Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) ter 16. člena Statuta Občine Škofja Loka – UPB (Uradni list RS, št. 11/13) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 28. redni seji dne 19. 12. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka
1. Uvodne določbe
1. člen
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki ga je izdelal Locus prostorske informacijske rešitve, d.o.o. (št. projekta 585, oktober 2013). V postopku priprave OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti na varovana območja. Okoljsko poročilo je izdelal Geateh, d.o.o. (št. projekta OP 145/10, oktober 2011), dodatek k okoljskemu poročilu pa Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine (št. projekta 010-2010-PSP, avgust 2010).
(2) OPN vsebuje strateški in izvedbeni del.
(3) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Škofja Loka (v nadaljevanju: občina) in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega,
– usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,
– koncept prostorskega razvoja na območju urbanističnega načrta Škofja Loka in Reteče,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(4) Izvedbeni del OPN določa:
– enote urejanja prostora,
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
2. člen
(vsebina in oblika OPN)
(1) OPN vsebuje besedilo in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Besedilo odloka obsega naslednja poglavja:
2. Strateški del
2.1. izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
2.2. zasnova prostorskega razvoja občine,
2.3. zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega,
2.4. usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,
2.5. koncept prostorskega razvoja na območju urbanističnega načrta Škofja Loka in Reteče,
2.6. usmeritve za razvoj v krajini,
2.7. usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
2.8. usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
3. Izvedbeni del
3.1. enote urejanja prostora,
3.2. območja namenske rabe prostora,
3.3. prostorski izvedbeni pogoji,
3.4. načini urejanja prostora.
4. Prehodne in končne določbe.
5. Priloga 1: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
6. Priloga 2: Seznam enot in podenot urejanja prostora z načinom urejanja in namensko rabo po naseljih.
(3) Grafični prikazi OPN obsegajo:
1. Strateški del
+----+--------+-------------------------------------+-----------+
|01 |2.1.1. |Zasnova prostorskega razvoja |(M 1: |
| | | |50.000) |
|02 |2.1.2.1.|Zasnova gospodarske javne |(M 1: |
| | |infrastrukture – prometna |50.000) |
| | |infrastruktura | |
|03 |2.1.2.2.|Zasnova gospodarske javne |(M 1: |
| | |infrastrukture – vodovodno omrežje |50.000) |
|04 |2.1.2.3.|Zasnova gospodarske javne |(M 1: |
| | |infrastrukture – kanalizacijsko |50.000) |
| | |omrežje | |
|05 |2.1.2.4.|Zasnova gospodarske javne |(M 1: |
| | |infrastrukture – energetska |50.000) |
|06 |2.1.3.1.|Usmeritve za razvoj poselitve |(M 1: |
|07 |2.1.3.2.|Usmeritve za razvoj v krajini |(M 1: |
|08 |2.1.3.3.|Usmeritve za določitev namenske rabe |(M 1: |
| | |zemljišč in prostorskih izvedbenih |50.000) |
| | |pogojev | |
2. Izvedbeni del
+----+----------------------------------------------+-----------+
|1 |Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste|M 1: 50.000|
|2 |Pregledna karta občine s prikazom osnovne |M 1: 25.000|
| |namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske | |
| |javne infrastrukture | |
|3 |Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne|M 1: 5.000 |
| |oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in | |
| |prostorskih izvedbenih pogojev | |
|4 |Prikaz območij enot urejanja prostora in |M 1: 5.000 |
| |prikaz javne gospodarske infrastrukture | |
3. člen
(obvezne priloge OPN)
Obvezne priloge vsebujejo:
1. izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev OPN,
6. povzetek za javnost,
7. okoljsko poročilo.
4. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja (avtohtona vegetacija).
2. Bruto etažna površina (v nadaljevanju: BEP) objekta je vsota bruto tlorisnih površin vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9838.
3. Dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost, ki je opredeljena v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
4. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 30 % obstoječe BEP objekta. Dozidava ali nadzidava, večja od 30 % obstoječe BEP, pomeni novogradnjo objekta. Vsaka dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta. Prizidek je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
5. Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski enoti s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju skupni požarni zid) in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
6. Enodružinska gradnja je območje prostostoječih stanovanjskih stavb, ki obsegajo do dve stanovanjski enoti v isti stavbi na eni gradbeni parceli.
7. Enostanovanjska stavba je prosto stoječ objekt z enim oziroma največ dvema stanovanjema.
8. Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.
9. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m.
10. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), nadstropje (1 – eno nadstropje, 2 – dve nadstropji …), mansarda (M).
11. Faktor izrabe gradbene parcele (v nadaljevanju: FI) je razmerje med bruto etažno površino objekta nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto etažnih površin objekta se ne upošteva: neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov in odprtih teras. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora višja od 1,20 m.
12. Faktor odprtih zelenih površin (v nadaljevanju: FOZP) je razmerje med površino zelenih in tlakovanih odprtih površin, ki so namenjene zunanjemu bivanju in služijo skupni rabi prebivalcev objekta, zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine in površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, ozelenjena parkirišča in prostori za ekološke otoke – zbiralnice nenevarnih odpadkov) ter celotno površino gradbene parcele.
13. Faktor zazidanosti gradbene parcele (v nadaljevanju: FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih nadzemnih delov objekta na zemljišče, vključujoč napušče, nadstreške, balkone in podobne gradbene elemente, ter površino gradbene parcele. V faktor zazidanosti gradbene parcele se štejejo tudi tlorisne projekcije enostavnih in nezahtevnih objektov na gradbeni parceli. V faktor zazidanosti parcele se ne štejejo nepokrita parkirišča.
14. Gospodarska javna infrastruktura (v nadaljevanju: GJI) so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v skupni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
15. Gostinski vrt je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata.
16. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
17. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del ter obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
18. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt, oziroma se objekt dozida ali nadzida, in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
19. Izkoriščeno podstrešje (v nadaljevanju: Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho s kolenčnim zidom do 0,40 m. Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken in pultnimi okni.
20. Klasična frčada je podaljšek fasadnega zidu v površino strehe, ostali obodni zidovi so pravokotni na fasadni zid. Streha frčade ima sleme pravokotno na fasadni zid, krita je z dvokapnico enakega naklona in z enako kritino kot osnovna streha.
21. Klet (v nadaljevanju: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Klet je vkopan del stavbe, ki na nobeni strani objekta ne sega več kot 1,40 m nad raščen teren in kjer je več kot 50 % bruto volumna vkopanega.
22. Kmetija je oblika kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
23. Komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki), energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto, omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje kolesarskih poti, omrežje pešpoti, železniško omrežje, omrežje zračnih poti, omrežje vodnih poti).
24. Kota pritličja je kota gotovega tlaka pritličja.
25. Mansarda (v nadaljevanju: M) je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu od 0,4 m do največ 1,40 m. Če je kolenčni zid višji, se mansarda šteje za etažo. Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken, pultnih oken in frčad.
26. Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.).
27. Nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na stavbišču poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt enakih dimenzij.
28. Neizkoriščeno podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho. Ti prostori ne služijo dejavnostim oziroma namembnosti objekta.
29. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.
30. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem ni stanovanjskih površin.
31. Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt.
32. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
33. Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene ureditve za potrebe prebivalcev.
34. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje.
35. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
36. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur na dan, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
37. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
38. Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
39. Prenova objekta obsega vzdrževalna dela in rekonstrukcijo objekta z namenom vzpostavitve želenega stanja.
40. Pritličje (v nadaljevanju: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad raščenim terenom ali največ 1,40 m nad njim. V primeru, da se stavba nahaja na nagnjenem terenu, je pritličje etaža, ki je lahko delno ali popolnoma vkopana z do treh strani in vsaj na eni strani objekta presega višino 1,40 m nad raščenim terenom.
41. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: PGD) je določen z veljavnim zakonom s področja graditve objektov.
42. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
43. Regulacijske linije ločujejo obstoječe in predvidene odprte ali grajene (javne) površine od površin v zasebni lasti, in sicer so regulacijske linije:
– regulacijske linije drevoredov (v nadaljevanju: RL), ki določajo linije drevoredov,
– gradbene linije (v nadaljevanju: GL), ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji,
– gradbene meje (v nadaljevanju: GM), ki določajo linije, katerih novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se jih dotika ali pa je odmaknjen od njih v notranjost gradbene parcele.
44. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se velikost bistveno ne spremeni, spreminjajo pa se objektovi konstrukcijski elementi in zmogljivost ter se izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kot 10 %.
45. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta. Za 1,50 m ga lahko presegata dimnik in zaključek instalacijskega bloka.
46. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
47. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
48. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
49. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
50. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
51. Urbana oprema:
– nadkrita čakalnica na avtobusnem, železniškem, tramvajskem in taksi postajališču, če je njena tlorisna površina do 15 m², višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapa;
– javna kolesarnica z nadstreškom, če je njena tlorisna površina do 15 m², višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapa;
– javna telefonska govorilnica, to je tipska oziroma montažna hišica ali na zid pritrjen nadstrešek, s tlorisno površino do 10 m², s telefonskim aparatom ali drugo terminalsko opremo, namenjeno javnim telekomunikacijskim storitvam, vključno z brezžičnim širokopasovnim lokalnim omrežjem;
– skulptura in druga prostorska inštalacija, če je njena tlorisna površina do 100 m², višina pa do 4 m nad terenom;
– montažna sanitarna enota, ki je lahko tudi v zabojniku, če je njegova tlorisna površina do 20 m², višina pa do 4 m;
– otroško igrišče, če je njegova tlorisna površina do 500 m²;
– obešanka na drogu javne razsvetljave z največjo površino ene strani 2 m².
52. Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
53. Varovalni pas prometne in komunalne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
54. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
55. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri do najvišje točke na slemenu oziroma na strehi objekta.
56. Višinski poudarek je oznaka za objekt, ki zaradi svoje višine izrazito izstopa iz okolice. Zaradi svoje vidnosti višinski poudarek oblikuje silhueto mesta. Višinski poudarki se praviloma umestijo na območje mestnih vpadnic, na križišča pomembnejših mestnih cest, v mestna središča in na posamezna večja zaključena mestna območja.
57. Vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna, zaradi česar se oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem.
58. Vrstna hiša je niz stanovanjskih stavb z enim stanovanjem, ki se medsebojno stikajo z dvema fasadama in so zgrajene v nizu najmanj treh enot zaporedno.
59. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist.
60. Vzdrževanje zelenih površin je urejanje, omejeno na ohranjanje značilnosti posamezne zelene površine; v okviru vzdrževanja je možna nadomestitev urbane opreme in rastlin.
61. Začasni objekt je lahko:
– odprti sezonski gostinski vrt (kot posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata),
– kiosk oziroma tipski zabojnik,
– pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru (do 500,00 m² z višino najvišje točke 6,00 m),
– oder z nadstreškom (sestavljen iz montažnih elementov),
– cirkus (če so šotor in drugi objekti montažni),
– začasna tribuna za gledalce na prostem
– oziroma proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi je treba na zemljišču, na katerem je bil zgrajen, vzpostaviti prvotno stanje.
62. Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za gradnjo katerega je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje.
63. Zbiralnica odpadkov je posebej urejen in opremljen pokrit ali nepokrit prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov.
64. Zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih le-ta sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se le-te tudi začasno skladiščijo.
65. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in državne statistike.
2. Strateški del OPN občine Škofja Loka
2.1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
5. člen
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
Občina Škofja Loka je povezana z območji sosednjih občin na naslednjih področjih:
– varstvo vodnih virov, oskrba s pitno vodo in varstvo pred visokimi vodami (občine Gorenja vas - Poljane, Kranj, Železniki),
– reševanje dispozicije komunalnih odpadkov z občinami funkcijske regije Gorenjske,
– reševanje primestnega javnega prometa (občine Ljubljana, Medvode, Kranj, Gorenja vas - Poljane, Železniki),
– umeščanje regionalnih kolesarskih povezav (občine Medvode, Kranj, Gorenja vas - Poljane, Železniki),
– urejanje rekreacijskih površin smučišča Stari vrh (občina Gorenja vas - Poljane),
– urejanje novih cestnih povezav proti Kranju (občina Kranj),
– urejanje cest v okviru četrte prioritetne razvojne osi predvidene modernizacije državnega cestnega omrežja,
– priključevanje škofjeloške regije na državni avtocestni sistem.
6. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Cilji prostorskega razvoja so opredeljeni z upoštevanjem stanja, teženj v prostoru z namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru.
(2) Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja:
– Skladen in vzdržen prostorski razvoj Občine Škofja Loka po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami.
– Sodelovanje s sosednjimi občinami in vladnimi organi ter ustanovami pri prostorskem razvoju, razvoju infrastrukture regionalnega ali državnega pomena ter izvajanju varstvenih režimov.
– Usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine.
– Razvoj poselitve in dejavnosti se prednostno usmerja na območje Škofje Loke, pomembnejšega lokalnega središča in lokalnih središč. Za razvoj se prednostno izkorišča nezadostno in neprimerno izkoriščene obstoječe površine. Za krepitev vloge Škofje Loke, pomembnejšega lokalnega središča in lokalnih središč se zagotavljajo tudi nove površine, ki bodo prispevale h krepitvi urbane strukture naselij.
– Racionalen in učinkovit prostorski razvoj, ki obsega usmerjanje dejavnosti v prostor na način, da se zagotovijo največji pozitivni učinki za razvoj ter zagotavljanje racionalne rabe prostora in izboljševanje negativnih stanj v prostoru.
– Gospodarske dejavnosti se razvijajo na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti za njihov razvoj. Večje gospodarske cone se v prihodnjem gospodarskem razvoju koncentrirajo na območju Škofje Loke v navezavi na obstoječi in predvideni sistem obvoznih in povezovalnih cest. V drugih naseljih se gospodarske dejavnosti razvijajo glede na prostorske možnosti, prometno dostopnost in infrastrukturno opremo prostora. Gospodarske dejavnosti se prednostno razvijajo v okviru urejenih gospodarskih con, kamor se postopoma selijo iz naselij, v katerih so moteče za bivanje in družbene dejavnosti.
– Zaustavitev procesov zaraščanja in vzdrževanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti podeželskega prostora in kmetijske proizvodnje ter spodbujanje okolju prijaznejše kmetijske pridelave.
– Kakovosten razvoj gozdnih površin ob povezovanju interesov gozdarstva, lastnikov gozdov in prostorskega urejanja.
– Prizadevanje za kvaliteten razvoj in privlačnost naselij ter skladen razvoj celotnega območja Občine Škofja Loka. Prizadevanje za urejanje novega in izboljšanje kakovosti obstoječega javnega prostora v naseljih, urejanje površin za pešce in kolesarje, izboljšanje kvalitete javnih površin, poenotenje urbane opreme, označevalnih sistemov ter oglasnih panojev. V povezavi z utrjevanjem identitete krajev in urejanjem javnega prostora se izvaja tudi ukrepe za dvig kakovosti ureditev na zasebnih zemljiščih.
– Prizadevanje za razvoj, izboljšave in vzdrževanje prometnega omrežja na vseh območjih z izgradnjo obvoznic Škofje Loke in nove cestne povezave proti Kranju, Ljubljani in avtocestnemu omrežju je ena izmed pomembnejših nalog občine.
– Prizadevanje za izgradnjo ter izboljšanje komunalne infrastrukture. Komunalno se opremlja vsa zemljišča znotraj poselitvenih območij.
– Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče, ter preusmerjanje obstoječih dejavnosti izven območij, ki so ogrožena zaradi naravnih ali drugih nesreč.
– Omogočanje dostopnosti do osnovnih storitev za vse prebivalce občine.
(3) Cilji na področju poselitve:
– Prostorski razvoj poselitve se načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo.
– Z razvojem naselij se ne sme slabšati kakovost življenjskega okolja in se morajo v čim večji meri ohranjati zelene površine naselja. Širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Širitev naselja je treba prvenstveno usmerjati na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.
– Razpršena gradnja se ne širi. Obstoječa območja razpršene gradnje se sanira.
– Območja avtohtone razpršene poselitve se širi za potrebe ohranjanja osnovne dejavnosti v prostoru in se jo ohranja kot značilnost poselitve.
– V naseljih, ki se po tipologiji uvrščajo med avtohtona razložena naselja s pripadajočimi zaselki in predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev s centralno funkcijo v omrežju naselij, so dopustne posamezne manjše širitve območja avtohtone razpršene poselitve za potrebe lokalnega prebivalstva.
– Omogoča se prostorsko širitev hribovskih in perspektivnih kmetij izven ureditvenih območij naselij, in sicer v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine.
– Kot središče regionalnega pomena in občinsko središče se bo prednostno razvijalo mesto Škofja Loka z zagotavljanjem prostorskih pogojev za razvoj ustreznih dejavnosti, tako da se centralne dejavnosti prednostno umeščajo v mestno jedro in v njegovo neposredno bližino.
– Novo poselitev se praviloma usmerja le na komunalno zadostno opremljena, nepozidana zemljišča strnjenih kompleksov znotraj obstoječih naselij.
(4) Pri načrtovanju in usmerjanju razvoja poselitve bo občina:
– zagotavljala površine za skladen in trajnosten dolgoročen prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja,
– zagotavljala površine in druge pogoje za gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem tehnološko zahtevnejših programov in ekološko sprejemljivih posegov,
– spodbujala vse vrste stanovanjske gradnje (neprofitna in profitna stanovanja) z zagotavljanjem ustreznih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb, predvsem na območju Škofje Loke in v lokalnih središčih,
– spodbujala reurbanizacijo in prenovo degradiranih območij v naseljih,
– spodbujala prenove mestnega jedra, vaških jeder in drugih območij kulturne dediščine skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine,
– zagotavljala površine za dolgoročni razvoj visokega in višjega šolstva,
– zagotavljala površine za razvijanje lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v razvijajočih se območjih poselitve,
– spodbujala trajnostni razvoj v turizmu, predvsem izboljšanje kakovosti in dopolnjevanje obstoječe turistične infrastrukture,
– omejevala gradnjo velikih nakupovalnih središč na obrobju mesta in v lokalnih središčih, ki bi škodila razvoju mesta,
– izboljševala bivalne in delovne razmere na vseh območjih,
– izboljševala urejenost obstoječih in novih javnih površin naselij in njihovo opremo,
– izboljševala razmere za šport in rekreacijo,
– zagotavljala ustrezne javne površine za različno javno rabo,
– spodbujala ohranjanje in razvoj kulturne raznovrstnosti kot osnove za kakovostno nacionalno prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno vključenost,
– spodbujala rabo obnovljivih virov energije, učinkovito rabo energije z energetsko varčnimi oblikami gradnje in celovito energetsko sanacijo obstoječih stanovanjskih stavb.
(5) Cilji na področju gospodarske javne infrastrukture:
– Sanacija obstoječe komunalne infrastrukture na obstoječih poselitvenih območjih z gradnjo nove ali s posodobitvijo obstoječe javne infrastrukture, pospeševanje sanacije obstoječih greznic z vgrajevanjem malih komunalnih čistilnih naprav na območjih, kjer se javno kanalizacijsko omrežje ne bo gradilo ter celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve.
– Spodbujanje širitve plinifikacije znotraj obstoječih poselitvenih območij ter dolgoročno zagotavljanje pogojev za zagotovitev oskrbe s plinom iz samostojnega kraka prenosnega plinovoda (Medvode–Reteče–Trata).
– Izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa na območju Škofje Loke z zagotovitvijo prostorov za postajališča, ureditvijo prestopnih točk in ureditvijo obračališč za avtobuse.
– Zagotovitev ustreznih prostorov za razvijanje sistema parkiraj in se pelji v naseljih ob železniški progi Jesenice–Ljubljana.
– Razvijanje kolesarskih povezav in pešpoti med posameznimi območji aktivnosti (kulturnimi, športno-rekreacijskimi, izobraževalnimi, upravnimi, stanovanjskimi itd.).
– Izgradnja južne in severne obvoznice Škofje Loke.
– Umestitev nove prometne povezave proti Kranju, Ljubljani in avtocestnemu sistemu izven obstoječih poselitvenih območij.
– Izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana–Kranj (nova železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana).
(6) Cilji na področju krajine:
– Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.
– Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo.
– Smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij.
– Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.
– Vzpostavitev omrežja posebnih varstvenih območij in zavarovanih območij.
– Sonaravno gospodarjenje z naravnimi viri.
– Upravljanje in razvoj krajinskih potencialov.
– Varovanje obvodnega prostora pred neskladnimi posegi.
2.2. Zasnova prostorskega razvoja občine
7. člen
(1) Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humane pogoje za življenje v občinskem središču in ostalih naseljih, smotrno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
(2) Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.1.: Zasnova prostorskega razvoja (M 1:50.000).
8. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prednostno se bo razvijalo območje mesta Škofja Loka kot nosilca prostorskega razvoja občine z zaledjem. Prostorski razvoj bo usmerjen v večji meri v samo mesto in z njim funkcijsko povezana naselja s prenovo, zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin ter širitvami na nove površine, predvsem za potrebe razvoja posameznih dejavnosti.
(2) Pomembnejše lokalno središče Reteče z Gorenjo vasjo se bo krepilo z notranjim zgoščevanjem obstoječih površin, širitvami za potrebe razvoja centralnih in družbenih dejavnosti in ureditve prometa.
(3) Lokalna oskrbna središča (Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart ter Brode - Gabrk) se bodo intenzivneje krepila in razvijala tam, kjer se poleg notranjega zgoščevanja zagotavlja širitve za potrebe posameznih dejavnosti.
(4) Ostala naselja se usmerjajo v zgoščevanje obstoječih površin in širitve za potrebe opravljanja kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Razvija se jih predvsem z nadomestno ali dopolnilno gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu.
9. člen
(prednostna območja za razvoj turizma in rekreacije)
(1) Občina Škofja Loka bo postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje z razvojem v širšem prostoru in navezavo na širša regijska jedrna turistična območja Gorenjske in Ljubljanske urbane regije.
(2) Občina bo turizem in rekreacijo v prostoru usmerjala tako, da bodo ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti ohranjene naravne in kulturne kakovosti prostora.
(3) Glede na razvojne možnosti in potrebe se v Občini Škofja Loka oblikujejo naslednja turistično-rekreacijska razvojna območja:
– mesto Škofja Loka se razvije v glavno jedrno turistično območje občine z vzpostavitvijo kulturnega, mestnega in kongresnega turizma v navezavi s turistično-rekreativnim zaledjem mesta (območje Lubnik, območje Ožbolt – Sveta Barbara, območje Križna gora, območje Crngrob, območje Reteške loke in območje vsakodnevne rekreacije prebivalcev mesta Škofja Loka),
– območje Stari vrh s smučiščem se razvija kot drugo večje turistično rekreativno jedro občine,
– območje turizma – Visoko pri Poljanah.
10. člen
(prednostna območja za razvoj dejavnosti v krajini, prednostna območja za razvoj kmetijstva)
(1) Občina bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.
(2) Kmetijska zemljišča se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki so notranje členjena na območja z omejitvami zaradi varovanih naravnih vrednot, kulturne dediščine, obrambe ali škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih območij virov pitne vode.
(3) Glede na pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč se razvoj intenzivnega kmetijstva usmerja na ravninski svet Sorškega polja, kjer so za to ustrezni pogoji.
(4) Na območjih kmetijskih zemljišč z močno izraženimi dediščinskimi omejitvami (kulturna krajina) se spodbuja tradicionalna kmetijska raba zaradi ohranjanja kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine, preprečevanja zaraščanja, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot. Takšna območja so: dolina Poljanske Sore, dolina Selške Sore, razgibano obrobje Sorškega polja, Krancelj, Križna gora.
(5) Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju (hribovita, strma in slabše dostopna območja) se bo spodbujalo kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.
11. člen
(prednostna območja za razvoj gozdarstva)
(1) Občina bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustni.
(2) Območje z osnovno namensko rabo gozd je razdeljeno na naslednja območja s podrobnejšo namensko rabo.
– Gozdni rezervati (Zminec) so prepuščeni naravnemu razvoju. V njih niso dovoljeni posegi v prostor, gozdnovarstvena in gojitvena dela, gradnja prometnic in izkoriščanje ter raba gozdov.
– V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi funkcijami so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
– Večnamenski gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju gozdov. V njih je dovoljeno izvajati dejavnosti s področja gozdarstva in posegati v prostor v skladu s predpisi.
(3) Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, vzdolž površin obstoječe osnovne namenske rabe gozd, je treba vzdolž površin osnovne namenske rabe gozd načrtno predvideti tudi varnostno-oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.
12. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)
(1) Občina Škofja Loka bo razvijala policentrično omrežje naselij v okviru občine in regije. Razvijalo se bo omrežje ustrezno opremljenih središč, ki so generator razvoja svojega zaledja, ki omogočajo vsem prebivalcem udobno, cenovno ugodno, varno in okoljsko sprejemljivo dostopnost do javnih funkcij, delovnih mest, storitev in znanja.
(2) Glede na vlogo v omrežju naselij Občine Škofja Loka se bodo naselja razvrščala v naslednje kategorije središč:
+----------------------+----------------------------------------+
|Vloga/rang naselja |Naselje |
|Središče regionalnega |Škofja Loka s funkcionalno povezanimi |
|pomena/občinsko |naselji: Stara Loka, Virlog, Vešter, |
|središče – urbano |Vincarje, Binkelj, Trnje, Grenc, |
|naselje |Virmaše, Trata, Sv. Duh, Forme, Puštal |
| |in zaselek Zabrajde |
|Pomembnejše lokalno |Reteče z Gorenjo vasjo |
|središče – urbano | |
|naselje | |
|Lokalno središče – |Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart, Brode |
|podeželsko naselje |– Gabrk |
|Ostala naselja |Bodovlje, Dorfarje, Godešič, Log nad |
| |Škofjo Loko, Na Logu, Pevno, Praprotno, |
| |Pungert, Suha, Breznica pod Lubnikom, |
| |Draga, Gabrovo, Gosteče, Knape, Križna |
| |Gora, Lipica, Moškrin, Sv. Tomaž, |
| |Zgornja Luša, Ševlje, Hosta, Zminec, |
| |Bukov Vrh nad Visokim, Crngrob Sv. |
| |Florijan nad Škofjo Loko, Gabrška Gora, |
| |Kovski Vrh, Pozirno, Podpulfrca, Rovte |
| |v Selški dolini, Sopotnica, Staniše, |
| |Stirpnik, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, |
| |Spodnja Luša, Strmica, Sv. Barbara, |
| |Valterski Vrh, Visoko pri Poljanah, |
| |Papirnica, Sv. Andrej |
13. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
(1) Obstoječa temeljna smer prometnega povezovanja naselij v regiji je Ljubljana–Škofja Loka–Kranj, Ljubljana–Škofja Loka–Železniki preko Petrovega Brda na severno Primorsko ter Ljubljana–Škofja Loka–Gorenja vas preko Cerknega na severno Primorsko ter prek Žirov na Notranjsko.
(2) Čez območje Občine Škofja Loka poteka četrta prioritetna razvojna os predvidene modernizacije državnega cestnega omrežja, ki poteka od mejnega prehoda z Italijo, torej od Robiča, preko Kobarida in Tolmina do Cerknega, kjer se skozi predor usmeri proti Hotavljam. Nato se nadaljuje po Poljanski dolini do Škofje Loke in zaključi na Jeprci.
(3) Ostala naselja so navezana na osnovno omrežje z lokalnim cestnim omrežjem.
(4) Občina Škofja Loka nima neposredne navezave na državno avtocestno omrežje.
(5) Železnica poteka po robu občine na Sorškem polju in ima glavno postajo Škofja Loka na Trati ter postajališče v Retečah in predstavlja povezavo z Ljubljano in Kranjem.
(6) Pri povezovanju v občini in z drugimi območji se bo pospeševal javni cestni in železniški promet.
(7) Razvijalo se bo omrežja kolesarskih poti in pešpoti.
14. člen
(druga za občino pomembna območja)
(1) Ohranjanje območij prepoznavnih naravnih kvalitet.
(2) Glede na kulturno in simbolno prepoznavnost določenega zaključenega območja, ki temelji na prisotnosti in številu oziroma gostoti prvin prepoznavnosti in izjemnosti, pa tudi že uveljavljenih kategorijah varstva kulturnih krajin ali naravnih vrednot s simbolnimi pomeni ali ima pomembno vlogo v mentalni sliki prostora, so v Občini Škofja Loka naslednja posebna območja prepoznavnosti:
1. Območja regionalne prepoznavnosti:
– Križna gora,
– Kamnitnik,
– Dobrave,
– dolina Poljanske Sore,
– Krancelj in Stari grad,
– dolina spodnje Selške Sore,
– Reteške loke.
2. Območja lokalne prepoznavnosti:
– Lubnik,
– parcelacija na Sorškem polju,
– Sora (vodni in obvodni prostor),
– celki v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju.
3. Kot območja prepoznavnih naravnih kvalitet se smatrajo tudi:
– območja nižinskih gozdov na Sorškem polju z zaledjem,
– potoki Suha, Hrastnica, Sovpat, Virloški potok, Dragobaški potok, Črnovški potok, Udečkarica,
– Moškrinska grapa, Potoška grapa (zgornji tok), Sopotniška grapa, Bodoljska grapa.
4. Prvine, ki so pomembne za prepoznavnost škofjeloškega prostora, so naravne in ustvarjene: strma pobočja, grape in grebeni, sklenjena gozdna območja, vodna in obvodna krajina (terase, obrežno rastje, poplavne loke, prodišča), dobrave, ostanki ravninskega gozda, kmetijski svet na grebenih in prisojnih pobočjih, kmetijski svet, obdan z gozdom (celki), drobno členjena kmetijska krajina ravnin z značilno poljsko razdelitvijo na proge, mozaična kmetijska krajina razgibanega obrobja ravnine, visokodebelni sadovnjaki ob naseljih, omejki in živice, cerkve na lokalnih vrhovih in pobočjih.
5. Območja, kjer so v veliki meri še ohranjene prepoznavne grajene kvalitete območja, so:
– območje Breznice pod Lubnikom, Visokega, Križne Gore,
– med tovrstna območja se uvrščajo še vsa tista območja, ki imajo izjemno doživljajsko in identifikacijsko vrednost.
6. Kot grajena kvaliteta se smatrajo:
– Stara Loka,
– staro mestno jedro z gradom,
– deli Puštala,
– Breznica pod Lubnikom,
– Brode (vaško jedro),
– Lipica.
(3) Usmeritve za varstvo in vključevanje kulturne dediščine:
– Prostorski razvoj občine se usmerja v varovanje območij prepoznavnih grajenih kvalitet, celostno varstvo kulturne dediščine, značilno naselbinsko, arhitekturno tipologijo in morfologijo. Dediščino se vključuje v razvoj turizma. Objekte in območja kulturne dediščine se ureja skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
– Pri izdelavi izvedbenih aktov se upošteva sprejete režime in usmeritve, ki so navedeni v strokovnih podlagah za kulturno dediščino. Strokovne podlage so sestavni del obveznih prilog tega dokumenta.
– Pri zasnovi razmestitve dejavnosti v prostoru je treba upoštevati vse zvrsti kulturne dediščine. Kulturno dediščino je treba v največji možni meri varovati na mestu samem. Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso dovoljeni.
– Na območjih arheološke dediščine se pred destruktivnimi posegi in rabami (izkopi, nasipi, rigolanje, gradnje različnih objektov itd.) varuje zlasti arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami ter prostorski in vsebinski kontekst najdišča. Arheološko dediščino je treba pri načrtovanju prostorske rabe varovati v celoti. Raba tal na arheoloških območjih mora v prvi vrsti zagotavljati nepoškodovanost podzemnih ostalin, zato se novi posegi znanim arheološkim najdiščem načeloma izogibajo.
– Pri objektih stavbne dediščine se varuje zlasti: tlorisna in višinska zasnova, gradivo, oblikovanost zunanjščine (arhitekturno členitev, strešine, kritino, barvo itd.), komunikacijsko in infrastrukturno navezavo, ožjo okolico z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin ter odnos do drugih objektov na parceli in do drugih stavb. Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru, brez motečih prvin.
– Pri objektih memorialne dediščine se varuje zlasti avtentičnost lokacije, materialno substanco in fizično pojavnost objekta ter vsebinski prostorski kontekst območja z okolico.
– Na območjih vrtnoarhitekturne dediščine se varuje zlasti kompozicija zasnove in strukturne poteze, kulturne (grajeni objekti, skulpture, parkovna oprema) in naravne (vegetacija, voda, relief) sestavine ter podoba v širšem prostoru in funkcijske navezave na okoliški prostor. Vrtnoarhitekturna dediščina potrebuje stalno vzdrževanje.
– Na območjih dediščinske kulturne krajine se varuje zlasti krajinsko zgradbo (naravne in kulturne prvine), ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin ter povezavo s stavbno in naselbinsko dediščino.
– Poleg objekta dediščine se varuje tudi okolica varovane kulturne dediščine oziroma njeno vplivno območje, ki je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. Nove rabe v vplivnem območju načeloma niso dopustne, kar posebej velja za pomembnejšo kulturno dediščino.
(4) Usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti:
– Kot območja z naravnimi kakovostmi se štejejo: zavarovana območja, območja, predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi in posebna varstvena območja (Natura 2000) ter tudi druga, manjša, pretežno naravno ohranjena območja.
– Na območjih naravnih kakovosti krajine v občini je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.
– V Občini Škofja Loka je 13 zavarovanih območij, ki so vsa kategorizirana kot naravni spomeniki. Med njimi so območja podzemeljskih vrednot (Lubniška jama in Kevdrc; Marijino brezno, Migutovo brezno in Gipsova jama), del reke Sore s pritoki in terasami, Hudičeva brv (tesen v ploščatih apnencih), grajski park z lipovim drevoredom ter več zavarovanih dreves, skupin dreves in drevoredov v občini. Največ zavarovanih območij je v naselju Škofja Loka, zlasti v njenem starem mestnem jedru. Naravni spomeniki v urbani krajini so posebej vredne krajinsko-ekološke prvine, ki imajo poleg značilnosti, zaradi katerih so varovani z naravovarstvenim statusom, še posebej poudarjeno ekološko, socialno in strukturno funkcijo, zato je ravnanje s tem prostorom še toliko bolj občutljivo.
– Za zavarovanje so predlagana štiri območja: Sovpat, Reteške loke, Škofja Loka – hrastov gozd in Reteče – del opuščene gramoznice.
– Na območju Občine Škofja Loka je več evidentiranih območij naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena. Pojavljajo se številne zvrsti naravnih vrednot: površinska geomorfološka, geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota.
– Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.
– Habitatni tipi se v ugodnem stanju ohranjajo tako, da se ohranja ugodno stanje za habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji.
– Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so možni vsi posegi in dejavnosti, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranjajo naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
– Na območjih Nature 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst ter omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
– Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
– Na območja Nature 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
15. člen
(urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt)
Za celostno urejanje prostora ter učinkovito uresničevanje razvojnih ciljev je izdelan urbanistični načrt za:
– širše območje mesta Škofja Loka,
– območje naselja Reteče z Gorenjo vasjo.
2.3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
16. člen
(razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) Infrastrukturna omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo ter izboljševala tako, da se bo preprečilo onesnaževanje in zmanjševalo obremenjevanje vodotokov in drugih naravnih vrednot.
(2) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo opremljanje in preurejanje, se teži k predhodni celoviti ureditvi prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter zvez.
(3) Obnova infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali na novo zgraditi potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezni odsek ali območje.
(4) Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.
(5) Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati sprejete varovane koridorje in predpisane varovalne pasove ter zakonite pogoje upravljavcev posameznih objektov in naprav javne infrastrukture.
(6) Opremljanje stavbnih zemljišč za gradnjo se izvaja na podlagi programa opremljanja. Programe opremljanja se pripravi na podlagi tega prostorskega načrta ali na podlagi OPPN. Program opremljanja mora biti usklajen s sprejetimi državnimi operativnimi programi za posamezna območja. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za realizacijo gradnje skladno z državnimi in občinskimi predpisi.
17. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Cestno omrežje
– Omrežje državnih cest v občini se bo izboljševalo z rekonstrukcijami posameznih odsekov.
– Za boljšo povezavo in razbremenitev prometa skozi mesto Škofja Loka sta predvideni izgradnji južne in severne obvoznice.
– Varuje se cestnoprometne koridorje, in sicer proti Kranju in Ljubljani s predvideno prestavitvijo glavne ceste na severni rob naselja Reteče ter navezavo na avtocestno omrežje.
– Za povezavo na širšo prometno mrežo, predvsem zaradi razbremenitve tovornega prometa skozi naselja na relaciji Kranj–Škofja Loka–Jeprca, se predvidi nova prometna povezava od naselja Trata oziroma industrijske cone do naselja Meja v Mestni občini Kranj.
– Mreža občinskih cest se bo redno vzdrževala in obnavljala. Mreža je dokaj dobro razvita, vendar na več odsekih slabše vzdrževana in ne ustreza zahtevam in standardom predvidenega prometa zaradi omejitev z vidika prostorskih danosti in načina poselitve, kar s povečevanjem prometa povečuje nevarnost prometnih nesreč in prometnih zastojev.
– Lokalne ceste in javne poti se uredijo v primeren cestni profil s koridorji za pešce in kolesarje z upoštevanjem prostorskih danosti in kategorizacije cest in poti. Znotraj naselij se promet umirja s primernimi ukrepi.
(2) Železniško omrežje
– Železnica poteka po robu občine na Sorškem polju in ima glavno postajo Škofja Loka na Trati ter postajališče v Retečah. Zaradi dislociranosti železniške postaje izven centra občinskega središča oziroma le dveh železniških postaj je železnica premalo izrabljena, večjo uporabo predvsem v potniškem prometu omejuje neustrezna progovna kapaciteta, zato je nujna izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana–Jesenice (nova železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana) in rekonstrukcija železniške postaje Škofja Loka, v sklopu katere se uredijo ustrezni dostopi na perone, potrebne prometne in parkirne površine za ureditev prestopa med različnimi načini prevoza potnikov (osebni avtomobili po načelu parkiraj in se pelji, avtobus, taksi, kolo) in tovora (tovorno vozilo).
– Predvidena je preureditev postajališča v Retečah z ureditvijo dostopa do postajališča in ureditev mirujočega prometa (parkiranje in ustavljanje osebnih avtomobilov in koles za potrebe prestopa potnikov).
(3) Kolesarske poti in pešpoti
– V skladu z usmeritvami iz Strategije prostorskega razvoja RS se varujejo površine za ureditev kolesarskih poti regionalnega pomena iz Kranja in Ljubljane preko Medvod v Poljansko in Selško dolino.
– Regionalna oziroma rekreacijska kolesarska mreža poteka:
– iz smeri Kranja po lokalnih cestah vzporedno z regionalno cesto Kranj–Škofja Loka,
– iz smeri Ljubljane po lokalni cesti Goričane–Hosta–Puštal,
– iz smeri Poljan nad Škofjo Loko v največji meri vzporedno z regionalno cesto,
– iz smeri Železnikov ob regionalni cesti oziroma ob severni obvoznici.
– V okolici Škofje Loke ter v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju je vzpostavljen sistem kolesarskih poti, ki so namenjene rekreaciji in se povezujejo v krožno transverzalo. Kolesarske površine se uredijo tudi med posameznimi naselji, zlasti v smereh šolskih poti, v ta namen se varujejo potrebni odmiki od obstoječih prometnih površin za dolgoročne ureditve kolesarskih površin.
– Za ureditev peš in kolesarskega prometa, ki se odvija po regionalnih in občinskih cestah, se uredijo neprekinjene povezave znotraj naselij ter povezave med naselji, kjer pomembnejše poti prečkajo cesto z gostejšim motornim prometom. Poudarek je na ureditvi ustrezne kolesarske infrastrukture na relaciji Podlubnik–Stari Dvor–železniška postaja–Godešič in Virmaše–Stari Dvor–Lipica.
(4) Javni potniški promet
– Za izboljšanje javnega potniškega prometa, ki se odvija po cestnem in železniškem omrežju, se uredijo prestopne točke (postaje, postajališča) med različnimi načini prevoza potnikov (vlak, avtobus, taksi, osebni avtomobil, kolo) in spremljajočimi dejavnostmi (oskrba) in parkirišči (sistem parkiraj in se pelji). Postajališča se z zagotavljanjem ustrezne dostopnosti razporedijo in kakovostno uredijo glede na poselitev.
(5) Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.2.1. Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura (M 1:50.000).
18. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Telekomunikacijsko omrežje je v Občini Škofja Loka zadovoljivo urejeno. Na območju Občine Škofja Loka so omogočene storitve klasične telefonije, ISDN, ADSL, interneta, centreksa, modemskih povezav, optičnih povezav, širokopasovnega omrežja ATM. Občina Škofja Loka je pokrita tudi z GSM-signalom. S sistemi zvez se bo nadaljevalo opremljanje vseh naselij, da bi na ta način omogočili kakovostnejše in enakovrednejše pogoje za delo in bivanje.
(2) Na območju Občine Škofja Loka se predvideva izgradnja TK-omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na vseh poselitvenih območjih v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(3) Na območju Občine Škofja Loka se nahaja več telefonskih central s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v zemeljski in nadzemni obliki.
(4) Na območju Občine Škofja Loka se nahajata dva RTV-oddajnika (Lubnik, Kovski vrh), ki skupaj z RTV-oddajniki v neposredni bližini (Selca, Miklavška gora) ustrezno pokrivata območje Občine Škofja Loka.
