradnjo v območjih individualne stanovanjske gradnje,
– zagotovi se dodatna zemljišča za stanovanja na južnem robu mesta in v vseh naseljih,
– zagotovi se površine za razvoj dodatne družbene infrastrukture,
– uredi se promet v mestu in med mestom in naselji z izgradnjo obvoznih cest ob mestu,
– izkoristi se bližina avtoceste z razvojem gospodarskih con,
– zagotovi se kvaliteto bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene infrastrukture,
– izboljša se prometno varnost z ureditvijo kritičnih točk v mestu in ureditvijo obvoznih cest,
– uravnoteži se oskrbo z naravnimi viri, mineralnimi surovinami,
– vzpodbuja se rabo obnovljivih virov energije,
– vzpodbuja se racionalno ravnanje z odpadki,
– ustvarja se bivalna in delovna okolja za dvig kvalitete življenja in bivanja (urbana prenova, izboljšanje dostopnosti, ureditev zelenih površin, zagotovitev parkirnih površin, ustrezna razporeditev oskrbnih centrov, ustvarjanje novih delovnih mest),
– vzpodbuja se urejanje prostora v skladu s preventivnimi ukrepi za varnost ljudi in njihovega premoženja v bivalnih in delovnih okoljih.
(4) Na področju infrastrukture so povečane težnje po gradnji državne prometne in energetske infrastrukture. Predvsem so to južna, vzhodna, zahodna in severna obvozna cesta ter obvozna železnica z odcepom na vzhod proti Lendavi in na zahod proti Avstriji. V pripravi je tudi gradnja dveh povezovalnih 110 kV daljnovodov Murska Sobota–Mačkovci in Murska Sobota–Lendava.
(5) V odprtem prostoru so načrtovani dodatni ukrepi za izboljšavo kmetijskih zemljišč, ki so bili načrtovani že v bivših planskih aktih, predvsem je prisotna težnja po zložbi kmetijskih zemljišč. Izvedena je zložba kmetijskih zemljišč v k.o. Bakovci in Krog, prioritetno se bo izvedla še v Satahovcih in postopoma v ostalih katastrskih občinah.
(6) Med cilje prostorskega razvoja so uvrščena tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče. Obstoječe dejavnosti se usmerjajo izven območij, ki so ali bodo ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč.
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
9. člen
(zasnova prostorskega razvoja)
Zasnova prostorskega razvoja občine izhaja iz razvojnih potreb, ki temeljijo na obstoječem stanju prostora in naravnih danostih. Zasnova prostorskega razvoja določa:
– prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti,
– omrežje naselij, z njihovo vlogo in funkcijo,
– temeljne smeri prometnega povezovanja,
– druga razvojno pomembna območja,
– območja urbanističnih načrtov,
– območja za zagotavljanje varnosti pred naravnimi nesrečami, predvsem poplavne varnosti.
10. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Osnovna delitev funkcij prostora je podana v obstoječih planskih aktih z osnovno namensko rabo zemljišč in se v zasnovi ne spreminja. Občina je v celoti pokrita z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, ostala kmetijska zemljišča so le manjše površine med naselji in v murskih gozdovih. Ta groba delitev občine, ki izhaja iz naravnih danosti in primarne rabe, vpliva na organizacijo prostora v občini in predstavlja tudi osnovo za nadaljnji prostorski razvoj občine:
– poselitev se prvenstveno usmerja na degradirana in prazna zemljišča znotraj naselij, temu sledi zgoščevanje poselitve in zapolnitev nezazidanih ali nezadostno izkoriščenih zemljišč v mestu Murska Sobota in šele nato na razširjena območja južno od mesta,
– gospodarske dejavnosti se razvija v mestu Murska Sobota in ob priključkih na avtocesto,
– centralne dejavnosti se razvija v mestu Murska Sobota,
– ostala naselja so nižinska strnjena naselja brez razpršene poselitve, ki se zgoščajo z notranjim razvojem in po potrebi širijo,
– celoten odprti prostor občine je namenjen kmetijstvu,
– južni del občine, ob Muri je naravovarstveno območje.
(2) Ohranja in razvija se kmetijske dejavnosti na celotnem območju občine. Večje kmetijske proizvodne objekte se usmerja izven naselij in izven varstvenih območij. Na kmetijskih zemljiščih se zagotovi možnost intenzivne proizvodnje pod rastlinjaki z namakanjem in z možnostjo ogrevanja z geotermalno energijo. Rastlinjake se prvenstveno postavlja ob naseljih kot širitev kmetije.
(3) Gospodarske dejavnosti se usmerja v občinsko središče, v že definirana območja, načrtuje se širitev gospodarskih con ob priključkih na avtocesto.
(4) Centralne dejavnosti se razvija v občinskem središču v mestu Murska Sobota in na obstoječih lokacijah v primestnih naseljih. V ostalih naseljih se zagotovi osnovna oskrba in servisi.
11. člen
(omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo)
(1) Naselja so razvrščena v več stopenj glede na funkcijo, stopnjo centralnosti, opremljenost in izgrajenost. Mesto Murska Sobota je središče nacionalnega pomena s funkcijo občinskega središča, kjer je prebivalcem mesta in občine zagotovljena celotna oskrba z vsemi družbenimi funkcijami:
– osnovna preskrba z življenjskimi potrebščinami,
– primarna zdravniška in socialna oskrba,
– osnovno šolstvo, srednje šolstvo, visoko šolstvo,
– osnovna komunalna opremljenost in s tem povezane lokalne javne službe,
– osnovne prometne in PTT storitve,
– prostori za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih dejavnosti,
– osnovni pogoji za športno in kulturno dejavnost,
– bančne in finančne storitve,
– informacijsko-dokumentacijska dejavnost,
– požarna varnost in
– civilna zaščita.
(2) Ostala naselja v območju obdelave so funkcijsko manj pomembna. So del urbaniziranega mestnega območja z bivalno funkcijo. Dodatne družbene funkcije so trenutno razvite v Rakičanu (bolnišnica, srednja šola), lahko pa vsa naselja zaradi neposredne navezave na mesto prevzamejo določene centralne funkcije, npr. športni center, prometni terminal, podjetniški inkubator, vzorčno ekološko naselje, botanični vrt itd. V nekaterih naseljih je zadovoljena osnovna preskrba in servisi.
(3) Na območju Mestne občine Murska Sobota se naselja razvijajo v skladu s svojo obstoječo funkcijo:
– mesto Murska Sobota se razvija v širše regionalno središče s pomembno prometno funkcijo in povezovanjem s sosednjimi državami Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Določene funkcije, ki v samem mestu nimajo zagotovljenih zadostnih površin se lahko oblikujejo v drugih naseljih kjer se jim zagotovi velike proste površine, tudi za kasnejšo širitev in dodatno ponudbo;
– ostala naselja kot kvalitetna bivalna območja trenutno brez pomembnejših funkcij. Zaradi bližine mesta (najbolj so oddaljena naselji Bakovci, Kupšinci in Veščica) se v primeru, da v mestu Murska Sobota ne bo ustreznih večjih površin, po potrebi v ostala naselja lahko umestijo tudi centralne in družbene dejavnosti;
– v naseljih Bakovci, Kupšinci, Veščica, Polana in Satahovci se ohranja in razvija tudi kmetijska dejavnost.
12. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
(1) Dosedanje prometne povezave v občini in povezave s širšim območjem so potekale po cestnem in železniškem omrežju v dveh glavnih smereh: vzhod – zahod kot povezava s sosednjimi občinami, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško ter sever – jug kot povezava s sosednjimi občinami Goričkega, Prlekije in preostalo Slovenijo.
(2) Nov prometni koridor je začrtana z avtocesto, ki preseka občino v smeri V – Z ter omeji in na novo definira prostorski razvoj mesta Murska Sobota kakor tudi občine na južni strani. Na avtocesto se bo preko priključnih cest navezoval mestni obroč, ki bo obkrožal mesto z vseh štirih strani. Južna obvozna cesta je v prostoru že definirana s sprejetjem izvedbenega akta, za južni del vzhodne obvoznice je prostorski akt v izdelavi in sprejemu, saj je že v območju stavbnih zemljišč. Za severni del vzhodne obvoznice in zahodno obvoznico so trase določene, za severno obvozno cesto je podan le idejni koridor.
(3) Načrtovana je železniška obvozna proga na vzhodni strani mesta ter železniške povezave Murske Sobote z Lendavo in z Avstrijo. Trase so še v fazi načrtovanja, v občinskem prostorskem načrtu jih prikazujemo kot koncept razvoja prometa, brez definirane namenske rabe. Ob križanju pomembnih prometnih koridorjev se bo v prostor umestil prometni terminal, ki prav tako še ni prostorsko določen in je vezan na izbiro variantnih rešitev prometnih koridorjev.
13. člen
(druga razvojno pomembna območja)
(1) Med druga razvojno pomembna območja štejemo območja varstva narave ob Muri, vključno z reko Muro ter območja mineralnih surovin kot potencialna rekreacijska območja. Reka Mura je s širšim območjem v ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000, ožje območje znotraj visokovodnega nasipa je območje regijskega parka. V teh območjih se pod pogoji varstva narave razvija turizem v obliki pohodništva in kolesarjenja (učne poti) ter posamična rekreacijska in športna območja na opuščenih gramoznicah.
(2) Med razvojno pomembna območja sodijo tudi območja mineralnih surovin, predvsem je to še delujoča gramoznica ob Bakovski cesti, kjer je zaradi lokalnih potreb načrtovana širitev. Aktualna ležišča proda in peska so tudi ob avtocesti in v Bakovcih. Po končani eksploataciji se vsa območja gramoznic namenijo za športne, rekreacijske in turistične potrebe. Kot rekreacijske površine so že urejene opuščene gramoznice na celotnem južnem delu občine. Pri urejanju gramoznic v rekreacijska območja je treba upoštevati vse vidike zaščite ljudi pred nesrečami.
(3) Posebna športno rekreacijska območja v povezavi s turistično dejavnostjo so načrtovana na severni strani mesta Murska Sobota kot širitev obstoječi športnih in rekreacijskih površin (športni stadion, kopališče). Območja se bodo funkcionalno navezovala na univerzitetno središče (kampus) na območju sedanje vojašnice.
14. člen
(območje urbanističnega načrta)
(1) Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje urbanih središč. Mesto Murska Sobota je regionalno središče in središče občine. Zaradi lege na križišču prometnih koridorjev je tudi pomembno regionalno prometno vozlišče. V mestu se v zasnovi prostorskega razvoja preveri obstoječa stavbna zemljišča in določi nova razporeditev površin. Z urbanističnim načrtom se določi tudi površine za širitev ter vzpostavi zeleni sistem naselja.
(2) Območje urbanističnega načrta zajema območja stavbnih zemljišč, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo območje mesta. V območje urbanističnega načrta so vključena tudi vsa zemljišča, ki so predvidena za širitev mesta po fazah.
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
15. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Zaradi pozidave celotnega roba mesta Murska Sobota in slabe ter neučinkovite povezave posameznih območij mesta, so prioritetni cilji na področju urejanja cest naslednji:
– zgraditi obroč mestnih obvoznih cest, ki bodo povezovale poslovne cone na robu mesta med sabo in s središčem mesta,
– urediti lokalne ceste, predvsem povezovalne ceste z avtocestnimi priključki,
– urediti Kopališko in Markišavsko cesto,
– urediti vsa križanja cest z železnico v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09).
(2) Južna obvoznica in vzhodna obvoznica sta v prostoru že določeni s podrobnimi prostorskimi načrti, zahodna obvoznica je definira z občinskim prostorskim načrtom, severna obvoznica pa ima le idejni koridor.
(3) Načrtovana je selitev avtobusne postaje v bližino železniške postaje, kjer se bo zgradil mestni prometni terminal, navezan na obvozno cestno in železniško omrežje.
(4) V Mestni občini Murska Sobota so kolesarske poti urejene ob vseh mestnih vpadnicah, ki povezujejo bližnja naselja Černelavci, Bakovci, Krog in Rakičan, vendar so enostranske, to pomeni, da sta obe smeri vožnje na eni strani ceste, kar le delno zagotavlja varnost kolesarjem in pešcem. Načrtuje se izgradnja dodatnih kolesarskih poti ob obstoječih cestah in ob zelenem sistemu mesta Murska Sobota ter po potrebi sanacija ali dograditev obstoječih kolesarskih in pešpoti. Načrtovana je tudi kolesarska pot ob Muri.
(5) Turistične, rekreacijske in pešpoti v mestni občini so označene le delno. So spontane in priložnostne in potekajo ob lokalnih cestah in javnih poteh. Načrtovane so označbe obstoječih poti ter gradnja dodatnih rekreacijskih poti ob obeh bregovih razbremenilnega kanala, ob Ledavi na območju mesta, po visokovodnem nasipu ob Muri ter po obstoječih poljskih in gozdnih cestah in poteh v odprtem prostoru.
(6) Cilji na področju železniškega prometa so:
– križanja železnice s cestami se izvedejo v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09),
– zgradi se obvozno železniško progo za tovorni promet na vzhodni strani mesta, ki je prikazana v strateškem delu občinskega prostorskega načrta kot državno prostorsko ureditev, dokončna trasa pa se določi na podlagi študije variantnih rešitev.
(7) Predvidena je tudi železniška povezava med Mursko Soboto in Lendavo ter Mursko Soboto in Avstrijo. Trase so v fazi proučevanja variant. Variante so načrtovane v več koridorjih, ki še niso natančno definirani, zato še niso predmet planskih aktov države. V prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota so prikazane informativno v strateškem delu.
(8) Na območju Mestne občine Murska Sobota je letališče Murska Sobota pri Rakičanu (Jezera), z 1,5 km dolgo glavno in 1,0 km dolgo prečno travnato stezo. Letališče ima vplivno območje v radiu 10 km in referenčno višino na 184 m n. m. Letališče je namenjeno za turistične in rekreacijske dejavnosti, vendar je opredeljeno kot javno letališče. Širitve na letališču zaenkrat niso načrtovane, možne pa so širitve za dodatne turistične in gospodarske potrebe.
(9) Območje Mestne občine Murska Sobota se nahaja v vplivnem območju letališča Murska Sobota (v k.o. Rakičan), preko območja občine potekajo tudi zračne poti. Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati vzletno-priletne in druge omejitvene ravnine letališča ter omejitve v območjih zračnih poti.
(10) V Mestni občini Murska Sobota ni vodnih poti. Plovbo omogoča le reka Mura, vendar le v turistične namene. Prečkanje reke Mure je možno tudi z brodom.
(11) Z bližino avtoceste in urejenih priključkov nanjo se je v mestni občini, predvsem pa v mestu Murska Sobota, povečala vloga regionalnega prometnega vozlišča. Zato je ob avtocesti načrtovan razvoj prometnega terminala za kombiniran promet, ki je definiran že v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije.
(12) Javni potniški promet je omejen na avtobusne povezave s sosednjimi kraji in mesti v statistični regiji in v preostali Sloveniji ter na železniški promet do Madžarske in preko Pragerskega v preostali Sloveniji. Lokalne povezave v občini so omejene na avtobusne povezave med naselji v mestni občini in med naselji sosednjih občin. Zaradi nenačrtovane razporeditve družbenih in poslovnih dejavnosti so prometno obremenjeni vsi robovi mesta, zato je med njimi vzpostavljena mestna avtobusna linija. Z novimi širitvami in umeščanjem dodatnih javnih objektov so načrtovane dodatne linije, ki bodo razbremenile mesto in bližnja naselja.
(13) Pri načrtovanju zasnove gospodarske javne infrastrukture je treba zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance kulturne dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.