(5) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav operaterjev sta izgrajeni omrežji GSM in UMTS. Bazne postaje različnih operaterjev se bo združevalo v skupne bazne postaje, ki se jih umesti v prostor tako, da ne bodo vizualno izpostavljene ter ne bodo imele negativnih vplivov na okolje.
(6) Pri obnovah cest in ostale infrastrukture se predvidi sočasno gradnjo nove ali posodobitev obstoječe kabelske kanalizacije za omrežje zvez, če za to obstaja prostor in so zagotovljeni vsaj minimalni odmiki med vodi posamezne infrastrukture.
19. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Električno omrežje
– Na območju Občine Škofja Loka se nahajajo naslednji prenosni daljnovodi:
– DV 2x400 kV Beričevo–Okroglo,
– DV 2x110 kV Kleče–Škofja Loka, Kleče–Okroglo I,
– DV 110 kV Kleče–Okroglo II,
– DV 110 kV Škofja Loka–Železniki.
– Na območju občine je predviden DV 2x400 kV Okroglo–Udine, katerega trasa še ni določena.
– Za vse obstoječe prenosne daljnovode je predvidena rekonstrukcija.
– Oskrbo z električno energijo je treba v poselitvenih območjih postopno urejati podzemno (v kabelski kanalizaciji).
– Na območju Občine Škofja Loka se nahaja razdelilna transformatorska postaja RTP 110/20 kV Škofja Loka 110/10/20 kV, ki je vključena v 110 kV omrežje dvostransko, iz RTP 220/110/35 kV Kleče in RTP 400/110 kV Okroglo.
– Distribucijsko omrežje na območju Škofje Loke je skoraj v celoti 20 kV.
– Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije.
(2) Male hidroelektrarne
– V Občini Škofja Loka deluje hidroelektrarna HE Škofja Loka ter nekaj malih hidroelektrarn (ki ne prispevajo bistveno k zmanjšanju porabe električne energije iz distribucijskega omrežja).
– Na vodotokih se bo lahko gradilo nove energetske objekte, če interes izgradnje ni v nasprotju z načeli varstva voda in narave.
(3) Plinsko omrežje
– Na območju Občine Škofja Loka poteka prenosni plinovod Kranj–Škofja Loka, na katerega se navezuje lokalno plinovodno omrežje.
– Oskrba s plinom se skladno s predpisi s področja energetike dolgoročno spodbuja na poselitvenih območjih mestnega in primestnega značaja. Spodbuja se povečanje rabe zemeljskega plina kot energenta za ogrevanje in aktiviranje čim večjega števila obstoječih plinskih priključkov.
– Širitev plinovodne infrastrukture je predvidena predvsem do naslednjih poselitvenih območij:
vzhodni del Trate z obrtno in industrijsko cono ter z vasjo Trata, Pod Plevno, plinifikacija Centralne čistilne naprave Suha, območja Grenca, notranje območje naselij: Virmaše, Sv. Duh, Dorfarje, Kamnitnik, Stara Loka, Trnje in Virlog. Dokonča se plinifikacija Puštala. Območje Reteč, Gorenje vasi in Godešiča se plinificira hkrati z izgradnjo povezave plinovoda od Trate do Medvod.
– Za poselitvena območja, ki so oddaljena od obstoječe javne plinovodne mreže, se zemeljski plin predvidi kot alternativni energent.
– Kot rezervni vir oskrbe z zemeljskim plinom in za zagotovitev dveh neodvisnih prenosnih oskrbnih poti se zagotovi priključitev obstoječega lokalnega omrežja na magistralni plinovod iz Ljubljane preko Medvod pri Retečah.
(4) Obnovljivi viri energije
– Spodbuja se uporabo vseh vrst obnovljivih virov energije: sončne energije, vetra, geotermalne energije, lesne biomase in drugih ob upoštevanju prostorske, okoljske in družbene sprejemljivosti.
(5) Daljinsko ogrevanje
– Dolgoročno se predvidi možnost daljinskega ogrevanja na posameznih območjih urbanističnega načrta Škofja Loka.
(6) Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska infrastruktura je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.2.4: Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska infrastruktura (M 1:50.000).
20. člen
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)
(1) Vodooskrba
– Skladno s predpisi in Generalno rešitvijo oskrbe s pitno vodo, ki so osnova za razvoj občinskega programa oskrbe s pitno vodo, se oskrba z vodo v Občini Škofja Loka na določenih poselitvenih območjih zagotavlja s storitvami javne službe – oskrba z vodo iz javnih vodovodnih sistemov (virov in omrežij), na določenih območjih pa kot lastna oskrba z vodo (sistem oskrbe s pitno vodo iz zasebnih zajetij in po vodovodnih sistemih v zasebni lasti – vaški vodovodi in lastna vodna zajetja), zlasti v razpršenih naseljih.
– Na območju Občine Škofja Loka je veliko kvalitetnih vodnih virov. Podtalnica Sorškega polja, območje vrtin na območju Hrastnice in območje črpališča Visoko se varujejo kot strateška zaloga pitne vode.
(2) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
– V skladu z Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017) t. i. aglomeracija Škofja Loka obsega poleg samega mesta še naslednja naselja, ki so bolj ali manj zraščena z njim v urbano celoto: Binkelj, Dorfarje, Forme, Grenc, Hosta, Puštal, Stara Loka, Suha, Sv. Duh, Škofja Loka, Trata, Trnje, Vešter, Vincarje, Virlog in Virmaše. Celotna aglomeracija Škofja Loka mora biti opremljena z javnim kanalizacijskim sistemom (poselitveno območje s številom populacijskih enot, večjim od 15.000). Ponekod se nova opremljenost nanaša le na del naselja, saj je le-to deloma že opremljeno s kanalizacijo.
– Centralni kanalizacijski sistem aglomeracije Škofja Loka odvaja odpadno vodo na centralno čistilno napravo. Obstoječa čistilna naprava bo posodobljena. Nov objekt bo obsegal vse potrebne postopke čiščenja (tudi postopek nitrifikacije in denitrifikacije).
– Skladno z evropsko doktrino varstva okolja in predpisi varstva okolja je treba obstoječo napravo prilagoditi načinu čiščenja in količini komunalnih odpadnih in padavinskih vod. Za prispevno območje (aglomeracija Škofja Loka) zadošča kapaciteta naprave do 50.000 PE. Na taki napravi se čistijo komunalne vode, ki so vključene v storitev javne službe in še do 30 % industrijskih odpadnih vod. Na posodobljeni čistilni napravi se zagotovi prevzem blata iz komunalne in iz malih komunalnih čistilnih naprav ter grezničnih vod iz obstoječih greznic in obdelava ter čiščenje le-teh. Za čiščenje industrijskih odpadnih vod je treba pospeševati in predpisovati predčiščenje le-teh pred izpustom v javno kanalizacijo oziroma dolgoročno predvideti gradnjo industrijske čistilne naprave.
– V skladu z veljavnim Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017) mora biti aglomeracija Godešič opremljena z javno kanalizacijo do konca leta 2015 (poselitveno območje s številom populacijskih enot med 50 in 2.000 z gostoto obremenjenosti, večjo od 20 PE/ha).
– Vse ostale aglomeracije v Občini Škofja Loka so aglomeracije: Reteče, Bodovlje, Zminec, Draga, Gosteče, Pungert, Brode, Gabrk, Log nad Škofjo Loko, Na Logu, Praprotno, Bukovica, Ševlje, Knape, Bukovščica, Križna Gora, Pevno in Sv. Barbara. Investicije za izgradnjo javne kanalizacije z zagotovljenim ustreznim čiščenjem komunalne odpadne vode za navedene aglomeracije se štejejo za skladne z državnim operativnim programom, če so tehnično-tehnološko in ekonomsko upravičene. Ciljna stopnja opremljenosti z javno kanalizacijo ni določena, temveč je odvisna od rezultatov analiz o tehnično-tehnološki in ekonomski upravičenosti. Investicije se zaključijo do konca leta 2017. Zaradi povezanosti v enoten sistem javne kanalizacije se ureditev aglomeracije Reteče opravi v sklopu ureditve aglomeracije Godešič.
– Na območjih, kjer objektov ni možno priključiti na centralni kanalizacijski sistem oziroma je gradnja povezav kanalizacijskih sistemov neekonomična, se predvidijo sekundarni (lokalni) kanalizacijski sistemi. Taki sistemi odpadno komunalno vodo zberejo in odvedejo do male komunalne čistilne naprave, kjer se voda pred izpustom v vodotok ali podtalje ustrezno očisti. Če se kanalizacijskih sistemov ne gradi, se odpadna komunalna voda čisti v individualnih malih komunalnih čistilnih napravah.
– V sklopu kanalizacijskih sistemov se izvedejo male (lokalne) čistilne naprave, ki so lahko klasične, mehansko-biološke ali rastlinske čistilne naprave, ki so okolju prijaznejše tako v oblikovnem kot krajinskem smislu.
– Primerno prečiščene vode se lahko uporablja za potrebe vzpostavitve ločenega sanitarnega sistema.
(3) Ravnanje z odpadki
– Občina Škofja Loka je vključena v projekt CERO Gorenjska, v okviru katerega je v skladu z državnim operativnim programom odstranjevanja odpadkov za odlaganje komunalnih odpadkov predvidena gradnja centra za ravnanje z odpadki 1. reda. Predvideno je, da se občina pridruži konceptu regionalnega ravnanja z odpadki in bo odpadke iz gospodinjstev deponirala na regijski deponiji. Do vzpostavitve regijske deponije in centralnega načina ravnanja z odpadki bo Občina Škofja Loka odvažala komunalne odpadke na primerno urejeno deponijo v eno od sosednjih občin oziroma v sosednjo regijo.
– Koncept ravnanja z odpadki se izvaja po sistemu ločevanja odpadkov na samem izvoru. Zbiralnice ločenih frakcij (zbiralnica nenevarnih odpadkov) so namenjene zbiranju manjših količin in frakcij ločeno zbranih odpadkov. Na celotnem območju občine je vzpostavljen sistem zbiralnic. Na območju občine že obratuje zbirni center za zbiranje vseh predpisanih ločenih frakcij odpadkov. Poleg obstoječega zbirnega centra v Dragi se dolgoročno uredita še dva zbirna centra komunalnih odpadkov. Zbirna mesta za zbiranje ločenih frakcij (zbiralnice nenevarnih odpadkov) je treba predvideti v vseh novih večjih območjih, namenjenih poselitvi.
– V Občini Škofja Loka se uredi odlagališče inertnih odpadkov. Deponiranje gradbenih odpadkov se zagotavlja povezano s sanacijo nelegalnih kopov v skladu z določili predpisov s področja graditve objektov. Možni lokaciji sta območje deponije Draga (severni del območja) in kamnolom Praprotno.
(4) Pokopališka dejavnost
– Na pokopališču Lipica se dolgoročno zagotovi prostor za pokope pokojnih celotnega območja mesta Škofja Loka. Na pokopališču Lipica se predvidi tudi prostor, potreben za pokope ob velikih nesrečah. V ta namen se prične z urejanjem območja, ki leži na levi strani potoka Žabnica.
– Za ostala pokopališča se predvidi delovanje v obstoječem obsegu z možnostjo širitve (pokopališče Reteče), razen za pokopališča v urbanem območju, kjer se predvidi omejitev pokopov na sedanji obseg pokopališča (pokopališče Stara Loka, staro mestno pokopališče Škofja Loka), dolgoročno pa se predvidi zapiranje tega pokopališča.
– Vsa pokopališča v naseljih Občine Škofja Loka morajo imeti zagotovljeno poslovilno vežo za čuvanje umrlih.
(5) Zasnova gospodarske javne infrastrukture – vodooskrba in odvajanja in čiščenja odpadnih voda je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na kartah št. 2.1.2.2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture – vodovodno omrežje (M 1:50.000) in št. 2.1.2.3: Zasnova gospodarske javne infrastrukture – kanalizacijsko omrežje (M 1:50.000).
2.4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
21. člen
(določitev območij naselij)
Okvirna območja naselij, ki obsegajo območja obstoječih stavbnih zemljišč in območja predvidenih širitev, so:
– Škofja Loka s funkcionalno povezanimi naselji: Stara Loka, Virlog, Vešter, Vincarje, Binkelj, Trnje, Grenc, Virmaše, Trata, Sv. Duh, Forme, Puštal in zaselek Zabrajde, Reteče z Gorenjo vasjo, Bukovščica, Bukovica, Brode, Bodovlje, Dorfarje, Gabrk, Godešič, Log nad Škofjo Loko, Na Logu, Pevno, Praprotno, Pungert, Suha, Breznica pod Lubnikom, Draga, Gabrovo, Gosteče, Knape, Križna Gora, Lipica, Moškrin, Ševlje, Hosta, Zminec, Sv. Tomaž.
22. člen
(določitev območij razpršene poselitve)
Območja razpršene poselitve v občini so območja v hribovitih predelih z nižjo gostoto prebivalstva kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Okvirna območja tovrstne poselitve obsegajo območja samotnih kmetij, celkov, zaselkov, razpršenih, razdrobljenih, raztresenih in razloženih naselij:
– Bukov Vrh nad Visokim, Crngrob, Gabrška Gora, Kovski Vrh, Papirnica, Podpulfrca, Pozirno, Rovte v Selški dolini, Sopotnica, Staniše, Stirpnik, Sv. Andrej, Sv. Florijan nad Škofjo Loko, Sv. Lenart, Spodnja Luša, Strmica, Sv. Barbara, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, Valterski Vrh, Visoko pri Poljanah, Zg. Luša. Območja razpršene poselitve tvorijo pretežno objekti, zgrajeni pred letom 1967.
23. člen
(usmeritve za razvoj naselij)
(1) Razvoj naselij v Občini Škofja Loka se prvenstveno zagotavlja z notranjim razvojem, celovitimi prenovami delov naselij ter sanacijami in prenovami degradiranih območij.
(2) Nova poselitev se usmerja v poselitvena območja urbanih naselij in naselij s funkcijo v omrežju naselij. Prvenstveno se zagotavljata boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, in sicer s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je treba v naselju zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami ter upoštevati identiteto naselja.
(3) Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti.
(4) Širitve naselij so prvenstveno usmerjene v naselja s funkcijo v omrežju naselij. Pri drugih, predvsem podeželskih naseljih, so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja širitev in zaokrožitev naselij se bo načrtovalo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.
(5) Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejujejo primarna raba kmetijskih zemljišč in možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čim bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.
(6) Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.
(7) Razpršena gradnja se ne širi. Obstoječa območja razpršene gradnje se, če je to smiselno, sanira.
(8) Na območjih ostalih naselij in razpršene poselitve se le-ta širijo za potrebe ohranjanja osnovne dejavnosti v prostoru in se ohranjajo kot značilnost poselitve. V naseljih, ki se po tipologiji uvrščajo med avtohtona razložena naselja s pripadajočimi zaselki in predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev s centralno funkcijo v omrežju naselij, so dopustne posamezne manjše zapolnitve oziroma morfološke in funkcionalne zaokrožitve za potrebe lokalnega prebivalstva.
(9) Širitve naselij se načrtujejo tako, da se preprečuje zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah.
(10) Novo poselitev se usmerja le na komunalno opremljena, nepozidana zemljišča strnjenih kompleksov znotraj obstoječih naselij.
(11) Osrednjo vlogo bo še naprej imelo občinsko in regionalno središče Škofja Loka in njegovo ureditveno območje s prenovo, zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin ter širitvami na nove površine, predvsem za potrebe razvoja posameznih dejavnosti (industrije). V mestu se krepi mestno središče z oblikovanjem zunanjega prostora in oživljanjem prvotnih struktur naselja in s spodbujanjem mestotvornih dejavnosti.
(12) V urbana jedra se poleg stanovanjske rabe umešča tudi poslovne, storitvene, trgovske ter družbene dejavnosti.
(13) Intenzivneje se bodo krepila in razvijala pomembnejša lokalna oskrbna središča in lokalna oskrbna središča (Reteče z Gorenjo vasjo, Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart z naselji razpršene poselitve, ki gravitirajo na Sv. Lenart ter Brode - Gabrk), kjer se poleg notranjega zgoščevanja zagotavlja širitve za potrebe dejavnosti. Ohranja se že dosežen nivo družbene infrastrukture v naseljih, dopolnjujejo se centralne in oskrbne dejavnosti, omogoča in pospešuje se razvoj storitvenih dejavnosti (zlasti turistična in gostinska ponudba), pospešuje se turistične ter nastanitvene zmogljivosti v povezavi z razvojem športno-turistične ponudbe.
(14) Ostala naselja se usmerjajo v zgoščevanje obstoječih površin in širitve za potrebe osnovne kmetijske dejavnosti. Vzdržuje se komunalna infrastruktura in spodbuja razvoj, ki bo temeljil na izkoriščanju in varovanju naravnih virov. Osnovne dejavnosti na kmetijah se povezujejo z dopolnilnimi dejavnostmi, turizmom in prodajo kmetijskih izdelkov.
(15) Ohranja se obstoječa poselitev, širitve so dovoljene za potrebe kmetij. Omogočajo se gradnja novih ali nadomestnih kmetij izven strnjenih stanovanjskih območij ter prenova in posodobitev obstoječih funkcionalnih objektov, prav tako se kmetije usposablja za sodobno kmetovanje.
(16) V hribovitih območjih s pretežno razpršeno poselitvijo in značilnim vzorcem razloženih naselij se omogočata bivanje in delo (zagotavljanje zadostnih stavbnih zemljišč za krajevne potrebe).
(17) Avtohtoni poselitveni vzorec zunaj poselitvenih območij, ki prispeva k prepoznavnosti in ohranjenosti kulturne krajine, se ohranja in varuje predvsem:
– z obnovo, prenovo ali spremenjeno rabo obstoječih objektov,
– z nadomestno gradnjo na način, da se ohranja prvotna namembnost objektov,
– z novogradnjo v primeru funkcionalnih zaokrožitev komunalno opremljenega območja.
(18) Območja počitniških objektov se ne širijo. Na območjih kvalitetne stavbne dediščine in razpršene poselitve, kjer se obstoječi objekti opuščajo, je dopustno spremeniti posamezne objekte v počitniške objekte.
(19) Usmeritve za razvoj poselitve in za razvoj naselij so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.1. Usmeritve za razvoj poselitve (M 1: 50.000).
24. člen
(notranji razvoj in prenove naselij)
(1) Notranji razvoj naselij se zagotavlja na poselitvenih območjih vseh naselij v Občini Škofja Loka. Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe poselitvenih površin je treba upoštevati naslednje usmeritve:
(2) Z zgoščevanjem obstoječih poseljenih površin, namenjenih stanovanjem, in gradnjo na novih nepozidanih površinah, namenjenih stanovanjem, naj se dosega primerne gostote, ki zagotavljajo primerno bivalno okolje. Na obstoječih pozidanih površinah za namen stanovanj, ki so že gosto pozidane, pa se preprečuje pretirano zgoščevanje in umeščanje za okolje motečih dejavnosti in se ohranja obstoječe stanje pozidanosti.
(3) Stanovanjske površine za kompleksno gradnjo različnih gostot so predvidene na območju obstoječih poselitvenih površin mesta Škofja Loka (Kamnitnik).
(4) V Retečah se del obstoječih poselitvenih površin med Retečami in Gorenjo vasjo spremeni v zeleni pas, kjer se ohranja primarna kmetijska raba z namenom ločevanja in ohranjanja identitete obeh naselij.
(5) Izboljšati je treba nivo kakovosti prometne in komunalne infrastrukture, ureditev javnih in zelenih površin ter izboljšati javno opremo teh površin.
(6) Celovito se prenovita: staro mestno jedro Škofje Loke in Stare Loke.
(7) Celovito se prenovi degradirano industrijsko območje tovarne LTH Ulitki, ki se po izselitvi dejavnosti nameni stanovanjski dejavnosti.
(8) Prenavljajo se deli Puštala v Škofji Loki ter vaška jedra Brode, Lipica ter Breznica pod Lubnikom.
(9) Prenavlja se degradirano območje Kapucinsko predmestje z območjem nekdanjih vojašnic, ki se zgosti in prestrukturira, prenovi in poveže s starim mestnim jedrom Škofje Loke. Boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo zemljišč območja se doseže z umeščanjem družbenih in poslovnih dejavnosti ter ureditvijo parkovnih površin.
(10) Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali njegovega dela.
(11) Usmeritve za notranji razvoj in prenove naselij so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.1. Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:50.000).
25. člen
(območja širitev)
(1) Prostorske možnosti za razvoj dejavnosti bo občina zagotavljala tudi s širitvami in zaokrožitvami naselij. Širitve poselitvenih območij se prvenstveno usmerja v urbana območja: v širše območje Škofje Loke (na podlagi urbanističnega načrta).
(2) Na območju urbanističnega načrta Škofje Loke je predvidena širitev industrije ter umestitev nove severne obvoznice.