16. člen
(elektronske komunikacije)
(1) Vzpodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Vzpodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij. Predvsem v mestu in v naseljih, ki so neposredno povezana z njim (Černelavci, Nemčavci, Markišavci, Rakičan) se pospešeno gradi dodatne sisteme elektronskih komunikacij.
(2) Zaradi povečanih potreb po uporabi storitev mobilne telefonije in skorajšnji uvedbi nove tehnologije LTE, ki bo omogočala velike hitrosti prenosa podatkov, se v občini dopolnjuje omrežje baznih postaj. Bazne postaje se prednostno namešča na obstoječe infrastrukturne objekte in naprave ter stavbe in zemljišča v lokalni javni lasti.
17. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Energetske potenciale v občini predstavljajo geotermalna energija, energija biomase in reka Mura (hidroenergija). Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. Pri nadaljnjem razvoju električne energije bo občina pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, kot so geotermalna energija, energijo biomase, solarna energija in drugi viri z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva in kmetijskih pridelkov in ne na predelavi kmetijskih pridelkov.
(2) Reka Mura je velik energetski potencial, vendar je tudi pomembno naravo varstveno območje, zato se hidroelektrarne načrtuje v gornjem toku reke in so še vedno v fazi proučevanja.
(3) Na območju mestne občine so ugotovljena bogata ležišča geotermalnega energetskega vira (termomineralne vode), ki se že izkorišča v turizmu (bazeni v hotelu Diana), za ogrevanje (stanovanjski bloki v Murski Soboti) in za ogrevanje vode v mestnem kopališču. Vzpodbuja se nadaljnje izkoriščanje geotermalnega energetskega vira in izkoriščanje podtalne vode kot toplotnega vira za manjše porabnike, v kombinaciji z drugimi viri energije.
(4) Zaradi povečanih potreb po električni energiji je načrtovana povezava Murske Sobote in Lendave ter Murske Sobote in Mačkovcev z 110 kV daljnovodi. Oba daljnovoda sta državna projekta in bosta zgrajena v prihodnjih letih.
(5) Mestna občina je dokaj dobro pokrita s plinovodnim omrežjem. Do plinske postaje MRP Murska Sobota poteka prenosni plinovod P 152 (premer 150, tlak 50 bar). Ostali prenosni plinovodi predstavljajo mestno mrežo Murske Sobote, ki oskrbuje večje porabnike in je del prenosnega sistema zemeljskega plina.
(6) Na celotnem območju mestne občine se spodbuja ureditev distribucijskega plinovodnega omrežja ter plinovodnih priključkov za potrebe tehnoloških procesov in potreb v gospodinjstvih.
18. člen
(komunalno in vodno gospodarstvo)
(1) Vsa naselja v Mestni občini Murska Sobota so oskrbovana s pitno vodo iz treh vodnih zajetij (Krog, Črnske meje in Fazanerija), ki se ohranjajo tudi z vzpostavitvijo regionalnega sistema oskrbe z vodo (VODOVOD SISTEMA B). Po potrebi se nadomesti dotrajano vodovodno omrežje v mestu in naseljih.
(2) V Mestni občini Murska Sobota je zgrajena in tudi deluje centralna čistilna naprava za 42.000 enot v Murski Soboti, na katero so priključene odplake iz vseh naselij v občini. Brez kanalizacije je le naselje Pušča, kanalizacija je v gradnji.
(3) Pri vseh ureditvah na območju mesta se načrtuje ločeno odvajanje odpadnih voda. Padavinska voda se prioritetno ponika ali spelje v površinske odvodnike. Padavinske vode se odvaja na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
(4) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov je urejeno v vseh naseljih. Obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov se zagotavlja v okviru Centra za ravnanje z odpadki Puconci. Po sistemu od vrat do vrat poteka ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže, papirja in bioloških odpadkov. Vse ločene frakcije se zbirajo v okviru zbirnih centrov za ločeno zbiranje frakcij, steklo, papir in mešana embalaža pa tudi na zbirnih mestih – ekoloških otokih. Odvoz kosovnih odpadkov ter električne in elektronske opreme iz gospodinjstev poteka po sistemu na naročilniški odpoklic. Za zbiranje nevarnih in posebnih odpadkov iz gospodinjstev pa je organizirana akcija s pomočjo premične zbiralnice na vnaprej dogovorjenem kraju in urniku.
(5) V Mestni občini Murska Sobota so vodotoki reka Mura in reka Ledava, ki sta vodotoka 1. reda ter ostali manjši, ki so vodotoki 2. reda. Vodne površine so še opuščene gramoznice, ribniki in jezera. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Ukrepe na področju vodnega gospodarstva lahko občina izvaja le v sodelovanju z državo, saj so vsi vodotoki v pristojnosti države. Občina vključuje Ledavo in razbremenilni kanal v zeleni sistem mesta, načrtovana je sanacija in ozelenitev obrežij.
(6) V Mestni občini Murska Sobota je večja pozornost namenjena tudi aktivnemu sodelovanju pri zagotavljanju poplavne varnosti. Potok Ledava zaradi neurejenih in znižanih nasipov ter poplavnih tokov iz Goričkega ogroža predvsem severni del mesta Murska Sobota, zato se bo občina aktivno vključila v celostno reševanje problema, predvsem z razpolaganjem in varovanjem zemljišč, ki so pomembna z vidika dolgoročnega zagotavljanja poplavne varnosti.
4. Določitev okvirnih območij naselij
19. člen
(strnjena naselja)
(1) V Mestni občini Murska Sobota se poselitev pojavlja kot mesto in kot strnjena naselja. Naselja ležijo na ravninskem delu, kjer so formirana kot strnjena obcestna naselja z značilno morfologijo. Izven naselij so le redki posamezni objekti, ki se jih zaradi oddaljenosti ne vključuje v naselja.
(2) Samostojna naselja v Mestni občini Murska Sobota so: Černelavci, Bakovci, Kupšinci, Krog, Markišavci, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci in Veščica ter novo nastalo romsko naselje Pušča. Kot samostojno enoto obravnavamo tudi stanovanjski zaselek Jezera v k.o. Rakičan.
(3) V območja naselij se ne vključuje večja območja stavbnih zemljišč, ki so z osnovnim naseljem povezani z gospodarsko javno infrastrukturo, vendar delujejo samostojno. To so območja poslovnih in družbenih dejavnosti (npr. ROTO, INOKS v Polani) rekreacijska območja (opuščene gramoznice v Krogu, Satahovcih, Bakovcih) ter ostala še neizgrajena območja s posebno podrobno namensko rabo (vojašnica, turistično območje Rimska Čarda itd.).
20. člen
(razpršena gradnja in razpršena poselitev)
(1) V Mestni občini Murska Sobota so območja razpršene gradnje. To so posamični objekti izven naselij, ki so bili zgrajeni na podlagi ustrezne dokumentacije, zato se jih v prostorskem načrtu prikaže kot stavbno zemljišče. Zaradi oddaljenosti jih ne vključujemo v naselja.
(2) V Mestni občini Murska Sobota so območja razpršene poselitve, ki jih tvorijo pretežno starejši objekti izven naselij, zgrajeni pred letom 1967.
5. Usmeritve za prostorski razvoj občine
5.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
21. člen
(usmeritve za razvoj naselij)
(1) Razvoj naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev. V Mestni občini Murska Sobota je razvoj vseh naselij prvenstveno usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih in na ostalih nezazidanih površinah. Naselja, v katerih ni možno zagotoviti dovolj zemljišč za stanovanjsko gradnjo v obstoječih mejah, se širijo tudi navzven.
(2) V mestni občini ni večjih degradiranih območij. Neurejena so obrežja Ledave in razbremenilnega kanala, posamična območja v mestu Murska Sobota pa so nezadostno izkoriščena. To so opuščena območja v industrijski coni, ki še nimajo definirane namembnosti, izven mesta pa opuščeno območje nekdanjega kmetijskega kompleksa v naselju Rakičan, rekreacijsko območje v Nemčavcih, območje za športni objekt ob kanalu. Vsa območja se vzdržujejo kot kmetijske površine. Kot območje za sanacijo oziroma prenovo opredeljujemo tudi romsko naselje Pušča. Prenova se usmerja v ureditev parcelnega in lastniškega stanja ter v sanacijo objektov, kar je že definirano z veljavnim podrobnim prostorskim načrtom.
(3) Nezadostno izkoriščena so območja individualne stanovanjske gradnje v mestu Murska Sobota. Glede na to, da zavzemajo pretežni del območja mesta, se notranji razvoj usmeri v zgostitev obstoječe gradbene strukture in povečanje etažnosti, s čimer se doseže boljši izkoristek stavbnih zemljišč. Za ureditev neizkoriščenih zemljišč se lahko izdelajo variantne rešitve, pridobljene z javnimi natečaji.
(4) Ob pomanjkanju parcel za individualno stanovanjsko gradnjo v mestu Murska Sobota je načrtovana širitev mesta na južni strani, vendar je gradnja usmerjena v racionalnejšo blokovsko gradnjo z večjim izkoristkom in zagotovitvijo osnovnih družbenih funkcij v območju. Širi se tudi nekatera naselja, predvsem tista, ki imajo manj nezazidanih stavbnih zemljišč in v katerih je večje povpraševanje po stavbnih parcelah. Predvsem je to naselje Rakičan, kjer so predvidene širitve kot zaokrožitev meje naselja na severni strani in kot priključitev zemljišč, ob katerih poteka gospodarska javna infrastruktura.
(5) V območje naselij Bakovci in Černelavci se priključijo zemljišča, ki so že obkrožena s poselitvijo in se s tem zaokroži meja naselja. Manjše zaokrožitve so predvidene še v Markišavcih, Polani, Veščici in Satahovcih.
(6) Večje širitve so predvidene v romskem naselju Pušča, kjer prebivalstvo zelo narašča. Naselje je urejeno, v teku je gradnja kanalizacije. Ker je zaselek postal samostojno naselje, so načrtovana tudi zemljišča za centralne dejavnosti in rekreacijske površine (travnato igrišče je že izvedeno).
(7) Vse širitve bo občina prilagodila obstoječemu stanju v prostoru, predvsem stanju poplavnih območij na severni strani mesta, kar pomeni, da se poselitev usmerja izven poplavnih območij oziroma se zagotovi območja za zagotavljanje dolgoročne poplavne varnosti.
(8) Pri razvoju mesta Murska Sobota je treba posvetiti posebno pozornost varstvu in prenovi naselbinske dediščine. Zagotoviti je treba pogoje za kakovostno prenovo z izdelavo izvedbenih načrtov, ki bodo omogočali ohranjanje neokrnjenosti in celovitosti zgodovinskih jeder. Ohraniti je treba zgodovinski značaj mesta in vse materialne, kulturne in zgodovinske sestavine, ki ga določajo in katerih ogrožanje bi prizadelo avtentičnost. Združevanje primestnih naselij z mestom ni dopustno.
22. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Razporeditev dejavnosti izhaja iz obstoječe rabe zemljišč, naravnih danosti posameznega območja in funkcije naselja. Večina naselij v mestni občini izhaja iz mešane bivalno-delovne (kmetijske) funkcije, ki se postopoma opušča. Le v naseljih Bakovci, Polana, Veščica, Kupšinci, Satahovci in deloma v Krogu je še ohranjena kmetijska funkcija, zato se ta naselja opredeli kot podeželska naselja, namenjena površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in za bivanje. Ostala naselja so pretežno stanovanjska.
(2) Posebnih površin za gospodarske dejavnosti se v naseljih ne načrtuje, saj so te načrtovane pretežno v mestu. Ob vaških domovih se zagotovi le površine za osnovno preskrbo. V naselju Pušča se ob obstoječem vrtcu opredelijo zemljišča za centralne dejavnosti.
(3) Izven naselij so načrtovane predvsem rekreacijske in športne ter turistične dejavnosti. Na kmetijskih zemljiščih je načrtovana intenzivna pridelava pod rastlinjaki. Te se umešča na rob naselja. V primeru potreb se v naseljih lahko načrtuje tudi dodatne centralne in družbene dejavnosti ob predhodni spremembi namenske rabe zemljišč.
(4) V mestu Murska Sobota se dejavnosti načrtuje kot dopolnitev obstoječih namenskih območij. Na severnem delu mesta, ob Noršinski cesti in ob Kopališki cesti se formirata območji s centralnimi dejavnostmi, s čimer se razbremeni centralni del mesta. Razširjena območja centralnih dejavnosti in poslovnih con znotraj cestnega obroča ob mestu se načrtuje tako, da se zagotovi dovolj zelenih in ostalih javnih površin, ki zagotavljajo kvalitetna delovna območja in se povezujejo v zeleni sistem mesta. V novem stanovanjskem območju na južni strani mesta se kot zelena površina opredeli celoten pas ob južni obvozni cesti.
23. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanja naselij)
(1) V vseh obcestnih naseljih s še ohranjeno podolžno obliko naselja (Polana, Veščica, Kupšinci, Satahovci) se ohranja značilno obcestno zazidavo z upoštevanjem zaporedne zazidave: ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rastoča domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju naselij. Ohranja se značilne zelene robove naselij, tu je dopustna le gradnja gospodarskih kmetijskih objektov.
(2) V ostalih, pretežno stanovanjskih naseljih se upošteva racionalna izraba površin z zagotovitvijo ustreznih javnih površin, ki omogočajo vzdrževanje naselja ali dela naselja. Predvsem se zagotovi ustrezne širine dovoznih cest in ulic ter površine za javne zelenice v naseljih z objekti družbene infrastrukture.
(3) V mestu Murska Sobota se v urbanem centru ohranja značilna zazidava ob ulični gradbeni liniji. Po podrobni namenski rabi je mestno jedro namenjeno stanovanjem in centralnim dejavnostim. Del objektov ob ulici se namenja lokalom in obrtnim delavnicam. Ker se je z izgradnjo trgovskih centrov na robu mesta centralni del mesta izpraznil, se razvoj mesta usmerja v ponovno oživitev centralnih dejavnosti ter manjših trgovskih lokalov.
(4) V območjih individualne stanovanjske gradnje se zgošča pozidava ob ulicah, poveča se višina objektov do P+2+M.
(5) Pri novih stanovanjskih območjih na južni strani mesta se nova pozidava predvidi kot vrstna, strnjena ali blokovska pozidava, kjer se upošteva podolžna struktura in pravokotna parcelacija. Nove ulice so vzporedne z Bakovsko cesto, upošteva se ulična gradbena linija. Višina novih objektov v območju strnjene gradnje naj ne presega višine P+4.
(6) Usmeritve za urbanistično oblikovanje v mestu Murska Sobota so še:
– zagotovi se ustrezne površine za javne odprte prostore,
– zagotovi se javne zelene površine, ki se jih poveže v zeleni sistem mesta,
– zagotovi se površine za parkiranje v več etažnih in podzemnih objektih, s čimer se ohranijo nepozidane površine za drugo rabo,
– zagotovi se večja pretočnost križišč in križanj cestne mreže z železnico v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09),
– sanira se obrežja potoka Ledava in razbremenilnega kanala in se ju vključi v zeleni sistem mesta,
– zelene površine ob južni obvozni cesti se uredi kot park.
5.2. Usmeritve za razvoj v krajini
24. člen
(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)
(1) Razvoj v krajini je usmerjen predvsem v razvoj kmetijstva z ohranjanjem osnovne namenske rabe kmetijskih zemljišč, v dodatno izkoriščanje gramoza, ohranjanje gozdnih površin in razvoj rekreacijskih območij s hkratnim ohranjanjem območij varstva narave. V teh panogah se izkoristijo naravne danosti ob upoštevanju osnovne namenske rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov.