(3) Na območju Reteč z Gorenjo vasjo kot pomembnejšega lokalnega središča so predvidene širitve za potrebe ureditve urbanega jedra naselja in umestitve novih prometnih rešitev v naselju.
(4) V ostalih naseljih in naseljih avtohtone razpršene poselitve s funkcijo lokalnega središča: Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart z naselji razpršene poselitve, ki gravitirajo na Sv. Lenart (Zgornja in Spodnja Luša) in Brode - Gabrk so predvidene manjše funkcionalne zaokrožitve za potrebe širitve kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in za potrebe lokalnega prebivalstva.
(5) V ostalih naseljih in območjih razpršene poselitve, ki niso lokalna središča, so dopustne manjše funkcionalne zaokrožitve in zgostitve za potrebe lokalnega prebivalstva.
(6) Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in razraščanje naselij na robovih niso dopustni.
(7) Usmeritve za razvoj poselitve in širitve so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.1. Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:50.000).
26. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naseljih prevladuje osnovna dejavnost – bivanje.
(2) Stanovanjske dejavnosti:
– V naseljih se bodo razvijale z zagotavljanjem stanovanjskih površin za kompleksno gradnjo različnih gostot na območju obstoječih poselitvenih površin aglomeracije Škofja Loka in delno na območju Reteč z Gorenjo vasjo.
– V ostalih naseljih se bo stanovanjska dejavnost ohranjala.
– Območja počitniških hiš se bodo ohranjala.
(3) Oskrbne in storitvene dejavnosti:
– V območja urbanih središč in jeder naselij se umeščajo stanovanjske dejavnosti s prepletom družbenih, gostinskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
– Oskrbne in storitvene dejavnosti so umeščene predvsem v občinsko središče – aglomeracijo Škofja Loka, pomembnejše lokalno središče Reteče z Gorenjo vasjo in lokalna središča. Razvijale se bodo skupaj z urejanjem javnih odprtih površin v povezavi s temi dejavnostmi.
– Nakupovalna in posebna območja so umeščena na območje aglomeracije Škofja Loka tako, da so lahko prometna dostopna tako z javnim kot osebnim motornim prometom, pa tudi peš in s kolesom (območje Grenca).
(4) Območja družbenih dejavnosti:
– Za območja družbenih dejavnosti v občinskem središču in pomembnejšem lokalnem središču (Škofja Loka s povezanimi naselji, Reteče z Gorenjo vasjo) se zagotavlja prostorske možnosti za njihov razvoj, v ostalih naseljih pa se ohranjajo v obstoječem obsegu.
(5) Območja proizvodnih dejavnosti:
– Proizvodne dejavnosti se umešča v obstoječe proizvodne in gospodarske cone. Obstoječa območja za industrijske dejavnosti se bodo prestrukturirala in nadalje urejala za potrebe proizvodnih dejavnosti.
– Obstoječa industrijska območja za proizvodne dejavnosti se ohranja, predvideva se razširitev območja za proizvodnjo v Škofji Loki.
– V Škofji Loki se bodo s širitvijo vzhodno od obstoječe industrijske cone zagotovile nove površine za proizvodne dejavnosti.
– Industrijske dejavnosti se umešča v območja za industrijske dejavnosti, ki naj ne bodo neposredno ob stanovanjskih območjih. V primerih zatečenega stanja je treba urediti varovalne in zaščitne zelene površine.
– V območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne med seboj združljive rabe in tehnološki parki. V ta območja se ne umešča stanovanj.
27. člen
(usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene poselitve in gradnje)
(1) Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in razraščanje naselij na robovih niso dopustni.
(2) Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti.
(3) Razpršeno gradnjo se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko ustrezno in okoljsko sprejemljivo ter možno z vidika opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo.
(4) V vseh območjih razpršene poselitve se: gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo in spodbuja razvoj, ki bo temeljil na izkoriščanju in varovanju naravnih virov. Obnavlja, prenavlja ali spreminja se raba obstoječih objektov, gradi nadomestne objekte na način, da se ohranja prvotna namembnost objektov, gradi dopolnilne objekte v primeru funkcionalnih zaokrožitev komunalno opremljenega območja. V naseljih, ki se po tipologiji uvrščajo med avtohtona razložena naselja s pripadajočimi zaselki in predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev s centralno funkcijo v omrežju naselij, so dopustne posamezne manjše funkcionalne zaokrožitve območja avtohtone razpršene poselitve za potrebe lokalnega prebivalstva.
(5) Nova razpršena poselitev ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, in sicer zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu.
(6) Pri vseh posegih na območjih razpršene poselitve je treba zagotoviti ohranjanje kulturne krajine.
28. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Za zagotavljanje skladne oblikovne podobe naselij je treba upoštevati naslednje usmeritve:
(2) Z oblikovanjem naselij:
– Razvijajo se prepoznavna podoba, merilo in krajinski okvir; prenavlja, sanira in ustrezno se zgosti degradirana območja; omogoči se dobro funkcioniranje naselja, uveljavlja se celostno varstvo stavbnih in naselbinskih vrednot.
– Zagotavlja se ohranjanje in razvijanje prepoznavne podobe naselja kot celote in njegovih posameznih delov, zlasti z ohranjanjem kulturne dediščine in drugih kakovosti prostora ali z ustvarjanjem novih vzorcev in oblik, kadar v obstoječih ni mogoče prepoznati kakovostne prostorske strukture.
– Razvoj naselij se prilagaja geometriji obstoječih reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij ter smerem in konfiguraciji zazidave.
– Zagotavlja se ohranjanje obstoječih zelenih površin in urejanje novih z namenom razvijanja urbanističnih in socialnih funkcij ter povezav z naravnim zaledjem. Uvajanje značilnih drevorednih potez ob glavnih povezavah.
– Na urbanih območjih se ob glavnih vpadnicah oblikuje mestne ceste z zadostno širino profila, ki omogoča ureditev dovolj širokih pločnikov, kolesarskih poti in zelenih pasov.
– Pri načrtovanju podeželskih naselij se upošteva in ohranja vaška jedra in druge kvalitetno oblikovane objekte kulturne dediščine objektov ter njihovo podobo v krajini.
– Preprečuje se zlivanje posameznih naselij z ohranjanjem zelenih pasov, gozdov in kmetijskih površin.
– Na območjih večje ohranjenosti avtohtonega stavbarstva (manj urbanizirano podeželje) se ohranja identiteta posameznih značilnosti naselij in objektov na območjih posameznih arhitekturnih krajin s povzemanjem identitetne oblike avtohtonega stavbarstva pri novogradnjah.
– Opuščeni objekti kmetij v podeželskih naseljih in območjih avtohtone razpršene poselitve se prepustijo stanovanjski funkciji ali funkciji počitniškega stanovanja.
– Obstoječa razpršena gradnja se sanira skladno z upoštevanjem značilnosti avtohtonega stavbarstva posamezne arhitekturne krajine, kjer se nahaja, in okoljskimi pogoji.
– Pri oblikovanju urbanega območja Škofje Loke je treba varovati značilne vedute na staro mestno jedro.
– Tipe zazidave v urbanem območju Škofje Loke in Reteč z Gorenjo vasjo se uskladi z obstoječo pozidavo, in sicer ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi, urbanizmu in krajinski arhitekturi. Pri tem se sledi načelom kvalitetnega bivalnega okolja, ki se zagotavlja z ustrezno gostoto pozidave, estetskim oblikovanjem celotnega območja kakor tudi posameznih stavb.
2.5. koncept prostorskega razvoja na območju urbanističnega načrta Škofja Loka in Reteče
29. člen
(koncept razvoja mesta Škofja Loka)
(1) Škofja Loka se bo razvijala kot občinsko središče in središče regionalnega pomena za območje Poljanske in Selške doline (upravno, gospodarsko, družbeno in kulturno središče).
(2) Kot središče regionalnega pomena bo razvijala obstoječe dejavnosti ter dejavnosti, ki glede na samo vlogo mesta in potencial niso dovolj izkoriščene in razvite.
(3) Prostorski razvoj mesta Škofja Loka bo usmerjen v nadaljevanje urejanja in izboljšanja razmer na obstoječih poselitvenih območjih, kar vključuje prenovo in dopolnilno gradnjo. Hkrati pa bo prostorski razvoj usmerjen tudi v razvoj na prostih, še nepozidanih stavbnih zemljiščih, zlasti na območju Kamnitnika. Za prostorski razvoj industrije je predvidena širitev stavbnih zemljišč.
(4) Staro mestno jedro skupaj s Kapucinskim predmestjem in območjem nekdanje vojašnice predstavlja kakovostno urbano mestno središče s prepletom mestnih funkcij: družbenih, poslovnih, oskrbnih, storitvenih, stanovanjskih, upravnih, kulturnih in turističnih.
(5) Osrednje območje razvoja in širitve gospodarske dejavnosti, ki vključuje območje, namenjeno proizvodni dejavnosti in obrti, predstavlja območje obstoječe industrijske cone skupaj z na novo predvidenimi površinami za širitev vzhodno od obstoječe industrijske cone.
(6) Pospeševanje razvoja turizma (mestnega, kulturnega, kmečkega) v navezavi s prenovo starega mestnega jedra, razvojem muzejske dejavnosti (interpretacija narave in zgodovine v okviru učnih poti itd.) in pestre ponudbe kulturnih dogodkov ter športno-rekreacijske ponudbe v navezavi s sosednjimi območji. Pri tem se bosta krepila dostopnost mesta in povezanost z Ljubljano ter s sosednjimi mesti in regijami.
(7) Mesto se bo razvijalo v sožitju s podeželjem predvsem na območjih z večjim številom vitalnih kmetij. Širitev mesta za preselitev kmetij se usmerja na vzhodni rob naselja Sv. Duh in deloma na severni rob Stare Loke (pri severni obvoznici).
(8) Območje, ki se ureja z urbanističnim načrtom (v nadaljevanju: UN)
– Ureditveno območje UN Škofje Loke obsega širše območje naselja Škofja Loka z naselji, ki so med seboj funkcionalno povezana in zrasla. Obsega poselitveno območje funkcionalno povezanih naselij Škofje Loke, Stare Loke, Virloga, Veštra, Vincarij, Binklja, Trnja, Grenca, Virmaš, Trate, Sv. Duha, Form, Puštala in zaselka Zabrajde, vključno z razvojnimi območji, predvidenimi za širitev; turistično-rekreacijska območja Krancelj in Gorajte, območja obeh obvoznic ter območja kmetijskih zemljišč in gozdov, ki se jim raba ohranja, vendar jo je treba podrejati potrebam poselitve v ureditvenem območju.
(9) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
– Sistem prometne ureditve je zasnovan po principu umirjanja prometa v središču mesta, vzpostavitvi povezovalnih cest med deli naselja ter obvoznih cest, namenjenih tranzitu ter glavnemu napajanju mestnih območij.
– Ceste so funkcionalno kategorizirane v:
– regionalne (razbremenilne) ceste 1. in 2. reda (državne ceste),
– lokalne ceste,
– mestne zbirne ceste,
– napajalne ceste in
– pomembnejše dostopne ceste ter
– javne poti.
1. Državne ceste
– Območje UN je prometno navezano na regionalno cesto R1 210, ki poteka od Jeprce do Kranja, ter se v Škofji Loki razcepi na R1 210 proti Poljanam ter R2 403 proti Železnikom.
– Po izgradnji bo južna obvoznica prevzela glavnino prometa v smeri proti Poljanski dolini.
– Severna obvoznica bo razbremenila predvsem Kidričevo cesto ter postala glavna napajalna cesta za Podlubnik in novo predvideno poselitev na Kamnitniku ter Selško dolino. S severno obvoznico se prometno razbremeni središče mesta, omogoči dostop v nova razvojna območja severnega dela mesta in v posamezne mestne predele iz severa. Za severno obvoznico je treba na že obstoječih stavbnih zemljiščih varovati koridor, širok najmanj 50 metrov.
– Predvidena je nova cestna povezava s Kranjem, s čimer bo razbremenjena obstoječa cesta skozi naselja Virmaše, Sveti Duh in Forme.
– Čez območje UN poteka četrta prioritetna razvojna os predvidene modernizacije državnega cestnega omrežja, ki poteka od mejnega prehoda Robič (mejni prehod z Italijo), preko Kobarida in Tolmina do Cerknega, kjer se skozi predor usmeri proti Hotavljam. Nato se nadaljuje po Poljanski dolini do Škofje Loke in zaključi na Jeprci.
– Regionalne ceste naj se načrtuje v minimalno sledečem profilu: dvopasovno vozišče za motorni promet, kolesarska steza in pločnik ali posebna površina za kolesarje in pešce. Za ceste tega reda je primerno, da imajo zeleni pas oziroma drevored. V območju zelenic je lahko tudi protihrupna zaščita.
2. Lokalne ceste
– Na južno obvoznico se preko napajalne ceste navezujeta Suha in južni del Puštala. Na severno obvoznico se navezujejo zbirne ceste iz mestnega središča ter napajalne ceste iz Gorajt in Binklja.
– Mestne zbirne ceste so glavne mestne ceste, ki obdajajo zaključene zazidalne celote. V primerih prečkanja železniške proge se uredijo zunajnivojska križanja.
– Napajalne ceste so ceste nižjega reda, ki služijo napajanju zaključenih zazidalnih celot. V to kategorijo so vključene vse pomembnejše preostale obstoječe ceste. Izboljšati je treba prometno povezavo do Vincarij z izgradnjo nove napajalne ceste od Kidričeve ceste preko Selške Sore z izgradnjo premostitvenega objekta.
– Varovati in zagotavljati je treba optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.
– Pri načrtovanju in urejanju cest je treba glede oblikovanja značilnega profila ceste upoštevati naslednja izhodišča:
– Mestne zbirne ceste naj imajo dvopasovno vozišče za motorni promet, kolesarsko stezo in pločnik. Kjer ni dovolj prostora, je ta cesta lahko urejena brez kolesarskih stez. V tem primeru so kolesarji na vozišču za motorni promet.
– Mestne napajalne ceste naj imajo dvopasovno vozišče za motorni promet, kolesarsko stezo in pločnik. Kolesarski promet lahko tudi tu poteka po vozišču za motorni promet in mora zadostiti spodaj navedenim kriterijem.
– Nekatere napajalne ceste, kot so Puštal, Partizanska cesta in Stara cesta, imajo mešano vozno površino za pešce, kolesarje in motorni promet. Takšna ureditev je možna na tistih cestnih odsekih, kjer gostota prometa ne preseže vrednosti 150 vozil/uro. To pomeni, da morajo biti te ceste ustrezno razbremenjene.
– Pomembnejše dostopne ceste imajo dvopasovno vozišče, kolesarsko stezo in pločnik. Tudi tu je kolesarski promet lahko na vozišču za motorni promet, če zadošča spodaj navedenim kriterijem.
– Mešan motorni in kolesarski promet je mogoč na mestnih zbirnih, mestnih napajalnih in pomembnejših dostopnih cestah, kjer gostota prometa ne preseže 10.000 vozil/dan in je vozna hitrost omejena na 50 km/h ali kjer gostota prometa ne preseže 15.000 vozil/dan, če vozna hitrost ne preseže 40 do 45 km/h.
– Vse mestne zbirne, napajalne in dostopne ceste se pri polnem profilu načrtujejo z vzdolžnimi zelenicami, drevoredi ali vzdolžnim parkiranjem, ki je lahko tudi združeno z drevoredi.
– Samostojne površine za peš in kolesarski promet morajo biti široke najmanj 2,50 m. Če je močnejši peš in kolesarski promet, je potrebna večja širina.
3. Železnica
– Na področju železniškega prometa se predvidevata izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana–Jesenice (nova železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana) ter ureditev izvennivojskih križanj s cestno infrastrukturo. Na območju železniške postaje Škofja Loka se predvidi izgradnja novega perona za potnike z izvennivojskim dostopom. V okviru območja postaje se predvidi območja za tovorni železniški promet.
4. Mirujoči promet (parkiranje)
– Parkirnih mest primanjkuje predvsem za območje starega mestnega jedra ter Kapucinskega predmestja, Partizanske ceste, na območju zdravstvenega doma ter na območjih srednješolskega centra Poden in Podlubnika.
– Za nadaljnje funkcioniranje ter širitev oziroma oživitev mestnega središča kot širšega regionalnega središča je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest.
– Rešitev tega problema je izgradnja:
– dveh parkirnih hiš v Kapucinskem predmestju, in sicer ene na južni strani, v bližini avtobusne postaje, druge pa severneje v sklopu načrtovanega nakupovalnega središča;
– dveh parkirnih hiš na območju vojašnice.
– Parkirne površine na zahodni strani mestnega središča, to je na zahodni strani nunskega vrta, predstavljajo začasno rešitev do izvedbe podzemnih garaž v okviru izdelave OPPN na območju obstoječe tovarne LTH Ulitki, ki se preseli v industrijsko cono.
– V območjih večstanovanjske gradnje se na obstoječih parkirnih površinah lahko zgradi večetažne parkirne objekte.
– Predvidena je preureditev vzhodnega roba mestnega središča oziroma se na območju sotočja uredijo javne parkirne površine. Na območju zdravstvenega doma se zagotovijo dodatne parkirne površine, ob železniški progi na Trati se z namenom vzpostavitve sistema parkiraj in se pelji zgradi novo parkirišče.
– Obstoječa parkirišča v okviru mestnega središča se večinoma ohranijo. Tako bodo ta parkirišča namenjena tako prebivalcem kot tudi (predvsem) obiskovalcem.
– V Puštalu ob nogometnem igrišču se uredijo parkirne površine za turistične avtobuse.
– Na Trati je v južnem delu območja med tiroma predvideno parkirišče za tovornjake in avtobuse ter za osebna vozila.
5. Kolesarske poti
– Kolesarski promet je v največji meri vezan na cestni prostor in se najpogosteje pojavlja v okviru cest, trgov, parkovnih površin, prav tako pa ima tudi samostojne površine ali poti.
– Predvidene so štiri vrste kolesarskih poti:
– samostojna kolesarska in pešpot,
– kolesarska steza,
– mešana vozna površina,
– kolesarska rekreacijska pot.
– Samostojna dvosmerna kolesarska in pešpot poteka neodvisno od drugih prometnic ali pa je z zelenico ločena od njih. Kolesarska steza je sestavni del cestnega telesa, ki je namenjen samo kolesarjem. Po mešani vozni površini se lahko kolesari, hodi peš in vozi z avtomobili. To sožitje je mogoče le, če je hitrost primerno omejena.
– Ogrodje sistema prihodnjih kolesarskih poti predstavljajo samostojne kolesarske poti, speljane ob Sori, Selški in Poljanski Sori ter ob Suhi. Poleg tega samostojna kolesarska pot poteka tudi ob železniški progi proti Kranju in se vključi v sistem republiških kolesarskih poti.
– Ob bolj obremenjenih cestah, predvsem na relaciji Podlubnik–Stari Dvor–železniška postaja–Godešič in Virmaše–Stari Dvor–Lipica so predvidene kolesarske steze, na manj obremenjenih pa je dovoljen mešan promet. Mešan promet je dovoljen tudi na površinah, ki so rezervirane za pešce.
– V naravnem okolju so speljane rekreacijske kolesarske poti, pri tem se uporabljajo, kjer je to mogoče, obstoječe poljske poti.
6. Pešpoti
– Hoja je v največji meri vezana na osrednje mestne dejavnosti, zato je tu tudi največ pešcev. To pomeni, da mora biti tudi peš površin največ na tem območju. Varno peš hojo je treba zagotoviti povsod.
– Osnovne peš osi predstavljajo samostojno pešpot, ki poteka v smeri sever–jug od Kamnitnika, prek Mestnega trga do Poljanske Sore in ob njej. V smeri vzhod–zahod poleg obstoječe peš osi Loški grad–Hribc uvajamo še novo os Stara Loka–Stara cesta. Pešpot iz Podlubnika je povezana z območjem avtobusne postaje.
– Pešec ima dominantno vlogo tudi na mešanih voznih površinah, kjer bo promet umirjen s strukturo tlakov. To so ceste v Stari Loki, Kapucinski trg, Šolska ulica, Spodnji trg in Poljanska cesta, Puštal ter Stara cesta.
– Drugod se zgradijo pločniki ali pa se vozna hitrost omeji na 30 km/h. Ob mestnih zbirnih in napajalnih cestah se zgradijo obojestranski pločniki. Kjer je samo enostranska pozidava, so lahko tudi enostranski. Na dostopnih cestah je lahko mešan promet, v teh primerih se hitrost omeji na 30 km/h.
7. Javni potniški promet
– Javni promet bo imel v prihodnje večjo vlogo, kot jo ima sedaj. Osebni promet bo še prevladoval, avtobusni in železniški potniški promet se bosta krepila – zato je med drugim treba posodobiti obe potniški postaji (železniško in avtobusno) ter prilagoditi vozne rede.