(2) Kmetijska dejavnost se pretežno izvaja kot poljedelstvo in živinoreja. Poljedelstvo se usmerja v intenzivno obdelavo z namakanjem in pridelavo pod rastlinjaki z možnostjo ogrevanja z geotermalno vodo. Geotermalna voda se razen v kmetijstvu izkorišča tudi za turistične namene in za ogrevanje v mestu Murska Sobota.
(3) Rekreacijska območja so predvsem opuščene gramoznice, ki so spremenjene v rekreacijska območja (ribniki, prostori za piknike). Ob njih so spontano zrasli objekti in igrišča, tako so območja gramoznic postala osrednja rekreacijska območja posamičnega naselja (npr. v Bakovcih, Krogu, Satahovcih). Rekreacijska območja na vodah se ureja tam, kjer je možno urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. Izvajanje dejavnosti oskrbe z mineralnimi surovinami v območjih varstva narave se izvaja tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Nove objekte se načrtuje izjemoma in izven naravovarstvenih območij, obstoječe kope se prednostno uredi v nadomestni habitat.
(4) Na območju Mestne občine Murska Sobota deluje večja gramoznica ob Bakovski cesti v neposredni bližini mesta, iz katere se je črpal gramoz za gradnjo avtoceste. Gramoznica je v celoti izkopana, zato je predlagana širitev območja za črpanje gramoza za lastne potrebe. Gramoznica se po končanem izkoriščanju uredi v športno-rekreacijsko in turistično območje.
25. člen
(usmeritve za razvoj in varstvo krajine)
(1) Objekte linijske infrastrukture se načrtuje izven gozdnih zaplat, skupin gozdnega drevja in obvodne vegetacije. Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini se v največji možni meri ohranja sedanji obseg gozdnih površin in se jih vključi v zelene sisteme naselij. Krčenje drevesne zarasti in grmičevja je dopustno le na površinah, ki niso opredeljena kot gozd. Za krčenje površine, ki je večja od 5 ha je potrebna presoja vplivov na okolje. Ohranja se vse obstoječe gozdne prometnice s priključki na ceste višjega reda, ki so potrebne za gospodarjenje z gozdom. Ohranja se gozdne ostanke, obmejke in biokoridorje. Za posege v ta območja se pridobi soglasje ZGS.
(2) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistične namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Kot omejitev pri načrtovanju se upošteva naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekovo dejavnost.
(3) Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in ne vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Dejavnosti se umešča na območja najmanjše ranljivosti in tako, da se ohranjata kvaliteta in količina podzemnih voda. Na priobalnem zemljišču se ohranja nepozidanost in javna dostopnost. S posegi se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima, v nasprotnem primeru se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območij, kadar je izkazan javni interes se zagotovi nadomestne površine in izravnalne ukrepe ob pogoju, da se ne poslabšata vodni režim in stanje voda. Gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču in premostitve se načrtuje tako, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(4) V območjih z naravnimi kakovostmi se ne načrtuje poselitve, razen kadar je to potrebno iz obrambnih razlogov in vplivi ne pomenijo fragmentacije naravnih območij. Pri posegih v prostor se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira. Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst.
(5) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vzpodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke.
(6) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO, Natura, varovalni gozd). Ohranja se tudi gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(7) Regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje. Na akumulacijah, ki se uporabljajo v turistične in druge namene, se ohranja tudi biotopska namembnost mirne cone.
(8) Pri načrtovanju območij za turizem in rekreacijo se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vzpodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. V območjih varstva narave se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, infrastrukturo se praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. Naravne vrednote se vključuje v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska.
(9) V območju krajine se ohranja kulturni in simbolni pomen ter doživljajsko vrednost krajine, ki jo predstavlja pestra kulturna krajina, arheološka, stavbna in naselbinska dediščina.Ohranja se kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca, krajinskega merila ter strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja. Ohranja se značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,vidno privlačne dele krajine, vedute oziroma kvalitetne poglede na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine. Pri načrtovanju v krajini se je treba izogibati izkoriščanju naravnih surovin in gradnji večjih infrastrukturnih objektov v območjih kulturne dediščine.
26. člen
(posebna območja)
(1) Posebna območja so območja režimov, ki so zavarovana s področnimi predpisi. To so območja varstva narave, območja kulturne dediščine in območja varstvenih območij vodnih zajetij ter poplavna območja ob vodotokih.
(2) Na območju Mestne občine Murska Sobota so evidentirana vsa območja varstva narave. Vsa ležijo v južnem delu občine ob Muri. Območja varstva narave so območja, ki so predlagana za zavarovanje (regijski park Mura), naravne vrednote, ekološko pomembna območja (EPO Mura), posebno varstveno območje (območja Natura 2000), območja habitatov (vegetacija tekočih voda, enoletne združbe muljastih rečnih bregov, nižinska visoka steblikovja, mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki in pašniki, oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe, nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje, mezotrofni do evtrofni gojeni travniki, hrastovo-belogabrovi gozdovi, ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi, obrečna vrbovja) ter območja z elementi krajine, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci, depresije z visokim steblikovjem).
(3) Objekti in območja kulturne dediščine so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine, ki so varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine ter so sestavni del OPN. Objekti in območja so zavarovani z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 8/91). Na območju Mestne občine Murska Sobota so 4 arheološka območja, 1 naselbinsko območje (mesto Murska Sobota), 4 arheološki spomeniki, 2 gradova, 25 objektov meščanske in trške arhitekture (vsi so v mestu Murska Sobota), 2 sakralna spomenika, 19 etnoloških spomenikov in 4 zgodovinski spomeniki.
(4) Varstveni pasovi vodnih zajetij v Krogu, Črnskih mejah in Fazaneriji, ki so osrednja vodna zajetja v občini, so zavarovana z občinskim Odlokom o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). S sprejetjem odloka je bil sprejet tudi Pravilnik gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju Črnske meje, Krog in Fazanerija. Na območju občine se poleg varstvenih pasov osrednjih vodnih zajetij nahaja tudi varstveni pas vodnega vira Lukavci, ki je zavarovan z občinskim odlokom Občine Križevci, Odlokom o varstvu vodnega vira Lukavci (Uradni list RS, št. 56/00 in 110/00).
27. člen
(območja za varstvo pred poplavami)
(1) Območja, kjer je treba zagotavljati varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so poplavna območja ob reki Muri in potoku Ledava. Oba sta vodotoka 1. reda. Poplavno območje ob reki Muri je območje znotraj visokovodnih nasipov, ki varujejo pred poplavami bližnja naselja (Bakovci, Krog) ter kmetijska zemljišča. Poplavna območja ob Ledavi so obširna in segajo na območje poselitve.
(2) Dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vse posege, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V kolikor bodo predvidena območja poselitev posegala na poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). Glede na stopnjo ogroženosti so lahko dopustni posegi, ki izhajajo iz podrobnejše namenske rabe ter posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje retenzijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(3) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnega zemljišča pri vodotokih 1. reda, sega v naseljih 15,0 m od meje vodnega zemljišča, zunaj območij naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča. Pri vodotokih 2. reda sega zunanja meja priobalnega zemljišča 5,0 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa 37. člen ZV-1:
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(5) Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje retenzijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov.
(6) Za vse posege na poplavnih območjih, ki jih omogoča in dovoljuje občinski prostorski načrt, morajo investitorji pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor izpolniti pogoje in zahteve, kot jih določajo predpisi s področja upravljanja z vodami.
28. člen
(območja za zaščito in reševanje)
(1) Območja potencialnih nesreč so poleg poplavnih in erozijskih območij še požarno ogrožena območja, potencialna območja tveganj industrijskih nesreč ter potresna območja. Pri načrtovanju v prostoru se dejavnosti umešča izven območij potencialnih nesreč, v teh območjih se nadzoruje vse aktivnosti, ki lahko povzročijo nevarne in druge nesreče.
(2) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine in sicer na območju gospodarske cone ob gramoznici na Bakovski cesti ter na območjih obrtnih con v mestu Murska Sobota, kjer so večje utrjene površine. V ostalih naseljih so začasna območja ruševin ob vaških domovih. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so tako v mestu in v vseh naseljih pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je zbirno mesto v zbiralnici kadavrov ob Noršinski cesti od koder se odpeljejo na farmo Jezera v predelavo. Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v dijaškem domu, hotelih in v vseh šolah v mestu.
(3) V Mestni občini Murska Sobota ni posebnih požarno ogroženih območij, potencialno ogrožena območja so industrijske cone. V mestu in vseh primestnih naseljih delujejo prostovoljne gasilske enote ustreznih kategorij. V izvedbenem delu akta se upošteva ukrepe varstva pred požarom, ki jih določajo predpisi o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, zagotovljeni odmiki med objekti, prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upošteva se tudi požarna tveganja v naravnem okolju.
(4) V občini so večja industrijska območja, ki so lahko potencialno območje tveganj industrijskih nesreč le v mestu Murska Sobota. V industrijskih conah so za dejavnosti, pri katerih lahko pride do nesreče (predelava in obdelava plastike, obdelava in barvanje z eksplozivnimi in gorljivimi kemičnimi sredstvi), že zagotovljeni ustrezni ukrepi s samim tehnološkim procesom in dodatnimi zaščitnimi ukrepi.
(5) V industrijskih območjih, ki so potencialna območja tveganj industrijskih nesreč, ni takih proizvodnih procesov, ki bi lahko povzročili povečano ogroženost območja. V industrijska območja se ne umešča stanovanj in spremljajočih dejavnosti.
(6) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. Stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].
(7) Na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 5000 prebivalci je v vseh novih objektih obvezna ojačitev prve plošče, zaklonišča osnovne zaščite pa se gradijo v objektih, ki so določeni s predpisi. V mestu Murska Sobota je 3.400 zakloniščnih mest v zakloniščih osnovne zaščite v večjih stanovanjskih blokih in posameznih podjetjih. Gradnja zaklonišč se mora zagotavljati v skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96 in 110/02).
29. člen
(območja in objekti za potrebe obrambe)
(1) V Murski Soboti so območja za potrebe obrambe Vojašnica Murska Sobota v mestu in območje Berek, kjer je načrtovana nova vojašnica, ki so območja izključne rabe za potrebe obrambe ter letališče Rakičan, ki je območje možne izključne rabe. Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe dovoljene vse prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture. Območja možne izključne rabe prostora so območja, ki so primarno namenjena drugim potrebam, vendar se jih lahko v primeru izrednega in vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje vojske uporabi za obrambne potrebe.
(2) Po sprejetju odločitve glede gradnje nove vojašnice na območju Berek se zemljišče sedanje vojašnice v mestu lahko načrtuje za drugo rabo.
(3) Ob Vojašnici Murska Sobota je določeno območje omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture za potrebe obrambe z antenskimi stolpi ali stebri. Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov.
5.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
30. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Osnovna namenska raba zemljišč se spreminja le tam, kjer je zaradi širitve mesta in naselij to potrebno, sicer ostaja enaka osnovni rabi iz prostorskih sestavin planov.
(2) Podrobnejša namenska raba se določi na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Vsa naselja so pretežno namenjena bivanju, zato s podrobno namensko rabo opredelijo kot stanovanjske površine. Naselja Polana, Veščica, Kupšinci, Satahovci, Nemčavci, Markišavci, Mali Bakovci in deli naselij Krog in Rakičan se opredeli kot podeželska naselja, v katerih bo možno še naprej razvijati kmetijsko in dopolnilno kmetijsko dejavnost. Območja za centralne dejavnosti so v naseljih posamični objekti, to so trgovine, vrtci, šole (Bakovci).
(3) V mestu Murska Sobota se ohrani osnovna delitev v mestnem središču, menja pa se podrobna namenska raba dela območja ob Noršinski cesti, kjer se namesto gospodarskih dejavnosti umesti centralne dejavnosti. Ob Markišavski cesti se del Markišavskega gozda ponovno nameni za osnovno gozdno rabo. Spremeni se tudi podrobna namenska raba zemljišč na zahodni strani razbremenilnega kanala pod gozdno površino (Gosposki log), ki je bila v sedanjih planskih aktih namenjena za športne objekte. Zemljišča se namenijo za turizem, kjer se za potrebe bližnje športno-rekreacijske cone zgradijo nastanitveni objekti. V novi stanovanjski soseski na jugu ob obvoznici se del območja nameni za centralne dejavnosti, del pa za novi park. Površine vzdolž obvoznih cest in vzdolž potoka Ledave se že v namenski rabi opredelijo kot zelene površine, kjer gradnja ne bo možna.
(4) Gramoznice se v prostorskem načrtu opredeli kot območja pridobivalnega prostora, po končanem izkoriščanju pa kot rekreacijska in turistična območja.
(5) Raba tal na območjih osnovne namenske rabe in na območjih podrobnejše namenske rabe, ki so tudi območja kulturne dediščine (arheološka območja) mora zagotavljati nepoškodovanost podzemnih ostalin. Nove posege se na območja arheološke dediščine praviloma ne vnaša.
(6) Pri določanju namenske rabe zemljišč se upošteva evidentirano kulturno dediščino ter ostale zgodovinske, kulturne in krajinske značilnosti prostora in njihove medsebojne povezave.
5.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
31. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v mestu Murska Sobota)
(1) V Murski Soboti se ohranja značilno zazidavo ob ulični gradbeni liniji. Dotrajane objekte ob Slovenski ulici, Ulici Štefana Kovača, Cankarjevi in Mladinski ulici se nadomesti z novimi, pri čemer se upošteva ulične gradbene linije in višinski gabarit, ki ne presega dveh etaž na ulični strani.
(2) Po podrobni namenski rabi je mestno jedro namenjeno stanovanjem in centralnim dejavnostim (urbani center). Del objektov ob ulici se namenja lokalom in obrtnim delavnicam. Ker se je z izgradnjo trgovskih centrov na robu mesta centralni del mesta izpraznil, se razvoj mesta usmerja v ponovno oživitev manjših lokalov.
(3) Pri novih gradnjah na južni strani mesta se nove ulice začrta ortogonalno in vzporedno z Bakovsko cesto, upošteva se ulična gradbena linija. Višina novih objektov v območju blokovske gradnje se prilagodi višini obstoječih objektov na tem območju.
(4) V vseh območjih, ki bodo obdelana s podrobnimi prostorskimi načrti se upošteva gradbeno linijo obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki ipd.). V teh območjih se v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta zapiše tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozeleni, to pomeni, da se ozeleni tudi vsa parkirišča in dovozne ceste.
(5) Za vse večje posege, ki bi lahko vplivali na arhitekturno in urbanistično prenovo mesta Murska Sobota, kot tudi za družbene objekte, je predvidena izvedba javnih natečajev ali več različnih variantnih rešitev, s katerimi se dvigne kvaliteta arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja.
32. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v naseljih)
(1) V naseljih, ki so opredeljena kot podeželska naselja se ohranja morfologija nižinskih obcestnih naselij, to je obcestna pozidava z značilnim zaporedjem gradnje stanovanjskih objektov ob cesti, v notranjosti parcele gospodarski objekti. V teh naseljih se ohranja tudi zeleni roba naselja in ostale zelene površine.
(2) Pri gradnji individualnih stanovanjskih objektov v vseh naseljih in delih naselij z ohranjenimi avtohtonimi značilnostmi, se pri oblikovanju objektov upoštevajo značilnosti prekmurske arhitekturne tipike, predvsem pri oblikovanju in obdelavi streh in fasad. Tlorisna oblika objektov je podolgovata, lahko je lomljena, z višino do P+1+M, z enakostranično dvokapnico z nakloni od 35° do 45°, opečno kritino, ki ne sme biti trajno bleščeča, fasade brez balkonov in drugih fasadnih dodatkov. Možna bodo odstopanja v območjih, kjer so pretežno že zgrajeni drugače oblikovani objekti.