– Avtobusna postaja ima ustrezno lokacijo, saj dobro pokriva staro in novo mestno središče ter šolski center.
– Predvidena je izgradnja podvoza pod železnico do parkirišča za potrebe potniškega prometa ter ureditev trga pred novo postajo.
– Medkrajevni avtobusni promet proti Kranju, Ljubljani in Železnikom ostane večinoma nespremenjen, saj mora potekati skozi ali ob težišču pozidave. Zaradi izgradnje južne obvoznice se spremeni potek linij proti Žirem. Okrepita se mestni in primestni javni promet, in sicer z uvedbo nekaterih dodatnih linij in minibusov.
(10) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
– Z umeščanjem družbenih in oskrbnih funkcij ter bolj ambicioznim oblikovanjem javnega prostora (ulice, trgi, manjši parki) se poudari mestno središče. Ureditev mestnega trga pred vstopom v staro mestno jedro v navezavi na Kapucinsko predmestje. Šolska ulica postane promenada oziroma glavna os med starim mestnim jedrom in območjem vojašnice.
– Z umeščanjem družbenih in centralnih dejavnosti in oblikovanjem javnega prostora (ulice, trgi, manjši parki) se okrepi lokalne oskrbne centre v Podlubniku, Frankovem naselju, Kamnitniku in v Sv. Duhu.
– Oblikovanje centra v središču industrijskega območja pri železniški postaji z umeščanjem storitvenih in spremljajočih ter oskrbnih dejavnosti, ki neposredno služijo razvoju industrijskega območja.
– Pomembnejše odseke cest skozi center mesta Škofje Loke (Kidričeva cesta, Partizanska cesta) in dele ceste skozi Grenc in Sv. Duh se preoblikuje tako, da dobijo bolj urban značaj (spodbujanje odpiranja dejavnosti v ulični prostor, vzpostavitev drevoredov, ureditev hodnikov za pešce in kolesarskih poti, bogatejša ulična oprema, spodbujanje ustvarjanja mikrouličnih ureditev s trgi itd.).
– Z vzpostavljanjem oziroma ohranjanjem zelenih pasov se zagotavlja členitev poselitvene strukture in ločevanje stanovanjskih naselij od industrijske cone oziroma različnih naselij med seboj. Pri tem so pomembne členitvene poteze naravni koridorji (vodotoki z obsežno vegetacijo), ki se jih ohranja, pa tudi ustvarjene členitvene poteze (predvsem varovani zeleni zaščitni pasovi med industrijsko cono in poselitvijo), ki se jih načeloma varuje kot široke drevesne in grmovne živice, mestoma pa se jih na novo vzpostavlja kot obsežna, z drevjem bogato obrasla parkirišča.
1. Varovanje vedut
– Varuje se poglede na ustvarjene dominante (cerkev, grad itd.) in naravne dominante v prostoru (Kamnitnik, hrib Sten, Krancelj z grajskim hribom).
– Z Ljubljanske ceste z južnega roba Frankovega naselja ter s Kidričeve ceste od mostu čez Suho do centra mesta se varuje sekvence pogledov na staro mestno jedro Škofje Loke z Loškim gradom ter poglede na cerkev Sv. Križa v Puštalu. Vedute na Loški grad in cerkev Sv. Križa se varuje tudi z območja Kamnitnika.
– Z območja starega mestnega jedra se varuje poglede na cerkev Sv. Križa v Puštalu.
2. Arhitekturno oblikovanje
– Pri obnavljanju stavbnega fonda in strukture naselja se ohranja staro mestno jedro Škofje Loke in stara poselitvena jedra nekdanjega Karlovškega predmestja, Puštala in Stare Loke, varuje se stavbno dediščino in spodbuja ohranjanje značilnosti tradicionalne arhitekturne identitete.
– Objekti v novih poselitvenih območjih naj bodo oblikovani tako, da povzemajo značilnosti prostora in ne rušijo identitete mesta. Pripadajoče funkcionalne površine se parkovno uredi. Odprte površine, namenjene parkiranju, je treba zasaditi z drevesno vegetacijo.
3. Krajinsko oblikovanje
– Pri urejanju zelenih površin znotraj historičnih poselitvenih območij je osrednje vodilo ustrezna prezentacija elementov kulturne dediščine območja.
– V mestnem središču se ohranja odprte, zelene in rekreacijske površine, ki so preko naravnih koridorjev povezane z zelenim sistemom in preko tega z zelenim zaledjem mesta.
– Z varovanjem robov strnjenega mesta ter s prenavljanjem in zgoščevanjem mestnih struktur se varujejo območja trajno odprtega prostora.
– Oblikovanje prostorskih ureditev na zelenih in drugih javnih odprtih površinah znotraj starih poselitvenih območij naj gradi na uporabi tipičnih elementov urbane krajine, medtem ko naj bodo ureditve v novejših delih mesta ambiciozno in sodobno zasnovane.
– Posamezna pomembnejša drevesa, predvsem v starem mestnem jedru, se ohranja in po potrebi nadomešča. Vse zunanje ureditve morajo biti izvedene tako, da obstoj dreves ne bo ogrožen.
– Z oblikovanjem uličnega in cestnega prostora se v strukturo mesta umešča in v primeru obstoječih ohranja več pomembnejših drevorednih potez: ob Kidričevi cesti skozi celo mesto, ob Šolski ulici oziroma ob glavni promenadi skozi novejši del mestnega središča ter ob pomembnejši peš povezavi skozi novo stanovanjsko pozidavo Kamnitnik in skozi območje Grenca s trgovsko-poslovnim in turističnim programom.
– Znotraj urbane strukture mesta se ohranja več zelenih površin, ki se jih nameni parkovni rabi z možnostjo ureditve otroških igrišč.
– Ohranja se obstoječe zaščitne vegetacijske pasove in vzpostavlja takšne nove, ki so pomembni za členitev strukture mesta. To so zeleni pasovi z visoko drevnino (drevoredi, drevesne živice).
4. Urbana oprema
– Neprometne oziroma obvestilne in usmerjevalne oznake je treba oblikovno poenotiti, vsebinsko pa vezati na prostor mesta. Pri njihovi umestitvi, številu in velikosti je treba upoštevati merilo in značilnosti prostora (tudi varovane poglede). Lokacije in oblikovanje turističnih oznak, obvestilnih in reklamnih tabel ter panojev so določene z določili splošnega akta, ki za območje Občine Škofja Loka ureja merila za določitev lokacij ter druge pogoje za oglaševanje.
(11) Koncept zelenega sistema naselja
– Zaradi značilnosti poselitvenega območja, ki združuje več posameznih naselij, zeleni sistem na območju UN vključuje tako zelene površine naselja kot tudi kmetijske in gozdne površine v zaledju naselij.
– V samem starem mestnem jedru je zelo malo zelenih površin. Osrednjo socialno funkcijo nosijo trgi. Večje zelene površine se pojavljajo na robu poselitve predvsem kot posebne parkovne ureditve ali pa kot varovalno zelenje. V novejših delih poselitve je manj zelenih površin in se pojavljajo predvsem kot športno-rekreativne površine ali pa kot členitveno zelenje.
– Z zelenim sistemom se zagotavlja:
– zadovoljitev raznolikih potreb prebivalcev po športu, rekreaciji in drugih prostočasnih dejavnostih,
– varovanje tistih odprtih prostorov in zelenih površin, ki so prepoznani kot bistveni za zeleni sistem, in
– izboljšanje ekološke in funkcionalne povezave med prvinami zelenega sistema in njihovo programsko dopolnjevanje.
1. Športno-rekreacijske površine
– Športni parki
– Na območju UN Škofja Loka se nahaja veliko različnih športnih objektov, kot so balinišča, naravna plezalna stena Kamnitnik, nogometna igrišča, športni parki, teniška igrišča, večnamenska športna igrišča, strelišča, bazen CSS, odbojkarsko igrišče na mivki.
– Predvidena je ureditev večjega športnega parka ali tudi razširitev in dograditev obstoječih kapacitet (Športno-rekreacijski center Puštal, Športni center Frankovo naselje).
– Predvidena je ureditev letnega naravnega kopališča na Poljanski Sori v Puštalu kot razširitev in preureditev nekdanjega mestnega kopališča od jezu v Puštalu do sotočja obeh Sor. Takšna ureditev zahteva ustrezno kakovost vode s sprejetjem ustreznih režimov tako na vodotoku kot v njegovem zaledju (določitev območja kopalne vode).
– Predvidena je ureditev zimskega bazena. Možne lokacije so: v Puštalu v okviru letnega kopališča na Sori, območje izobraževalnih dejavnosti v Podlubniku in na območju sedanje betonarne Tehnik.
– Otroška igrišča
– Otroška igrišča so predvidena v sklopu zelenih površin ali drugih površin in morajo biti primerno razporejena ob šolah in v stanovanjskih soseskah.
– Predvidi se mestna otroška igrišča: večje mestno otroško igrišče na Nunskem vrtu, v osrednjem območju bivše vojašnice, ob vznožju Kamnitnika ali v sklopu šolskih kompleksov, v športnem parku Puštal, manjše otroško igrišče v starem mestnem središču (območje klavnice), v športnem parku Frankovo naselje in v posameznih delih mesta (v sklopu zelenih površin ob osnovnih šolah in osrednjih parkih sosesk).
– Pri načrtovanju igrišč za otroke je treba upoštevati različne starostne skupine in skupine otrok s posebnimi potrebami.
– Šport in rekreacija v naravi
– Velik poudarek se daje urejanju rekreacijskih površin (pasivna rekreacija) in kolesarskih poti. Območja rekreacijskih površin in kolesarskih poti se deloma razporejajo znotraj območja poselitve, deloma pa izven območja poselitve (kmetijske in gozdne površine znotraj območja UN) in skupaj tvorijo enovit sistem rekreacije.
– Pasivna rekreacija v mestu se zadovoljuje na področju parkov. Hkrati pa se zagotavlja rekreacija v odprti krajini. Okoljsko neobremenjujoče oblike rekreacije v naravi se zagotovi tako, da se uredi potrebna osnovna infrastruktura (poti, počivališča, razgledišča). Ostale, bolj intenzivne oblike rekreacije, in tiste, ki zahtevajo dodatno infrastrukturo, se v prostor umešča točkovno (npr. dostope za kanu ob Sori).
– Večji rekreacijski območji v odprtem prostoru sta območji Gorajt in Kranclja, v samem središču mesta pa Kamnitnik, kjer se ureja razgledišča in počivališča, ki jih sistem peš in kolesarskih poti povezuje v enovit sistem.
2. Parkovne površine
– Pomembnejši parki znotraj območja UN so grajski park, park pri nekdanjem hotelu Transturist, park pri Starološkem gradu, park pri Osnovni šoli Cvetka Golarja in nov parki ob Sušici, na območju Kamnitnika, predviden osrednji mestni park na območju nekdanje vojašnice in v Kapucinskem predmestju.
– Zagotavlja se kvalitetna in strokovna prenova ali rekonstrukcija zgodovinskih parkov (grajski park), in sicer v skladu s konservatorskimi smernicami in avtentično podobo.
– Pomembnejše mestne parke (osrednji mestni park na območju nekdanje vojašnice, grajski park) se krepi tako s simbolno-reprezentativnimi vsebinami kot tudi programsko.
3. Trgi in promenade
– Trgi, promenadne ulice in manjši parki, ki se nizajo ob pomembnejših mestnih ulicah, so nosilci ključnih socialnih funkcij z izrazito mestotvorno funkcijo in s poudarjenim simbolno-reprezentativnim pomenom ter so hkrati pomembni elementi mestne krajine. Medsebojno jih povezuje sistem pešpoti, ob katerih se pojavlja bogatejša ulična oprema (klopi, svetilke itd.) in bolj bogate ureditve (tlaki, zelenice, drevoredi itd.). To so trgi v starem delu Škofje Loke, mestna promenada v Kapucinskem predmestju in druge odprte površine. Stare trge se ohranja v kar najbolj avtentični podobi, nove pa gradi ambiciozno z elementi značilne sodobne mestne krajine.
4. Pokopališča
– Na območju UN sta obstoječi stari pokopališči (pokopališče Stara Loka in staro mestno pokopališče Škofja Loka), ki ležita sredi mesta, za kateri ni možna širitev, pokope pa se dovoljuje v okviru obstoječih kapacitet. Pokope se usmerja v novo centralno pokopališče Lipica, ki ima zadosti površin za nadaljnje širitve in omogoča vse vrste pokopa.
5. Členitvene in varovalne zelene površine
– Členitvene in varovalne zelene površine členijo poselitveno strukturo na prepoznavne enote, varujejo izpostavljene brežine pred erozijo, varujejo nezaželene poglede in kakovostne elemente kulturne krajine. To so površine, ki obkrožajo industrijsko cono, deloma pa to funkcijo opravljajo tudi zelene površine ob vodotokih. Urejanje teh površin je podrejeno njihovi osnovni funkciji, to je usmerjanju pogledov ter varovanju.
– Drevoredi imajo členitveno funkcijo poselitvenega tkiva (ob glavnih prometnicah), zakrivajo neželene poglede (na parkirišča, industrijsko območje) ali pa poudarjajo pomen nekaterih poti. To so zlasti drevoredi ob Kidričevi cesti, Partizanski cesti, ob železnici ter v delu severne obvoznice, ki prečka območje Kamnitnika in Grenca.
6. Zelene površine ob vodotokih
– Zelene površine in rekreacijska območja mesta Škofja Loka se medsebojno povežejo z obvodnimi pasovi v celovit sistem mestnih zelenih in javnih površin. Za razvoj zelenega sistema in rekreacije so vodotoki s svojim obvodnim zelenim pasom nosilci pešpoti, kolesarskih in rekreacijskih povezav, če so le dovolj široki.
– Zeleni pas ob vodotokih se ureja tako, da se v obvodnem pasu najprej zagotovi pogoje za zagotavljanje ustreznega ekološkega in hidrološkega stanja vodotoka. Kot nadgradnja temu sistemu pa so možne ureditve pešpoti, kolesarskih stez in mestoma razširjena območja za rekreacijo. Z ureditvami se zagotavlja dobro stanje voda ter javna dostopnost vodotoka. V območja ob vodi se usmerjajo dejavnosti, ki imajo značaj skupne oziroma javne rabe. Omejujejo se vsi posegi, ki bi lahko razvrednotili sedanje kvalitete tega prostora.
– Zelene površine ob vodotokih so določene v namenski rabi površin, zagotavlja pa se jih tudi na območjih drugih namenskih rab. Večja območja zelenih površin ob vodotokih v območju UN so:
– ob Selški Sori, ob Poljanski Sori, na sotočju obeh Sor in ob Sori dolvodno,
– ob Prifarškem potoku od Stare Loke do Selške Sore,
– ob Suhi od Grenca do Sore.
7. Območja gozda in kmetijskih površin
– Območja gozda so z avtohtonim gozdom porasla območja, ki so del širšega območja gozdov ter manjša območja kmetijskih zemljišč na gozdnem robu, kjer se spodbuja sočasna rekreativna raba prostora.
– Območja kmetijskih zemljišč so obsežna območja zelenih površin, ki so vezane na naravno zaledje poselitvenega območja in so v primarni rabi. Območja ohranjajo svoj kulturnokrajinski značaj. To so površine njiv, deloma travnikov, ki se zajedajo v grajeno strukturo poselitve in so del ureditvenega območja UN. Sočasno so namenjene rekreaciji in preživljanju prostega časa (sprehajalne in kolesarske poti), brez posebnih ureditev in naprav ter brez grajenih objektov.
(12) Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varovanje okolja
1. Varstvo pred požari
– Za zagotavljanje varstva pred požari je izgrajeno hidrantno omrežje, ki se ga po potrebi dopolni. Hidrantno omrežje se ustrezno uredi tudi na novih območjih. Na območju UN se nahaja več gasilskih domov.
2. Varstvo pred poplavami
– Poplavna varnost mesta Škofje Loke je na nekaterih območjih ogrožena. Izdelajo se ustrezne strokovne podlage, ki določijo potrebne ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti.
3. Varstvo pred erozijo
– Na območju UN Škofja Loka ni evidentiranih erozijskih problemov, zato veljajo skupni ukrepi za varstvo pred erozijo.
(13) Lokalni energetski koncept
– Občina bo še naprej spodbujala širitev plinifikacije in uporabo zemeljskega plina. Razvejanost javnega plinskega omrežja in pokritost oskrbe z zemeljskim plinom sta na območju mesta zadovoljiva, spodbujati pa je treba priključevanje porabnikov na obstoječe omrežje. V bodoče je treba razvijati plinovodno omrežje in širiti uporabo zemeljskega plina predvsem za ogrevanje tudi na preostalem območju UN, predvsem v bodočih večjih zaokroženih stanovanjskih soseskah in v starem mestnem jedru. Širitev plinovodnega omrežja je predvidena tudi po celotnem novem industrijskem območju UN Škofja Loka, predvsem v industrijski in obrtni coni na Trati, predvidena je tudi plinifikacija CČN Suha. Dolgoročno se vzpostavi povezava obstoječega plinovodnega sistema še preko visokotlačnega plinovoda Trata–Reteče na obstoječi plinovod na območju sosednje Občine Medvode (Ladja–Goričane). S krožno povezanim plinovodom se zagotovi kvalitetna in stalna oskrba občine z zemeljskim plinom.
1. Daljinsko ogrevanje
– Dolgoročno se predvidi možnost daljinskega ogrevanja na posameznih območjih UN Škofja Loka, predvsem zaradi uporabe obnovljivih virov energije kot energenta. V ta namen se uporabi in količini porabnikov prilagodi in preuredi obstoječa kotlovnica na Mestnem trgu.
2. Oskrba z električno energijo
– Na območju UN se pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežja predvidevajo zamenjava prostozračnih vodov za kabelske povezave, zamenjava (povečevanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav odgovarjajočega prereza ter zamenjava okolju neprijaznih transformatorskih postaj za sodobnejše.
– Razvoj SN 20 kV omrežja na področju občine Škofja Loka je obravnavan v študiji Redos 2035: Razvoj elektrodistributivnega omrežja Elektra Gorenjska – Spodnja Gorenjska EIMV, Študija št. 2009/4, Ljubljana, 2010.
– Na področju Trate se gradi industrijska cona. Za potrebe napajanja novih odjemalcev in povečanja potreb po električni energiji obstoječih odjemalcev študija predvideva izgradnjo nove RTP 110/20 kV Trata. V prvi fazi se zgradi RP 20 kV Trata, ki se bo ob večjih porastih obremenitev nadgradila s 110 kV GIS stikališčem in transformacijo 110/20 kV v RTP 110/20 kV Trata. RP Trata bo vključena v omrežje z vzankanjem v dvojni kablovod preseka 2x240 mm2 RTP 110/20 kV Škofja Loka–RP Jeprca. Novo RTP 110/20 kV Trata bo treba vključiti s 110 kV kablom z vzankanjem v 110 kV DV Kleče–Okroglo ali z vzankanjem med 110 kV DV Kleče–Okroglo in RTP 110/20 kV Škofja Loka.
– Razvojni načrti so pripravljeni v skladu s trenutnimi trendi porabe električne energije in razvojnimi načrti izgradnje infrastrukture, ki so opredeljeni v veljavni študiji REDOS. Načrti so dolgoročni in se bodo sproti spreminjali in prilagajali glede na razvoj območja.
(14) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
1. Območja okoljske infrastrukture
– Na območju UN Škofja Loka je oskrba z vodo zagotovljena pretežno prek javnega vodovodnega sistema. Zajetji pitne vode na Virškem polju in Veštrskem polju sta zavarovani z vodovarstvenim območjem, na katerem veljajo zakonske omejitve.
– Predvideni sta rekonstrukcija in obnova vodovoda na celotnem območju UN Škofja Loka.
2. Odvod in čiščenje odpadnih voda
– Na javni kanalizacijski sistem, ki je deloma zgrajen kot ločeno, deloma kot mešano kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi na centralni čistilni napravi Škofja Loka na Suhi (CČN Suha), so priključena naselja ali deli naselij Škofja Loka, Sv. Duh, Virmaše, Dorfarje, Stara Loka, Grenc, Trata in Binkelj. Predvideni sta dograditev omrežja za odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja, ter obnova obstoječega omrežja in objektov in naprav javne kanalizacije. Pri obnovi in dograditvi kanalizacijskih sistemov je treba graditi ločene vode za fekalno in meteorno kanalizacijo. Potrebna je sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih površin. Meteorne vode prvenstveno očiščene ponikajo ali se očiščene odvajajo v vodotoke.
– Obstoječo centralno čistilno napravo Suha je treba posodobiti in tehnološko nadgraditi ter prilagoditi načinu čiščenja vseh stopenj za komunalne odpadne vode tako, da bo nova kapaciteta naprave do 50.000 PE.
– Vsa območja UN Škofja Loka je treba priključiti na centralno kanalizacijsko omrežje, ki se navezuje na CČN Suha. Dokler javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno in objekti niso priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, se komunalna odpadna voda lahko čisti v obstoječih greznicah, novogradnje pa morajo komunalno odpadno vodo čistiti v malih komunalnih čistilnih napravah. Ko je javno kanalizacijsko omrežje zgrajeno in prevzeto v upravljanje, je priključitev na kanalizacijo obvezna.
3. Ravnanje z odpadki
– Za zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov (papir, steklo in plastična in kovinska embalaža) so predvidene zbiralnice (zbiralnice nenevarnih odpadkov). Zbiralnice je treba predvideti v vseh novih večjih območjih namenjenih poselitvi. Na poselitvenem območju UN je organizirano zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov, ki ga izvaja pooblaščena gospodarska družba (koncesionar). Zagotovljen in urejen je tudi odvoz vseh ločeno zbranih frakcij, biološko razgradljivih odpadkov (kjer ni lastnega kompostiranja), kosovnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
– Na območju UN Škofja Loka se uredi zbirna centra komunalnih odpadkov na vzhodnem in zahodnem delu območja UN, kjer se predvidi po prb. 1.000 m2 površine z dovozom na javno cesto. Zbirni center na vzhodnem delu UN se uredi znotraj območja med obema železniškima tiroma, na zahodnem delu UN pa ob regionalni cesti Škofja Loka–Železniki (Vešter).
4. Opredelitev območij zemljišč za gradnjo in usmeritve za njihovo komunalno opremljanje
– Vsa območja naselij, na katerih je predvidena gradnja, je treba ustrezno komunalno opremiti. Območja, na katerih je predvidena zgostitev gradnje, je treba ustrezno rekonstruirati in zagotoviti predpisan standard komunalne opremljenosti.
– Območja, ki so opredeljena za gradnjo, morajo biti opremljena tako, da zagotavljajo:
– prometno varnost na javnih prometnih površinah,
– varstvo okolja, zlasti glede odvajanja odplak (odpadne komunalne in padavinske vode) in odstranjevanja komunalnih in komunalnim odpadkom podobnih odpadkov,
– ustrezne zaščitne zahteve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
– Objekti, ki bodo namenjeni za bivanje ali delo, se bodo obvezno priključevali na komunalno opremo, ki na območju, kjer se bo objekt gradil, obstaja.
– Območja, ki so opredeljena za gradnjo, morajo biti opremljena z javnimi cestami, z javnim vodovodnim omrežjem, fekalno kanalizacijo, elektroenergetskim omrežjem in javno razsvetljavo ter imajo urejen sistem za zbiranje odpadkov. Z meteorno kanalizacijo in plinovodnim omrežjem pa v primeru, če le-to na območju obstaja.
– Če na območju ni meteornega kanalizacijskega omrežja, morajo imeti objekti lastne naprave za odvod padavinskih voda.
(15) Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju
+------------------+--------------------------------------------+
| |USMERITVE |
|OBMOČJA STANOVANJ |– Na vseh območjih stanovanj na območju UN |
| |se ohranja in dviguje kvaliteta bivanja |
| |(urbana prenova, prenova in izboljšanje |
| |komunalne opremljenosti naselij it.). |
| |Prenovi se stare stanovanjske soseske, ki |
| |so prometno slabo pretočne in nimajo |
| |zagotovljenega zadostnega števila parkirnih |
| |mest. |
| |– V stanovanjskih območjih se zagotavljajo |
| |zdravi bivalni pogoji (osončenje, |
| |prezračenost naselja, dostopnost zelenih in |
| |rekreacijskih površin), možnost opremljanja |
| |z družbenimi in oskrbnimi dejavnostmi za |
| |potrebe območja. |
| |– Izrabi se proste in neracionalno zasedene |
| |ali degradirane površine v današnjih |
| |poselitvenih območjih. Predvidita se |
| |prenova in rekonstrukcija obstoječih |
| |stanovanjskih območij, vključno s starimi |
| |jedri. |
| |– Pri izgradnji novih območij za stanovanja |
| |se upoštevata obstoječa tipologija gradnje |
| |in zasnova stanovanjskih sosesk, ki so |
| |prepoznavne in nudijo visoko kvaliteto |
| |bivanja. Tipologija nove zazidave mora biti |
| |usklajena s tipologijo obstoječe zazidave. |
| |Primerna je nizka gostota v obliki vrstnih |
| |in atrijskih hiš. Na območju Kamnitnika se |
| |predvidi tudi umeščanje posameznih |
| |točkovnih skupin 3–4 nadstropnih stavb. |
| |– Stanovanjska območja, ki se gradijo |
| |postopoma, in območja pretežno enodružinske |
| |individualne zazidave, je treba zasnovati |
| |tako, da je parcelacija čim bolj racionalna |
| |in omogoča smotrno komunalno in prometno |
| |infrastrukturo. |
|OBMOČJA CENTRALNIH|– V mestu se krepi in prenavlja staro |
|DEJAVNOSTI |mestno jedro in širše mestno središče z |
| |oblikovanjem zunanjega mestnega prostora |
| |predvsem s spodbujanjem centralnih |
| |dejavnosti. |
| |– Posegi v starem mestnem jedru se |
| |usmerjajo v dodatno ponudbo stanovanj v |
| |povezavi s programsko prenovo dejavnosti ob |
| |javnih prostorih, izboljšanjem kakovosti |
| |odprtih prostorov in javnih odprtih |
| |površin. |
| |– Osrednja območja se oblikujejo ob glavni |
| |mestni cesti skozi mesto. |
| |– Območji centralnih dejavnosti sta območje |
| |srednješolskega centra (Poden) in območje |
| |Kapucinskega predmestja z območjem |
| |nekdanjih vojašnic. |
| |– Posamezne centralne dejavnosti so |
| |umeščene znotraj stanovanjskih območij. |
|OBMOČJA |– Na območjih obstoječih proizvodnih |
|PROIZVODNIH |dejavnosti na območju Trate imajo pred |
|DEJAVNOSTI |novogradnjami prednost rekonstrukcije, |
| |odstranitve objektov. |
| |– Pri razvoju proizvodnih dejavnosti se |
| |izvajajo tudi prestrukturiranje, zgostitev |
| |in racionalna izraba obstoječih območij. |
| |Kolikor se zaradi prestrukturiranja |
| |pojavijo proste, nezadostno izkoriščene |
| |oziroma degradirane površine v območju |
| |obstoječe industrijske cone, se nova |
| |območja aktivira po zapolnitvi navedenih |
| |površin v obstoječi industrijski coni. |
| |– Širitev nove industrijske cone bo možna |
| |šele po zapolnitvi vseh obstoječih stavbnih |
| |zemljišč s podrobnejšo namensko rabo IG in |
| |IP v Škofji Loki. |
| |– Nova območja, predvidena za proizvodne |
| |dejavnosti se urejajo s podrobnejšimi |
| |prostorskimi izvedbenimi akti. |
| |– Spreminjanje obstoječih območij za |
| |proizvodne dejavnosti v druge, neproizvodne |
| |namene ni dopustno. |
|OBMOČJA ZELENIH IN|– Javne odprte površine se oblikuje kot |
|JAVNIH ODPRTIH |privlačna, kompleksna, pestra in |
|POVRŠIN |spreminjajoča se okolja. Uporabljajo naj se |
| |prvine, kot so: voda, travnate ploskve, |
| |drevnina in grmovnice, organske oblike ter |
| |materiali različnih tekstur, oblik in barv. |
| |– Na javnih odprtih površinah naj se |
| |zagotavljata tako zasebnost kot tudi |
| |vključevanje v socialno okolje. |
| |– Javne odprte površine in zelene površine |
| |naj se oblikuje na način, ki nudi udobje in |
| |sprostitev. Prostor naj omogoča tako |
| |zaščito pred soncem kot tudi dostopnost do |
| |njega, zaščito pred motornim prometom. |
| |– Zelene površine naj bodo sistem, ki |
| |povezuje mesto z njegovim zelenim zaledjem |
| |in je v sistem mesta vključen kot površine, |
| |ki sooblikujejo mestni prostor in so |
| |prostor zadovoljevanja potreb prebivalcev |
| |ter nosilec ekoloških funkcij. |
| |– Kot zelene in pasivne rekreacijske |
| |površine se urejajo vsa obvodna območja |
| |znotraj območja UN. Kot zelene površine sta |
| |opredeljena zelena členitvena pasova Traški |
| |graben in območje Sušce. |
| |– Zelene površine se opredelijo na območju |
| |Frankovega naselja. |
| |– Kot območje zelenih površin znotraj |
| |območja UN se opredeli Kamnitnik. |
|POSEBNA OBMOČJA |– Kot površine posebnih območij, namenjenih |
| |nakupovalnim centrom, se opredelijo |
| |površine na območju Grenca. |
| |– Na območju Betonarne Tehnik je možno |
| |organizirati območje posebnih površin za |
| |turizem. |
|OBMOČJA PROMETNIH |– Za območje mesta so dolgoročno predvidene |
|POVRŠIN |obvozne ceste: proti Poljanski dolini, |
| |proti Selški dolini in naprej proti Kranju |
| |in Ljubljani. |
| |– Mirujoči promet se organizira kot javna |
| |parkirišča v območjih centralnih dejavnosti |
| |in družbene infrastrukture, z izgradnjo |
| |garažnih hiš ter zunanjih parkirnih površin |
| |ob starem mestnem jedru, poljavna |
| |parkirišča se organizirajo na območjih |
| |večstanovanjske gradnje in območjih |
| |zgoščene individualne gradnje. |
| |– Mirujoči promet v industrijskih conah in |
| |za potrebe industrije se zagotavlja v |
| |okviru lastnih zemljišč (prednostno v |
| |večnivojskih objektih). Odprta parkirišča |
| |se bogato ozelenijo z drevesno vegetacijo. |
| |– Peš promet se odvija po površinah |
| |urbanega središča in na območju starega |
| |mestnega jedra. Ta območja so prednostno |
| |namenjena pešcem. Območje starega mestnega |
| |jedra je območje peš prometa. Kot |
| |prednostno območje peš prometa se uredi |
| |Šolska ulica z podaljšanjem preko |
| |Kamnitnika do novih stanovanjskih območij |
| |Kamnitnik. Glavna prometna os skozi mesto |
| |je opremljena z obojestranskim pločnikom in |
| |kolesarsko stezo od Trate do Podlubnika. |
| |– Javni mestni potniški promet je |
| |organiziran med Podlubnikom in Trato. |
| |Medkrajevni potniški promet pa v vse |
| |bistvene smeri: proti Poljanski in Selški |
| |dolini, Kranju in Ljubljani. |
|OBMOČJA |– Vsi fiksni telekomunikacijski vodi naj se |
|KOMUNIKACIJSKE |vodijo podzemno. Pri prenovi oziroma |
|INFRASTRUKTURE |gradnji ostale komunalne infrastrukture naj |
| |se fiksno telekomunikacijsko omrežje |
| |posodablja sočasno z ostalo komunalno |
|OBMOČJA OKOLJSKE |– Kot območja okoljske infrastrukture so |
|INFRASTRUKTURE |opredeljena območje komunalnih čistilnih |
| |naprav, območja vodnih zajetij in |
| |vodohranov. |
| |– Mesto se opremlja s kanalizacijskem |
| |omrežjem, ki je priključeno na komunalno |
| |čistilno napravo z izpustom v Soro. V |
| |okviru rekonstrukcije obstoječe CČN je |
| |treba zagotoviti postajo za prevzem blata |
| |iz komunalne in iz malih komunalnih |
| |čistilnih naprav in greznične gošče iz |
| |obstoječih greznic celotnega območja Občine |
| |Škofja Loka. |
| |– Javni kanalizacijski sistem je pretežno |
| |gravitacijski, razen tam, kjer je zaradi |
| |konfiguracije terena potrebno prečrpavanje |
| |(tlačni vodi in črpališča). Javna |
| |kanalizacija se gradi z dinamiko širjenja |
| |naselja. Kanalizacija naj prvenstveno |
| |poteka po trasah javnih cest in poti ter po |
| |javnih površinah. |
| |– Organizirana so mesta za prevzem ločeno |
| |zbranih odpadkov. Biološki odpadki iz |
| |urejanja javnih zelenih površin in biološko |
| |razgradljivi odpadki z območij, kjer ni |
| |individualnega kompostiranja, se odvažajo |
| |kompostirat izven občine. |
| |– Nevarne ali posebne odpadke iz |
| |proizvodnje je povzročitelj dolžan zbirati |
| |in varno hraniti na parcelah, kjer taki |
| |odpadki nastajajo, in jih redno odvažati |
| |(predajati na uničenje ali skladiščenje) |
| |skladno s predpisi. |
|OBMOČJA ENERGETSKE|– Na pretežnem delu mestnega območja je |
|INFRASTRUKTURE |mogoč priklop na javni plinovod in odjem |
| |zemeljskega plina. Širitev plinifikacije bo |
| |potekala skladno z lokalnim energetskim |
| |konceptom. |
| |– Območje elektroenergetske infrastrukture |
| |je območje obstoječe RTP 110/20 kV Škofja |
| |Loka in predvidene RTP 110/20 kV Trata. |
| |Elektroenergetsko omrežje se na ureditvenem |
| |območju mesta kablira. Omrežje se gradi na |
| |javnih površinah, izjemoma, kjer vodi niso |
| |možni na javni površini, se trasa pelje po |
| |zasebnih zemljiščih. |
| |– Krepitev prenosnih sistemov in izgradnja |
| |novih električnih vodov sledi dinamiki |
| |širjenja naselja in gradnji v naselju. |
| |– Na pretežnem delu mesta je sistem javne |
| |razsvetljave urejen in se nadgrajuje. |
30. člen
(koncept razvoja naselja Reteče z Gorenjo vasjo)
(1) Območje urbanističnega načrta Reteče vključuje naselji Reteče in Gorenja vas - Reteče, ki se bosta razvijali kot pomembnejše lokalno središče.
(2) Ohranja in razvija se stanovanjska funkcija z nekaterimi javnimi funkcijami in storitvenimi dejavnostmi (podružnična osnovna šola, župnijski urad, trgovina s prehrano, gostilna, več obrtnikov, železniška in avtobusna postaja).
(3) V naselju je treba krepiti funkcije pomembnejšega lokalnega središča z razvijanjem oskrbnih, družbenih in proizvodno-storitvenih funkcij (zdravstvena postaja ali zasebni zdravnik, pošta in kulturne dejavnosti) in načrtno oblikovati center naselja.
(4) Koncept razvoja območja UN je usmerjen v zapolnitve obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč.
(5) Nevarne prometne navezave dela naselja južno od regionalne ceste Jeprca–Škofja Loka z regionalno cesto ter nivojsko križanje z železniško progo zahtevajo ureditev nove prometne navezave in izvennivojskega križanja ceste in železnice, kar se lahko izvede na delu zemljišč, predvidenih za širitev območja urbanega jedra naselja.
(6) Vaški jedri naselij Reteč z Gorenjo vasjo se načrtno ohranja v smislu morfoloških značilnosti naselja ter ohranjanja kmetij in kmetijskega prostora.
(7) Načrtno se ohranja nepozidan prostor med obema naseljema in ohranja prepoznavnost posameznega naselja.
(8) Skozi naselje potekata tako železnica kot regionalna cesta, ki delita naselje na 3 med seboj slabo povezane dele. Prometna dostopnost obstoječih že poseljenih delov naselja in obstoječe dostopno cestno omrežje sta slaba in se ju izboljša z ureditvijo notranjega prometa, preusmeritvijo tranzitnega prometa na obvoznico ter ureditvijo izven nivojskega križanja z železniško progo.
(9) Območje, ki se ureja z UN
– Ureditveno območje urbanističnega načrta Reteče obsega poselitveno območje funkcionalno povezanih naselij Reteče in Gorenja vas-Reteče ter območja gozdnih zemljišč, ki so vsebinsko vezana na poselitveno območje Reteč z Gorenjo vasjo ter območje širitve naselja za potrebe ureditve jedra naselja ter prometno ureditev.
(10) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
– Prometno omrežje lokalnih cest bo treba deloma rekonstruirati, ponekod razširiti cestišča, urediti pločnike in javno razsvetljavo, dograditi manjkajoče odseke javnih poti in zgraditi dostopne ceste. Sistem prometne ureditve je zasnovan na principu umirjanja prometa v središču naselja, vzpostavitvi povezovalnih cest med deli naselja, izgradnji severne obvozne ceste, namenjene tranzitu. Zagotovitev izvennivojskih križanj ceste in železnice predvsem na območju jedra naselja.
– regionalna (razbremenilna) cesta 1. reda (državna cesta),
– mestna zbirna cesta,
– pomembnejša dostopna cesta,
– lokalna cesta,
– javna pot.
– Območje urbanističnega načrta Reteče je prometno navezano na regionalno cesto R1 210, ki poteka od Jeprce skozi Škofjo Loko do Kranja. Za dolgoročni razvoj naselja je pomembna obvoznica severno od Reteč, ki bo prevzela celoten tranzitni promet. S severno obvoznico se prometno razbremeni središče naselja ter se omogoči boljši dostop v nova razvojna območja severnega dela.
– Na severno obvoznico se na vzhodu in zahodu navezuje obstoječa regionalna cesta, ki se z izgradnjo severne obvoznice preoblikuje v zbirno cesto. Za boljše prometno napajanje naselja se vzpostavi še pomembnejša dostopna cesta v smeri sever–jug, ki se navezuje na obvoznico, z nadvozom nad železnico. Takšno prometno ureditev zahteva obstoječa in predvidena pozidava tega območja.
– Mešan motorni in kolesarski promet je mogoč na cestah, kjer gostota prometa ne preseže 10.000 vozil/dan, če je vozna hitrost omejena na 50 km/h ali 15.000 vozil/dan, če vozna hitrost ne preseže 40 do 45 km/h.
– Mestna zbirna cesta je glavna cesta, ki se uredi v glavno ulico naselja v profilu dvopasovno vozišče za motorni promet, kolesarska steza in pločnik. Kjer ni dovolj prostora, je ta cesta lahko urejena brez kolesarskih stez. V tem primeru so kolesarji na vozišču za motorni promet.
– Pomembnejše dostopne ceste imajo dvopasovno vozišče, kolesarsko stezo in pločnik.
– Dostopne ceste imajo mešano vozno površino za pešce, kolesarje in motorni promet. Ti cestni odseki morajo biti ustrezno razbremenjeni, da ne presežejo vrednosti 150 vozil/h.
– Vse mestne zbirne in dostopne ceste se pri polnem profilu načrtujejo z vzdolžnimi zelenicami, drevoredi ali vzdolžnim parkiranjem, ki je lahko tudi združeno z drevoredi.
– Pred pozidavo je treba varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest.
– Na področju železniškega prometa se predvidevata izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana–Jesenice (nova železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana) z ureditvijo potniškega perona in postaje, izvedbo telekomandne naprave in elektrifikacijo železniške proge ter ureditev izvennivojskih križanj s cestno infrastrukturo.
– Parkirnih mest primanjkuje predvsem na območju centra naselja, območju šole in železniške postaje.
– Za nadaljnje funkcioniranje ter širitev oziroma oživitev širšega centra naselja je predvidena ureditev parkirnih površin ob zbirni cesti ter parkirišča ob železniški postaji.
5. Kolesarske in pešpoti
– Ob bolj obremenjenih cestah so predvidene kolesarske steze, na manj obremenjenih pa je dovoljen mešan promet. Na mešanih voznih površinah bo promet umirjen s strukturo tlakov.
– Drugod se zgradijo pločniki ali pa je vozna hitrost omejena na 30 km/h. Ob mestni zbirni cesti se zgradijo obojestranski pločniki. Kjer je samo enostranska pozidava, so lahko tudi enostranski. Na dostopnih cestah je lahko mešan promet, v teh primerih je hitrost omejena na 30 km/h.
6. Javni potniški promet
– Medkrajevni avtobusni promet proti Škofji Loki in Ljubljani ostane nespremenjen, saj mora potekati skozi ali ob težišču pozidave.
– Predvidena je ureditev železniške postaje na obstoječi lokaciji in ureditev parkirišča za potrebe železniškega potniškega prometa.
(11) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
1. Urbanistično oblikovanje, arhitekturno oblikovanje in krajinsko oblikovanje
– Pri obnavljanju stavbnega fonda in strukture naselja se ohranja stari vaški jedri Reteč in Gorenje vasi, v ostalih delih naselja pa se spodbuja ohranjanje značilnosti tradicionalne arhitekturne identitete.
– Na območju med cerkvijo v Retečah in avtobusno postajo na cesti proti Ljubljani se oblikuje nov center kraja, kamor se umešča družbene funkcije ter funkcije osnovne oskrbe.
– Ob cesti proti Ljubljani se spodbuja umeščanje manjših servisnih in poslovnih dejavnosti tako, da se objekti odpirajo na cesto in se ustvarja bolj javen značaj ulice.