(3) Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč;
33. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v krajini)
(1) Pri načrtovanju v odprtem prostoru se dopusti gradnjo in izvedbo le tistih objektov, ki niso v nasprotju z osnovno namensko rabo in ki so skladni s področno zakonodajo. Pri načrtovanju v odprtem prostoru se v največji možni meri upošteva območja varstva in območja režimov, v primeru, da to ni možno, se v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta predpiše izravnalne ukrepe.
(2) Posegi izven poselitvenih območij ne smejo ogrožati kulturne dediščine in njene prostorske pojavnosti. Upoštevati je treba obstoječi vzorec razporeditve in velikosti objektov.
34. člen
(koncept prostorskega razvoja mesta Murska Sobota)
(1) Razvojne potrebe mesta Murska Sobota izhajajo iz njegove vloge in funkcije v širšem prostoru. Mesto je opredeljeno kor pomemben regionalni center tudi v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, kar pomeni, da se krepi njegova vloga, vzpodbuja se razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne migracije, zagotavlja se ugodne bivalne pogoje ter oskrbne, storitvene, poslovne, servisne in druge centralne dejavnosti. Za vse dejavnosti se zagotovijo ustrezne površine. Razvojne potrebe mesta so:
– zagotoviti površine za centralne dejavnosti ob Noršinski cesti, s čimer se zmanjša površine za načrtovane gospodarske dejavnosti,
– zaradi zmanjšanja površin ob Noršinski cesti na račun centralnih dejavnosti in zelenih površin ob Ledavi, zagotoviti dodatne površine za gospodarske in poslovne dejavnosti na robovih mesta,
– zagotoviti dodatne površine za stanovanjsko gradnjo na južni strani mesta,
– razviti javni potniški promet,
– ureditev križanja mestnih cest z železnico v skladu s Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09),
– urediti izven nivojsko križanje,
– urediti obvozne ceste ob mestu za povezavo robnih gospodarskih con,
– vzpostaviti zeleni sistem mesta, ki vključuje vse obstoječe zelene površine ter načrtovane površine v stanovanjski soseski ob južni obvoznici, zasaditev ob vseh večjih prometnicah, robne gozdne površine in ozelenjena obrežja Ledave in razbremenilnega kanala.
(2) Cilji prostorskega razvoja mesta Murska Sobota so:
– vzpodbuja se zgostitev v območjih individualne stanovanjske gradnje v mestu,
– uredi se promet v mestu in med mestom in naselji,
– zagotovi se opremljenost mesta z javno komunalno infrastrukturo,
– ohrani se prostorsko identiteto mesta, ohrani se mestno jedro, sanira se degradirane mestne površine,
– zagotovi se zemljišča za nadaljnji razvoj,
– sanira in vzpostavi se zeleni sistem mesta,
– zmanjša se porabo energije v javne namene, poveča se rabo daljinskega ogrevanja in uporabo alternativnih energetskih virov.
III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Enote urejanja prostora
35. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Enote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote urejanja prostora so deli mesta, naselja, deli naselij, zaselki ter ostala območja stavbnih zemljišč s posebno podrobnejšo namensko rabo, območja režimov in območja krajine. V prostorski enoti je za posamezne površine določena osnovna in podrobnejša namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Pregled enot urejanja prostora v Mestni občini Murska Sobota:
a) Enote urejanja prostora na območju mesta Murska Sobota
Opis enote
Oznaka
enote
Oznaka podenote
Šifra in opis podrobnejše namenske rabe
Režimi
Način urejanja
PIP
v členu
Trg zmage
SO 1
ZP – parki
KD
40
Sedež občine
SO 2
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
38
Ob Št. Kovača
SO 3
41
Mestni park
SO 4
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest
PO – ostale prometne površine
NV
OPPN
89
Ob Grajski
SO 5
Zdravstveni dom
SO 6
43
Komunala
SO 7
IG – gospodarske cone
50
Lendavska sever
SO 8
SO 8/1
E – območja energetske infrastrukture
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površina cest
Lendavska sever – bivša Pomurka
SO 8/2
Potrošnikov vogal
SO 9
SO 9/1
Cerkveni kompleks
SO 9/2
39
Slovenska – St. Rozmana
SO 9/3
Ob Zeleni ulica
SO 10
Ob Cvetkovi ulici
SO 11
Lendavska jug
SO 12
Dom starejših
SO 13
SO 13/1
SB – stanovanjske površine za posebne namene
44
Ob Gregorčičevi
SO 13/2
SS – stanovanjske površine
49
Ob Partizanski in Ulica ob progi
SO 14
45
Center Cvetkova
SO 15
Center tržnica
SO 16
Potrošnik
SO 17
SO 17/1
BD – površine drugih območij
Ob cerkvi
SO 17/2
Ob postaji
SO 17/3
pOPPN
90
SO 17/4
60
SO 18
Lesnina, del Bakovske
SO 19
Pokopališče
SO 20
ZK – pokopališča
55
Ob Čopovi
SO 21
Ob Finžgarjevi
SO 22
47
Ob Mali novi
SO 23
SO 23/1
SO 23/2
Židovsko pokopališče
SO 24
57
Šola III
SO 26
ZS – površine za oddih, rekreacijo
in šport
42
Cankarjeva jug, ob Mladinski
SO 27
SS – površine za stanovanja
Cankarjeva sever, ob Mladinski
SO 28
Rožno naselje
SO 29
46
Med Cankarjevo in Juša Kramarja
SO 30
Med Trstenjakovo
in Juša Kramarja
SO 31
SO 31/1
Gasilski dom
SO 31/2
CD – ostale centralne dejavnosti
Dijaški dom
SO 32
Osnovna šola II
SO 33
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
Blokovski kompleks
SO 34
Med Prešernovo, Cankarjevo
in Št. Kuzmiča
SO 35
Med Prešernovo in Št. Kovača
ob Št. Kuzmiča
SO 36
Med Št. Kuzmiča in Mikloša Kuzmiča
SO 37
Med M. Kuzmiča in kanalom,
ob Miklošičevi
SO 38
DVOŽ
Naselje Ljudske Pravice
SO 39
Petrol Tišinska
SO 40
Med Prešernovo in Št. Kovača,
ob Mikloša Kuzmiča
SO 41
Gimnazija
SO 42
Med Temlinovo in kanalom
SO 43
Med Št. Kovača in Ciril Metodovo
SO 44
Osnovna šola I
SO 45
Ob Ciril Metodovi
SO 46
VVO
Bloki Razlagova
SO 47
Ob Razlagovi
SO 48
Vrstne ob Doblu
SO 49
Tenis igrišče
SO 50
BC – športni centri
53
Travnik za Doblom
SO 51
VC – celinske vode
Fazanerija
SO 52
SON
54
Mestno kopališče
SO 53
Vrtnarija
SO 54
SO 54/1
SO 54/2
51
SO 54/3
Območje vojašnice
SO 55
SO 55/1
F – območja za potrebe obrambe v naselju
(CU – osrednja območja centralnih dejavnosti – po opustitvi F)