– Območje ob cesti proti Ljubljani in cesto med avtobusnim postajališčem in cerkvijo se preoblikuje tako, da dobi bolj urban značaj (vzpostavitev drevoredov, ureditev hodnikov za pešce in kolesarskih poti, bogatejša ulična oprema, spodbujanje ustvarjanja mikrouličnih ureditev s trgi itd.).
– Varuje se poglede na dominante (cerkev).
– Z vzpostavljanjem oziroma ohranjanjem zelenih pasov se zagotavljata členitev poselitvene strukture in ločevanje vaških naselij od novejše poselitve.
– Znotraj urbane strukture naselja se ohranja zelena, z gozdom porasla površina, ki se jo nameni parkovni rabi z možnostjo ureditve otroških igrišč.
– Z roba terase se varuje sekvenco pogledov na Soro.
2. Urbana oprema
(12) Koncept zelenega sistema naselja
1. Zeleni sistem
– Zaradi značilnosti poselitvenega območja, ki združuje dve naselji, zeleni sistem na območju UN vključuje tako zelene površine naselja kot tudi kmetijske in gozdne površine v zaledju naselij.
2. Športni parki in otroška igrišča
– Za potrebe osnovne šole se povečajo površine za športna igrišča pri osnovni šoli.
– Osnovnim potrebam kraja po razvoju športne dejavnosti zadoščajo igrišča ob osnovni šoli ter obstoječa športna igrišča izven območja UN (nogometno igrišče). Rekreaciji služijo še ohranjen gozd in druge zelene površine znotraj naselja.
– Predvideni sta dve otroški igrišči, in sicer eno v sklopu šolskega igrišča pri osnovni šoli, drugo pa v sklopu zelenih površin v severnem delu Reteč. Pri načrtovanju igrišč za otroke je treba upoštevati različne starostne skupine in skupine otrok s posebnimi potrebami.
3. Parki in druge zelene površine
– Predlagani sta dve površini, kjer se ohranja gozd in služita kot parkovni površini.
– Druge zelene površine znotraj poselitve imajo predvsem pomembno varovalno in členitveno funkcijo. Takšna je površina strmega pobočja rečne terase nad Soro, ki se jo varuje pred erozijo, ter gozdne in deloma kmetijske površine med Retečami in Gorenjo vasjo, ki členijo poselitveno strukturo in varujejo obe naselji pred zlitjem.
– Na območju UN je obstoječe pokopališče v Retečah pri cerkvi sv. Janeza Evangelista, za katerega je predvidena širitev in izgradnja poslovilne vežice.
5. Šport in rekreacija v naravi
– Pasivna rekreacija v naselju se zadovoljuje na rekreacijskih površinah v okviru igrišč. Hkrati pa se zagotavlja rekreacijo v odprti krajini. Okoljsko neobremenjujoče oblike rekreacije v naravi se zagotovi tako, da se uredi potrebna osnovna infrastruktura (poti, počivališča, razgledišča). Ostale, bolj intenzivne oblike rekreacije, in tiste, ki zahtevajo dodatno infrastrukturo, se v prostor umešča točkovno.
6. Območja gozda in kmetijskih površin
– Območja gozda so z avtohtonim gozdom porasla območja, ki so del širšega območja gozdov, ter manjša območja kmetijskih zemljišč na gozdnem robu, kjer se spodbuja sočasna rekreativna raba prostora.
– Območja kmetijskih zemljišč so obsežna območja zelenih površin, ki so vezane na naravno zaledje poselitvenega območja in so v primarni rabi. Območja ohranjajo svoj kulturno-krajinski značaj. To so površine njiv, deloma travnikov, ki se zajedajo v grajeno strukturo poselitve in so del ureditvenega območja UN. Sočasno so namenjene rekreaciji in preživljanju prostega časa (sprehajalne in kolesarske poti), brez posebnih ureditev in naprav ter brez grajenih objektov. To je zlasti zeleno členitveno območje med obema naseljema v okviru UN.
(13) Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varovanje okolja
– Varstvo naravnega in življenjskega okolja se pogojuje z zagotavljanjem ustreznega ravnanja z odpadki, s preprečevanjem onesnaževanja tal, površinskih in podzemnih voda, z omejevanjem emisij hrupa, s preprečevanjem emisij neprijetnih vonjav in škodljivih snovi v zrak ter zmanjševanjem vseh drugih morebitnih negativnih vplivov dejavnosti na naravno in življenjsko okolje.
– Gradnje na posameznih območjih so možne le, kolikor mejna raven hrupa, ki je predpisana za območje naravnega ali življenjskega okolja, ne bo presežena. V območjih urbanega jedra in stanovanjskih območjih, kjer so dovoljene dopolnilne dejavnosti, se lahko ohranjajo in nastajajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa v svojem okolju.
– Javne ustanove ter stanovanjska območja ob železniški progi in regionalni cesti, ki so na odsekih, kjer nivo hrupa dosega ali presega mejno raven, je treba ustrezno zaščititi pred prekomernim hrupom. Tam novogradnje za stanovanja niso možne.
(14) Lokalni energetski koncept
1. Oskrba s plinom
– Preko območja UN Reteče je predvidena trasa novega, vzhodnega napajalnega plinovoda, ki se priključi na obstoječo javno primarno mrežo. Trasa napajalnega plinovoda naj poteka ob trasi vodovoda. Predvidena je izgradnja plinskega omrežja za potrebe oskrbe s plinom za naselji Reteče in Gorenja vas - Reteče, ki se bo navezoval na primarno mrežo na Trati in iz Občine Medvode.
– Na območju UN se pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežja predvidevajo zamenjava prostozračnih vodov za kabelske povezave, zamenjava (povečevanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav odgovarjajočega prereza ter zamenjava okolju neprijaznih transformatorskih postaj za sodobne postaje.
(15) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
1. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
– Območja UN Reteče ni možno priključiti na centralni kanalizacijski sistem, zato je predvidena izgradnja samostojnega javnega kanalizacijskega sistema za naselja Reteče, Gorenja vas - Reteče in Godešič. Sistem bo odpadno vodo zbiral in odvedel do komunalne čistilne naprave. Predvidena je izgradnja komunalne čistilne naprave Reteče v velikosti 2.000 PE z možnostjo nadgradnje do 2.400 PE, ki je predvidena na jugovzhodnem delu območja, z iztokom očiščene vode v reko Soro.
– Naselja oziroma objekti bodo priključeni na komunalno čistilno napravo preko javnega kanalizacijskega sistema za odpadne vode. Gradnja bo postopna in z možnostjo dograditve.
– Dokler javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno in do priključitve objektov na javno kanalizacijsko omrežje, se komunalna odpadna voda lahko čisti v obstoječih greznicah, novogradnje pa morajo čistiti komunalno odpadno vodo v malih komunalnih čistilnih napravah. Ko je javno kanalizacijsko omrežje zgrajeno in prevzeto v upravljanje, je priključitev nanj obvezna.
2. Ravnanje z odpadki
– Organizirano je zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov, ki ju izvaja pooblaščena gospodarska družba (koncesionar). Za zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov (papir, steklo in plastična in kovinska embalaža) so predvidene zbiralnice nenevarnih odpadkov. Zagotovljen in urejen je tudi odvoz vseh ločeno zbranih frakcij, biološko razgradljivih odpadkov (kjer ni lastnega kompostiranja), kosovnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
– S širitvijo območja UN in povečanjem števila prebivalcev se na osrednjem območju UN predvidi zbirni center.
3. Opredelitev območij zemljišč za gradnjo in usmeritve za njihovo komunalno opremljanje
– Vsa območja naselij, na katerih je predvidena gradnja, je treba ustrezno komunalno opremiti. Območja, na katerih je predvidena zgostitev gradnje, je treba ustrezno rekonstruirati in zagotoviti predpisan standard komunalne opremljenost.
– prometno varnost na javnih prometnih napravah,
– varstvo pred prekomernim hrupom,
– ustrezne zaščitne zahteve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ustrezne zaščitne zahteve, zlasti glede zaščite pred požarom.
– Območja, ki so opredeljena za gradnjo, morajo biti opremljena vsaj z javnimi cestami, z javnim vodovodnim omrežjem, fekalnim kanalizacijskim in elektroenergetskim omrežjem in javno razsvetljavo ter urejenim sistemom za zbiranje odpadkov. Z meteorno kanalizacijo in plinovodnim omrežjem pa v primeru, če le-to na območju obstaja.
– Če na območju ni meteornega kanalizacijskega omrežja oziroma ni tehnične možnosti za priključitev na javno omrežje, morajo lastniki objektov urediti lastne naprave za odvod očiščenih padavinskih vod in jih prvenstveno ponikati.
(16) Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju
– Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč UN Reteče predvideva naslednje podrobne namenske rabe:
– stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi,
– površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju,
– osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske dejavnosti, pokopališče, avtobusna postaja, gasilski dom ter bivanje,
– druge zelene površine, kot so zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo.
|OBMOČJA STANOVANJ |– Vsa območja stanovanj na območju UN se |
| |ohranja in dviguje kvaliteto bivanja |
| |komunalne opremljenosti itd.). |
| |z družbenimi in oskrbnimi dejavnostmi. |
| |poselitvenih območjih in rob ob njih. |
| |Predvidi se prenovo in rekonstrukcijo |
| |obstoječih stanovanjskih območij, vključno |
| |s starimi jedri. |
| |– Pri gradnji na predvidenih območjih za |
| |stanovanja se upoštevata obstoječa |
| |tipologija gradnje in zasnova stanovanjskih |
| |sosesk s potrebnimi dopolnilnimi |
| |dejavnostmi. Tipologija nove zazidave mora |
| |biti usklajena s tipologijo obstoječe. |
| |individualne zazidave je treba zasnovati |
| |– Območja podeželskega naselja sta območji |
| |starih Reteč in območje Gorenje vasi. |
|OSREDNJE OBMOČJE |– V naselju se oblikuje urbano jedro |
|CENTRALNIH |predvsem s spodbujanjem centralnih |
|DEJAVNOSTI |dejavnosti. |
| |– Osrednje območje se oblikuje ob glavni |
| |cesti skozi naselje v smeri proti Ljubljani |
| |in Škofji Loki. |
| |– Današnje osrednje območje Reteč je v |
| |preteklosti spontano raslo, zato center ni |
| |izoblikovan, hkrati pa je območje potrebno |
| |celovite prenove v smeri izboljšanja urbane |
| |strukture, prometne dostopnosti in |
| |komunalne opremljenosti. |
|OBMOČJA ZELENIH IN|– Zeleni pas, ki ima funkcijo ločevanja |
|JAVNIH ODPRTIH |Reteč in Gorenje vasi, ohranja primarno |
|POVRŠIN |namensko rabo z ohranjanjem obstoječih |
| |dostopnih in poljskih poti, ki hkrati |
| |služijo pasivni rekreaciji prebivalcev |
| |območja UN. |
| |– Kot zelene površine se urejajo gozdne |
| |površine znotraj območja. |
| |znotraj območja UN. |
|OBMOČJA PROMETNIH |– Območje predvidene prestavljene |
|POVRŠIN |regionalne ceste Jeprca–Škofja Loka. |
|OBMOČJA OKOLJSKE |– Predvidena je izgradnja samostojnega |
|INFRASTRUKTURE |javnega kanalizacijskega sistema za naselja |
| |Reteče, Gorenja vas – Reteče in Godešič, ki |
| |odpadno vodo zbere in odvede do komunalne |
| |čistilne naprave. Predvidena je izgradnja |
| |komunalne čistilne naprave Reteče v |
| |velikosti 2.000 PE z možnostjo nadgradnje |
| |do 2.400 PE na jugovzhodu območja, z |
| |iztokom očiščene vode v reko Soro. |
2.6. Usmeritve za razvoj v krajini
31. člen
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Občina Škofja Loka bo prostorski razvoj primarnih dejavnosti, razvoj poselitve in infrastrukture usmerjala tako, da se ohranja naravne in kulturne prvine krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Škofja Loka, ki hkrati nudijo prednosti za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem za kmetijstvo, razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter zagotavljajo varno, privlačno in prijetno bivalno okolje.
(2) Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.
(3) Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično-rekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin.
(4) Usmeritve za razvoj posameznih dejavnosti v krajini so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.2. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000).
32. člen
(kmetijstvo)
(1) Kmetijska zemljišča se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki so notranje členjena na območja z omejitvami zaradi varovanih naravnih vrednot, kulturne dediščine, obrambe ali škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih območij virov pitne vode.
(2) Glede na pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč se razvoj intenzivnega kmetijstva usmerja na ravninski svet Sorškega polja.
(3) Na območjih kmetijskih zemljišč z močno izraženimi dediščinskimi omejitvami (kulturna krajina) se spodbuja tradicionalna kmetijska raba zaradi ohranjanja kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine, preprečevanja zaraščanja, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot. Takšna območja so: dolina Poljanske Sore, dolina Selške Sore, razgibano obrobje Sorškega polja, Krancelj, Križna Gora.
(4) Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju (hribovita, strma in slabše dostopna območja) je treba spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.
(5) Občina bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.
(6) Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so:
– Spodbujanje osnovne kmetijske proizvodnje v smislu spodbujanja vlaganja v objekte, novo tehnologijo in izboljšavo zemljišč.
– Ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, to je spodbujanje obnove travniških sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah.
– Spodbujanje ekološkega kmetovanja.
– Spodbujanje reje drobnice.
– Spodbujanje razvoja čebelarstva.
– Nakup zemljišč s strani lokalnih združenj z namenom zagotavljanja oblikovanja večjih zemljiških kompleksov, ki bi omogočali racionalnejšo rabo kmetijskih zemljišč.
– Usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, predelava osnovnih kmetijskih pridelkov, dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, turizem na kmetiji, pridobivanje in prodaja energije iz vodnih in alternativnih virov itd.).
(7) Na najboljših kmetijskih zemljiščih je gradnja objektov dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. V tem primeru se zemljišča za gradnjo objektov praviloma določijo na osnovi ovrednotenih variantnih predlogov glede na njihov funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik ter glede na njihovo sprejemljivost v lokalnem okolju.
(8) Novi infrastrukturni objekti se umeščajo v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, zlasti najkvalitetnejših njivskih površin, hkrati pa naj se z novimi posegi ne drobi posestna struktura.
33. člen
(gozdarstvo)
(1) Občina bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustne.
(2) Na območju Občine Škofja Loka so naslednje vrste gozdov: gozdni rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim pomenom, večnamenski gozd:
(3) Gozdni rezervati (Zminec) so prepuščeni naravnemu razvoju. V njih niso dovoljeni posegi v prostor, gozdnovarstvena in gojitvena dela, gradnja prometnic in izkoriščanje ter raba gozdov.
(4) V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
(5) Večnamenski gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju gozdov. V njih je dovoljeno izvajati dejavnosti s področja gozdarstva in posegati v prostor v skladu s predpisi.
(6) Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, vzdolž površin obstoječe osnovne namenske rabe gozd, je treba vzdolž površin osnovne namenske rabe gozd načrtno predvideti tudi varnostno-oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.
(7) Večji del gozdnega območja Občine Škofja Loka prekriva večnamenski gozd. Na področju gozdarske dejavnosti je v najvrednejših krajinskih območjih treba uveljavljati sonaravne pristope h gospodarjenju z gozdovi in preprečiti gozdnogospodarske ukrepe, ki utegnejo povzročiti razvrednotenje teh območij (npr. premene, nasade, gradnjo novih gozdnih cest in vlak ter zasaditev monokultur). Potrebno je varovati že oblikovane gozdne robove (gozdni rob celkov). Ohranjati je treba mešano sestavo gozdov.
(8) V okolici pomembnejših vodnih virov je treba ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(9) Na strmih predelih (poudarjenost varovalne funkcije) je treba zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo, ukrepati malopovršinsko, z nižjo intenziteto sečnje, ter uporabljati terenu primerno tehnologijo pridobivanja lesa in izgradnje prometnic.
(10) Raba in vzdrževanje večjih lesnoproizvodnih kompleksov gozdov mora potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Posegi v gozd in prostor ob gozdu morajo biti načrtovani tako, da se zagotovi oziroma ohrani dostop do sosednjega gozda oziroma gozdnega zaledja za potrebe gospodarjenja z gozdom (odvoz lesa s tovornim vozilom), vključno z njegovo splošno javno rabo (rekreacija, nabiranje plodov, čebelarjenje itd.).
(11) Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, v le-tem ni dovoljeno.
(12) Prostorski posegi v območja gozdov v kmetijski in primestni krajini zaradi premajhnega deleža gozdov niso dopustni (tudi za kmetijske namene ne).
(13) Gozdne površine v okolici mesta Škofja Loka so razvrščene v gozdove posebnega namena ter imajo rekreacijsko in estetsko funkcijo (zeleni obroč Škofje Loke).
(14) V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu.
34. člen
(vode)
(1) Za zagotavljanje varstva kakovosti podzemne vode je treba:
(2) Komunalne odpadne vode se zbirajo v kanalizacijskih sistemih in se čistijo na komunalnih čistilnih napravah. Kjer ni javne kanalizacije, se komunalne odpadne vode čisti z individualnimi čistilnimi sistemi (rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave itd.). Spodbuja se zamenjava obstoječih (klasičnih nepretočnih) greznic s prej omenjenimi sistemi. Meteorne vode je treba prvenstveno očiščene ponikati ali očiščene odvajati v vodotoke.
(3) Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, treba je urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine.
(4) Vse lokalne vodne vire (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) je treba ohraniti oziroma očistiti in ustrezno vzdrževati.
(5) Evidentirati in sanirati je treba divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe.
(6) Občina bo preprečevala spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo vodni robovi ter naravna morfologija strug in obrežne vegetacije ter površinski vodni pojavi v celoti.
(7) Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda sega 15,00 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda 5,00 m od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40,00 m od meje vodnega zemljišča.
(8) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov (gnojenje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev itd.).
(9) Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno graditi, postavljati objektov ali drugih trajnih ovir, ki bi preprečevale dostop za potrebe vzdrževanja vodotoka in prost prehod ob vodnem dobrem. V teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju ob hkratnem ohranjanju vegetacijskih zaščitnih pasov.
(10) Za dosego dobrega stanja površinskih voda v Občini Škofja Loka, za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta, je treba:
– Obstoječe naravne retencijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij) je treba zavarovati pred nadaljnjo degradacijo. V primeru nadaljnje krčitve je treba zagotoviti nadomestne retencijske površine.
– Ohranjati in vzdrževati je treba vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečevanje širjenja površinskega onesnaženja v vodotoke). Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavljajo in varujejo obstoječi vegetacijski varovalni pasovi (širine minimalno 5,00 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upoštevajo kriteriji za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobra kmetijska praksa.
– Naravne vodotoke je treba ohranjati v naravnem stanju, nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.)
– Renaturacija reguliranih vodotokov se izvaja povsod, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine, ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu.
– Uredita se odvajanje in čiščenje odpadnih voda, kar bo pripomoglo k izboljšavi kakovosti podzemnih in površinskih voda ter hkrati omogočilo razmah oziroma razvoj vrste dopolnilnih dejavnosti na in ob vodi (šport, turizem, ribištvo itd.).
(11) Izkoriščanje vode kot naravnega vira (npr. odvzem vode za male vodne elektrarne) mora biti predhodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov.
35. člen
(turizem in rekreacija)
(1) Občina bo turizem in rekreacijo v prostoru usmerjala tako, da bodo ohranjene naravne in kulturne kakovosti prostora, in sicer ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti.
(2) Razvoj bo temeljil na:
– večji promociji in trženju turistične ponudbe v mestu in na podeželju,
– povečanju nastanitvenih zmogljivosti,
– obnovi oziroma razvoju in izgradnji potrebne turistične in rekreacijske infrastrukture,
– povečanju kakovosti storitev na področju turizma,
– vzpostavitvi uravnoteženih in trajnostnih turističnih destinacij,
– povezovanju turističnih destinacij,
– vključevanju naravnih vrednot in kulturne dediščine v turistično ponudbo,
– vzpostavitvi oziroma oživitvi tematskih poti,
– aktivnem podeželju in mestu kot razvojnemu impulzu (žive tradicionalne obrti, kulinarična ponudba itd.),
– povezovanju turističnih akterjev na podlagi javno-zasebnega partnerstva,
– spodbujanju podjetništva v turizmu ter povečanju zaposlitve na področju turizma,
– povezovanju z drugimi panogami (šport, kmetijstvo itd.),
– spodbujanju in nadaljnjem razvoju turistično-kulturnih prireditev,
– povezovanju s sosednjimi občinami, regijami na področju turizma (Gorenjska panoramska pot, Evropska pešpot E7, Loška kolesarska pot, vključitev v državno omrežje kolesarskih poti),
– vključevanju ponudbe v nacionalno ponudbo,
– povezovanju starih mest.