Nepozidano ob Ledavi
SO 55/2
Severno ob Ledavi
SO 56
Naselje Ob Ledavi
SO 59
POPL 1
Podvoz Lendavska
SO 60
SO 61
Med Ledavo in železnico
SO 62
Med železnico in Industrijsko
SO 63
Med progo in Industrijsko cesto
SO 64
Industrijska cona
SO 65
SO 65/1
Bencinski servis v ind. coni
SO 65/2
Industrijska cona – ob Ledavi
SO 66
Vodni stolp
SO 67
O – območja okoljske infrastrukture
59
Med Ledavo in Noršinsko
SO 68
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
Ob Noršinski
SO 69
56
Ob križanju VOC in Noršinske
SO 70
SO 71
Severno od Noršinske
SO 72
Ekonomska šola
SO 73
POPL 2
SO 74
ZD – druge zelene površine
RTP
SO 75
58
Med Ledavo in Noršinsko ob RTP
SO 76
Ob Ledavi do Puc. Potoka
SO 77
Območje Španik
SO 78
Ob šoli
SO 79
Severna obrtna cona
SO 80
SO 80/1
Severna obrtna cona – MOL
SO 80/2
Severna obrtna cona – OMV
SO 80/3
Severna obrtna cona – HOFER
SO 80/4
Severna obrtna cona – mejni potok
SO 80/5
Severna obrtna industrijska cona
SO 81
IP – površine za industrijo
Severno od cone
SO 82
HMO
Severno od Spara
SO 83
Severno od BTC do Nemčavec
SO 84
Merkur
SO 85
Ob Markišavskem logu
SO 86
Severna obrtna cona–jarek ob Merkurju
SO 87
Ob kanalu
SO 88
BT – površine za turizem
Rastlinjaki ob kanalu
SO 89
Kmetijsko območje v Černelavcih
SO 90
52
Med Št. Kovača, kanalom in Doblom
SO 91
Maksimus
SO 92
Agroservis
SO 93
SO 93/1
G – gozdna površina
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
Ob Tišinski in kanalu
SO 93/2
Med Tišinsko in obvoznico
SO 94
Med obvoznico in kanalom
SO 95
Naselje ob kanalu
SO 96
Med Tišinsko, kanalom in ob Kroški
SO 97
Ob Kološevi ulici
SO 98
Novo območje za Kološevo ulico
SO 99
Južno od Tomšičeve
SO 100
Tomšičevo naselje
SO 102
48
Južna ulica
SO 103
Ob Mladinski, ob Sončni
SO 105
Južno od Sončne
SO 106
Gospodarska cona ob Bakovski
SO 107
Poljska ulica
SO 108
Industrijska cona – rastlinjaki
SO 109
Industrijska cona – med obvoznico in ČN
SO 110
Bivša Pomurka
SO 111
Čistilna naprava
SO 112
Industrijska cona SOIC
SO 113
Nepozidano severno od Noršinske
SO 114
SO 115
Med Ledavo in Noršinsko cesto
SO 116
SO 117
SO 118
SO 118/1
Rastlinjaki severno od Noršinske
SO 118/2
Zbiralnica kadavrov
SO 119
Pred zbiralnico kadavrov
SO 120
Rastlinjaki med Ledavo in Noršinsko cesto
SO 121
Območje Berek
SO 122
f – območje za potrebe obrambe zunaj naselij
OKO ob Bakovski
SO 123
Bakovska kamenšnica
SO 124
Letališče
SO 125
PL – letališča
82
SO 126
Rastlinjaki ob ČN
SO 127
b) Enote urejanja prostora za prometne površine v mestu in ob njem
Tišinska cesta
PPM 1
Ulica Štefana Kovača
PPM 2
PPM 3
PPM 4
Lendavska ulica
PPM 5
Glavna cesta – nadaljevanje Tišinske (regionalna cesta)
PPM 6
86
Glavna cesta do Rakičana (regionalna cesta)
PPM 7
Glavna cesta od Rakičana do meje občine (regionalna cesta)
PPM 8
Severni del južne obvoznice
PPM 9
Južna obvoznica – pod progo
PPM 10
Vrtički na južni obvoznici
PPM 11
Zahodni del južne obvoznice
PPM 12
Zahodna obvoznica
PPM 13
OPN
112
Vzhodna obvoznica – južni del
PPM 14
Vzhodna obvoznica – severni del
PPM 15
Nadaljevanje vzhodne obvoznice
PPM 16
PC – površina ceste
111
PPM 17
PPM 18
Cesta ob SOIC do Čarde
PPM 19
c) Enote urejanja prostora v naseljih
Severni del naselja Bakovci
BA 1
SK – površine podeželskega naselja
EPO
63
Bakovci ob cesti
BA 2
83
Šola Bakovci
BA 3
66
Osrednji stanovanjski del v Bakovcih
BA 4
Osrednji del naselja Bakovci
BA 5
NATURA
Pokopališče Bakovci
BA 6
71
Farma Bakovci
BA 7
70
Mali Bakovci
BA 8
DPNp
62
Opuščena gramoznica v Bakovcih
BA 9
74
Gramoznica v Bakovcih
BA 10
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora
Igrišče Bakovci
BA 11
72
BA 12
Osrednji starejši del
naselja Černelavci
ČE 1
Vilmošov breg v Černelavcih
ČE 2
64
Igrišče Černelavci
ČE 3
Romski zaselek v Černelavcih
ČE 4
65
Širitev ROTO – Černelavci
ČE 5
ROTO – Černelavci
ČE 6
69
Ob Doblu v Černelavcih
ČE 7
Novo naselje v Černelavcih
ČE 8
Ob Gajevi v Černelavcih
ČE 9
Ob ŽVZ v Černelavcih
ČE 10
Pokopališče v Černelavcih
ČE 11
ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti
Osrednji del naselja Krog
KR 1
Za Ogradi v Krogu
KR 2
Ob Plečnikovi
KR 3
Pokopališče v Krogu
KR 4
Šola Krog
KR 5
Igrišče Krog
KR 6
Opuščena gramoznica v Krogu
KR 7
KR 8
KR 9
KR 10
KR 11
VG
Območje za zajem vode v Krogu
KR 12
G – gozdne površine
79
Ob brodu v Krogu
KR 13
75
in Satahovcih
KR 14
ČN za vodovod v Krogu
KR 15
80
Obstoječe vodno črpališče v Krogu
KR 16
78
Osrednji del naselja Kupšinci v varstvenem pasu
KU 1
KU 1/1
Osrednji del naselja Kupšinci izven varstvenih pasov
KU 1/2
SK – površine podeželskeg naselja
Igrišče v Kupšincih
KU 2
Pokopališče v Kupšincih
KU 3
Opuščena gramoznica v Kupšincih
KU 4
Osrednji del naselja Markišavci
MA 1
Ob cesti v Markišavcih
MA 2
Pokopališče Markišavci
MA 3
Delavnica v Markišavcih
MA 4
Ob progi v Markišavcih
MA 5
Pri Rimski Čardi
MA 6
MA 7
Osrednji del naselja Nemčavci
NE 1
Nepozidano v Nemčavcih
NE 2
Rekreacijska cona v Nemčavcih
NE 3
NE 3/1
Mlake ob športnem centru v Nemčavcih
NE 3/2
76
Servis pri Čardi v Nemčavcih
NE 4
Motel Čarda v Nemčavcih
NE 5
68
Pokopališče v Nemčavcih
NE 6
Antena Nemčavci
NE 7
T – območja komunikacijske infrastrukture
81
Turistično območje Rimska Čarda v Nemčavcih
NE 8
BT– površine za turizem
SS – površine stanovanj
Osrednji del naselja Polana
PO 1
Igrišče Polana
PO 2
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport
Pokopališče Polana
PO 3
Staro naselje Pušča
PU 1
Novi del naselja Pušča
PU 2
Zaselek Pušča
PU 3
PU 4
Osrednji del naselja Rakičan
RA 1
Severna ulica v naselju Rakičan
RA 2
Ob Mladinski v Rakičanu
RA 3
Obrtno-trgovski in športni kompleks v Rakičanu
RA 4
Igrišče v Rakičanu
RA 5
RA 6
Srednja kmetijska šola v Rakičanu
RA 7
Mešana stanovanjska cona
v Rakičanu
RA 8
Grajski park v Rakičanu
RA 9
RA 9/1
73
Konjeniški klub v Rakičanu
RA 9/2
Bolnišnica v Rakičanu
RA 10
67
Pokopališče v Rakičanu
RA 11
Jezera v Rakičanu
RA 15
Hlevi Jezera
RA 16
Farma Jezera v območju AC
RA 17
DPN
88
RA 18