– mesto Škofja Loka se razvije v glavno jedrno turistično območje občine z vzpostavitvijo kulturnega, mestnega in kongresnega turizma v navezavi s turistično-rekreativnim zaledjem mesta;
– turistično-rekreativno zaledje mesta: območje Lubnik, območje Ožbolt – Sveta Barbara, območje Križna gora, območje Crngrob, območje Reteške loke in območje vsakodnevne rekreacije prebivalcev mesta Škofja Loka;
– območje Stari vrh (drugo večje turistično rekreativno jedro občine);
36. člen
(mineralne surovine)
(1) Ohranja se kamnolom Visoko, kjer se sanacija izvaja sočasno z izkoriščanjem tako, da se zagotovi končna sanacija območja.
(2) Na vseh območjih, na katerih se je izvajalo nelegalno izkoriščanje, se zagotovi končna sanacija brez izkoriščanja mineralnih surovin, na podlagi sanacijskih načrtov v skladu s predpisi s področja graditve objektov ali s spodbujanjem naravne sukcesije.
(3) Gramoznica Reteče se po zaključku izkoriščanja sanira in vrne v primarno namensko rabo v skladu z določili veljavnega izvedbenega prostorskega akta.
(4) Ohranja se kamnoloma Sv. Barbara in Praprotno, kjer se sanacija izvaja sočasno z izkoriščanjem tako, da se zagotovi končna sanacija območja.
37. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območja potencialnih naravnih in drugih nesreč v Občini Škofja Loka predstavljajo zlasti območja, ki so ogrožena zaradi poplav, hudournikov, zemeljskih ali snežnih plazov, erozij ali podorov. Na teh območjih je treba s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine, zagotoviti varne življenjske razmere.
(2) Na poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(3) Skupni ukrepi za zmanjševanje tveganja na območjih potencialnih naravnih in drugih nesreč:
– ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih,
– razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč,
– nadzor aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.
(4) V Občini Škofja Loka so značilne poplave na Poljanski Sori, Selški Sori, na Sori dolvodno od sotočja, na Luši s pritoki in na Hrastnici. Problematična je predvsem poplavna varnost mesta Škofja Loka zaradi pozidave poplavnih območij.
(5) Za omilitev poplavne problematike je treba:
(6) Dosedanje retencijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima je možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se vodni režimi in stanje voda ne poslabšujeta.
(7) Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(8) Gradnja na poplavnih območjih ni dopustna. Gradnje prav tako niso dopustne na zemljiščih, ki so bila brez upravnih dovoljenj nasuta nad koto poplavne vode.
(9) Za zagotavljanje ustrezne varnosti pred poplavami za mesto Škofja Loka in druga naselja se izvedejo ustrezni protipoplavni ukrepi.
(10) Območji Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja predstavljata prostor, ki je zaradi naravnih razmer – geoloških, hidroloških in geomorfoloških značilnosti – podvržen erozijskim procesom (zdrsi, plazovi, podori). Na erozijsko najbolj ogroženih območjih (erozijska žarišča, območja stalnih plazov) je prepovedano graditi. Na drugih erozijskih območjih je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali na podlagi pozitivno ocenjenega geomehanskega poročila. Posebne preventivne ukrepe je treba izvajati na pretežno nestabilnih in pogojno stabilnih zemljiščih (vse pogostejši plazovi, zdrsi posameznih objektov ali skupin ipd.).
(11) Na erozijskih območjih je prepovedano kakršnokoli poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov ter ogoljevanje površin.
(12) Na plazljivih območjih, to je na zemljiščih, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev (to je na območju klastičnih permokarbonskih kamnin, nekaj 10 m nad dolinskim dnom predvsem pritokov obeh Sor), so prepovedani posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča ali krčitve ter večje obnove gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, kar pospešuje plazenje zemljišč.
(13) Na plazovitih območjih, to je na zemljiščih, kjer redno prihaja do pojava snežnih plazov ali pa obstaja velika nevarnost, da se pojavijo, so prepovedani krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.
(14) V Občini Škofja Loka ni povečane požarne ogroženosti. V območjih naselitev in industrije naj se dovolj velika pozornost posveti opredelitvi in izvedbi požarnega varovanja.
(15) Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.
(16) Za potrebe potencialnih naravnih nesreč ima občina rezervirana zemljišča za pokope kadavrov ob elementarnih nesrečah južno od naselja Godešič. Primernost lokacije je treba preveriti z vidika zagotavljanja ustreznega varstva vodnih virov na Sorškem polju in eventualno lokacijo za eventualne pokope premestiti.
(17) Na območju pokopališča Lipica je predvideno območje za večje pokope v slučaju vojne ali elementarne nesreče.
(18) Območje za odlaganje ruševin je predvideno na območju odlagališča odpadkov Draga.
(19) Območja za evakuacijo so: Osnovna šola Škofja Loka – mesto in Osnovna šola Cvetka Golarja, nogometno igrišče v Puštalu, igrišče v nekdanji vojašnici v Škofji Loki ter dijaški dom.
38. člen
(območja in objekti za potrebe obrambe)
Na območju Občine Škofja Loka sta za zagotavljanje obrambe države perspektivni območji:
– Pasja Ravan (izključna raba),
– Crngrob (izključna in možna izključna raba).
– Območja izključne rabe za potrebe obrambe so izključno namenjena za obrambne potrebe, kjer potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
– Območja možne izključne rabe so namenjena za druge namene, ki se jih uporabi za potrebe obrambe v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize ter v miru za usposabljanje oziroma so za potrebe obrambe v souporabi.
2.7. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
39. člen
(usmeritve za določitve stavbnih zemljišč in namenske rabe zemljišč)
(1) V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta se določijo območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja posameznih dejavnosti delijo na območja podrobnejše namenske rabe prostora.
(2) Obstoječa stavbna zemljišča se večinoma ohranjajo.
(3) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija.
(4) Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe. Najboljša in druga kmetijska zemljišča se ob prvi pripravi OPN prikažejo na podlagi prostorskih sestavin planskih aktov občine, upoštevajoč tudi podatke o dejanski rabi prostora in stavbnih zemljiščih za širitev naselij.
(5) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov.
(6) Druga zemljišča se določijo na podlagi strokovnih podlag ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine in dejanskega stanja.
(7) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorsko izvedbenih pogojev (M 1:50.000).
2.8. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
40. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) V izvedbenem delu so določeni prostorski izvedbeni pogoji za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprt prostor po različnih enotah urejanja prostora. Prostorski izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
(2) Za območja urbanističnih načrtov Škofja Loka in Reteče so usmeritve za prostorske izvedbene pogoje podane na podlagi izvedbenega dela urbanističnega načrta.
(3) Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorsko izvedbenih pogojev (M 1:50.000).
3. Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta Občine Škofja Loka
41. člen
(splošne določbe)
(1) Izvedbeni del OPN Občine Škofja Loka določa:
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) in
– usmeritve za izdelavo OPPN.
(2) Ta odlok je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji nezahtevnih ter enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
42. člen
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1: 5.000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje enote urejanja prostora ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja prostora odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnih katastrskih načrtov na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz 2. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek parcelacije, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja pooblaščenega inženirja geodeta.
3.1. Enote urejanja prostora
43. člen
(splošna določila o enotah urejanja prostora)
(1) OPN občine Škofja Loka določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in namensko rabo prostora po enotah urejanja prostora.
(2) Enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) obsegajo naselje, del naselja ali del odprtega prostora in obsegajo celotno območje občine.
(3) Na posameznih območjih naselij se EUP delijo na podenote, ki izhajajo iz različne podrobnejše namenske rabe, tipologije obstoječe in predvidene gradnje ali drugih značilnosti.
(4) Na karti se pojavi naslednji zapis oznak:
– ŠK-01/01,
– SSs,
– ŠK je oznaka naselja, znotraj katerega je opredeljena EUP,
– 01 je oznaka zaporedne številke EUP znotraj naselja,
– /01 je zaporedna številka podenote znotraj enote urejanja prostora,
– SSs je oznaka podrobnejše namenske rabe.
(5) Na območju odprtega prostora so določene enote urejanja prostora posameznih krajin z območji podrobnejše namenske rabe.
(6) Enota urejanja prostora na območju odprtega prostora se označi z enolično oznako KE in njeno zaporedno številko.
(7) Način označevanja območja odprtega prostora:
– EUP: KE-01,
– KE je oznaka krajinske enote,
– 01 je oznaka zaporedne številke KE.
(8) Znotraj enot urejanja odprtega prostora se pojavljajo oznake A 001, A(CDc) 001, A(CDi) 001, A(SKk) 001 in A (BT) 001.
– A, A(CDc), A(CDi), A(SKk) in A(BT) so oznake enot razpršene poselitve,
– 001 je zaporedna številka enote razpršene poselitve.
(9) OPPN je oznaka načina urejanja. Glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za enoto urejanja prostora, so možne tudi oznake LN, ZN, UN, OLN.
(10) Oznaka OPN se ne izpisuje.
3.2 Območja namenske rabe prostora
44. člen
(območja namenske rabe prostora)
Za celotno območje občine so po posameznih enotah urejanja prostora določena oziroma prikazana območja namenske rabe prostora, ki jih določa naslednja preglednica:
+--------------+----------------------+-------------------------+
|OBMOČJA |OBMOČJA PODROBNEJŠE |ČLENITEV PODROBNEJŠE |
|OSNOVNE |NAMENSKE RABE |NAMENSKE RABE |
|NAMENSKE RABE | | |
|I. OBMOČJA | | |
|STAVBNIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
| |S – OBMOČJA STANOVANJ | |
| |SS – stanovanjske |SSs – čiste stanovanjske |
| |površine |površine – enodružinska |
| | |strnjena gradnja |
| | +-------------------------+
| | |SSa – stanovanjske |
| | |površine z dejavnostmi – |
| | |enodružinska gradnja |
| | |SSv – stanovanjske |
| | |površine – |
| | |večstanovanjska gradnja |
| |SB – stanovanjske |/ |
| |površine za posebne | |
| |namene | |
| |SK – površine |SK – površine kmetij z |
| |podeželskega naselja |dopolnilnimi dejavnostmi |
| | |in stanovanja |
| | |SKj – območja |
| | |historičnega jedra |
| | |naselja |
| | |SKk – površine izključno |
| | |za kmetije in |
| | |nestanovanjske kmetijske |
| | |objekte |
| |SP – površine |/ |
| |počitniških hiš | |
| |C – OBMOČJA CENTRALNIH| |
| |DEJAVNOSTI | |
| |CU – osrednja območja |/ |
| |centralnih dejavnosti | |
| |CD – druga območja |CDi – območja centralnih |
| |centralnih dejavnosti |dejavnosti za |
| | |izobraževanje |
| | |CDc – območja centralnih |
| | |dejavnosti za opravljanje|
| | |verskih obredov |
| | |CDz – območja centralnih |
| | |dejavnosti za potrebe |
| | |zdravstva |
| |I – OBMOČJA | |
| |PROIZVODNIH DEJAVNOSTI| |
| |IP – površine za |/ |
| |industrijo | |
| |IG – območja |/ |
| |gospodarskih con | |
| |IK – površine z |/ |
| |objekti za kmetijsko | |
| |proizvodnjo | |
| |B – POSEBNA OBMOČJA | |
| |BT – površine za |/ |
| |turizem | |
| |BD – površine drugih |/ |
| |območij, namenjene | |
| |zlasti nakupovalnim | |
| |centrom | |
| |Z – OBMOČJA ZELENIH | |
| |POVRŠIN | |
| |ZS – površine za |/ |
| |rekreacijo in šport | |
| |ZP – parki |/ |
| |ZD – druge urejene |/ |
| |zelene površine | |
| |ZK – pokopališča |/ |
| |ZV – površine za |/ |
| |vrtičkarstvo | |
| |P – OBMOČJA PROMETNE | |
| |INFRASTRUKTURE | |
| |PC – površine cest |/ |
| |PŽ – površine železnic|/ |
| |PO – ostale prometne |/ |
| |površine | |
| |E – OBMOČJA ENERGETSKE|/ |
| |O – OBMOČJA OKOLJSKE |/ |
| |A – POVRŠINE RAZPRŠENE|A – površine razpršene |
| |POSELITVE |poselitve |
| | |A (SKk) – površine |
| | |razpršene poselitve |
| | |izključno za kmetije |
| | |A (BT) – površine |
| | |razpršene poselitve za |
| | |turizem |
| | |A (CDc) – površine |
| | |centralne dejavnosti za |
| | |opravljanje verskih |
| | |obredov |
| | |A (CDi) – površine |
| |RAZPRŠENA GRADNJA |zemljišče pod stavbo |
| | |izven območij stavbnih |
| | |zemljišč (informacija o |
| | |dejanskem stanju) |
|II. OBMOČJA | | |
|KMETIJSKIH | | |
| |K1 – NAJBOLJŠA |/ |
| |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
| |K2 – DRUGA KMETIJSKA |/ |
| |ZEMLJIŠČA | |
|III. OBMOČJA | | |
|GOZDNIH | | |
|ZEMLJIŠČA | | |
| |G – GOZDNA ZEMLJIŠČA |/ |
|IV. OBMOČJA | | |
|VODA | | |
| |VC – CELINSKE VODE |/ |
|V. OBMOČJA | | |
|DRUGIH | | |
| |L – OBMOČJA MINERALNIH| |
| |SUROVIN | |
| | |LN – površine nadzemnega |
| | |pridobivalnega prostora |
| |f – OBMOČJA ZA POTREBE|/ |
| |OBRAMBE IZVEN NASELIJ | |
3.3. Prostorski izvedbeni pogoji
45. člen
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)
Za vsako EUP veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
– Skupni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP in podenotah EUP.
– Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo skupne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe.
– Za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora so lahko poleg skupnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev določeni podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo skupne in posebne prostorske izvedbene pogoje.
– Za enote ali podenote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, določeni za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora, in dejavnost, določena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora.
3.3.1. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
46. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o dopustni izrabi prostora)
(1) Dopustna izraba prostora je določena z usmeritvami glede dovoljenih gostot pozidave, števila stanovanj na hektar in z normativi in standardi za posamezno dejavnost.
(2) Dopustna izraba prostora je določena s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji po posameznih vrstah namenske rabe in s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezne enote ali podenote urejanja prostora.
(3) Odstopanje od faktorjev FZ in FI je dovoljeno, če gre za rekonstrukcijo objektov.
47. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor)
(1) Namembnost objektov je določena skladno s podrobno namensko rabo po posameznih območjih podrobne namenske rabe s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. Za posamezno podrobnejšo namensko rabo v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih so določene dopustne dejavnosti in določen dopusten preplet dopustnih dejavnosti.
(2) Spremembe namembnosti objektov v posamezni enoti urejanja prostora so dopustne v skladu s podrobnejšo namensko rabo in namembnostjo objektov, ki je določena za enoto urejanja prostora.
(3) V posebnih prostorskih izvedbenih pogojih so za posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe določene:
– vrste objektov glede na dopustno dejavnost skladno s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen skladno s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost,
– vrste gradenj, kot so opredeljene s predpisi o graditvi objektov,
– drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor.
48. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o dopustnih dejavnostih)
Prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih dejavnosti so opredeljeni v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe.
49. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o vrstah dopustnih objektov glede na namen)
(1) Vrsta dopustnih objektov glede na namen je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo.
(2) V EUP so na površinah podrobnejše namenske rabe dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih o vrstah objektov glede na zahtevnost, ki so za posamezno podrobnejšo namensko rabo določeni v Prilogi 1 (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe), če izpolnjujejo skupne, posebne in podrobne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
(3) Na celotnem območju občine so dopustni tudi naslednji objekti in drugi posegi v prostor:
– omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture, in sicer cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– rekonstrukcije lokalnih cest,
– avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami samo ob rekonstrukcijah cest,
– pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov samo ob rekonstrukcijah cest,
– dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih),
– brvi in mostovi,
– objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z zaklonišči in objekti za zaščito, reševanje in pomoč.
(4) Za vsa ostala dela, ki niso gradnja, ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora pomenijo drug poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije, melioracije, krčitve gozda, poljske poti, velja, da morajo biti posegi načrtovani sonaravno in skladno z veljavnimi predpisi. Na območjih, ki so pod varstvenimi režimi, je za posege treba pridobiti soglasje pristojnega organa.
(5) Na vseh območjih stavbnih zemljišč je dopustna gradnja prometne infrastrukture (z izjemo parkirišč).
50. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o vrstah dopustnih gradenj in drugih posegih v prostor)
(1) Gradnja novih objektov se dovoli na tistih delih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne namenske rabe in enoto urejanja prostora.
(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega objekta,
– dozidava ali nadzidava novega objekta k obstoječemu objektu,
– nadomestna gradnja,
– rekonstrukcija objekta,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta,
– urejanje javnih in drugih zelenih površin.
(3) Prostorski izvedbeni pogoji glede vrste dopustnih gradenj so podrobneje opredeljeni v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe.
(4) Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih.
(5) Odstranitve objektov so dovoljene na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne namenske rabe. Odstranitve na območjih, ki so opredeljena kot jedra ali so varovana kot območja varovanja kulturne dediščine, niso dovoljene. Odstranitve in nadomestne gradnje na območjih, varovanih kot območja kulturne dediščine, so dovoljene, če je za to pridobljeno soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(6) Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora, so pred spremembo namembnosti dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
(7) Na obstoječih objektih razpršene gradnje, ki so zgrajeni na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter nadzidave in dozidave za izboljšanje standarda, in sicer na zemljišču, ki je v izdanih dovoljenih s področja graditve opredeljeno kot gradbena parcela. Za izvedbo dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen objekta določen z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen, ki mu je določen v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah obstoječih objektov razpršene gradnje je dovoljena gradnja tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni na površini podrobnejše namenske rabe z enakim namenom, kot je ugotovljen namen obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje.
(8) Rekonstrukcija obstoječih objektov se dovoli na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je namen obstoječega objekta skladen s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne namenske rabe, in podrobnimi izvedbenimi pogoji za podenoto ali enoto urejanja prostora.
(9) Rekonstruiranje objektov, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se načrtuje in izvaja pod pogoji in s soglasjem pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(10) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov. Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, pa so redna vzdrževalna dela dovoljena z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
(11) Objekte je treba vzdrževati v takem stanju, da ne bodo nastale takšne pomanjkljivosti, da bi ti objekti zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih dejavnikov zelo slabo vplivali na zunanjo podobo naselja in krajine.
(12) Pri izvajanju vzdrževalnih del je treba upoštevati naslednja določila:
– Namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika) je dopustna na strehah (v ravnini strehe) in na fasadah objektov, pri čemer višina elementov fotovoltaike ne preseže dopustne višine objekta; v EUP s podrobno rabo IP ali IG način postavitve elementov fotovoltaike ni omejen.
– Klimatske naprave morajo biti na objektih tipov c, av, bv in na vseh objektih na območjih, opredeljenih kot jedra, izvedene brez zunanje enote ali tako, da zunanja enota na ulični fasadi objekta ni vidna. Namestitev klimatskih naprav je dopustna v objektu, sicer pa na balkonih stavb, na podstrešju in na dvoriščni fasadi. Klimatska naprava ne sme imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje.
– Požarna varnost objektov se ne sme zmanjšati.
– Na objektih, ki so namenjeni bivanju večjega števila ljudi ali v katerih je hkrati več kot 100 ljudi, je treba izvesti dela za ustrezno protipotresno sanacijo objekta.
– Namestitev vetrnic za proizvodnjo električne energije ni dopustna.
– Na spomenikih in v njihovih območjih izvedba fotovoltaike ni dovoljena; na drugih objektih in območjih varovanja kulturne dediščine pa le po predhodnih preveritvah o možnosti njihove umestitve.
(13) Gradnje, rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječih stavb so dovoljene v skladu s posebnimi določbami za posamezno podrobnejšo namensko rabo območja, če so izpolnjene zahteve osvetlitve in osončenja objektov, če velikost zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost, če so zagotovljena parkirna mesta in če gradnja nima negativnih vplivov na okolje.
(14) Nadomestne gradnje so dovoljene na istih temeljih oziroma z zamikom do 25 % znotraj obstoječe gradbene parcele. Zamik je dovoljen, kadar izboljša prometno varnost, kadar je potreben zaradi upoštevanja posebnih predpisov in odlokov, ki veljajo na območju, ter kadar gradnja zaradi geoloških razmer na prvotni lokaciji ni možna.
51. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov)
(1) Pri umeščanju objektov v prostor se upoštevajo regulacijske linije, ki določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa.
(2) Regulacijske linije so: gradbena meja, gradbena linija in regulacijska linija drevoreda. Kjer regulacijske linije niso določene v grafičnem delu OPN, se te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju naselja, dela naselja ali ulice.
(3) Nove stavbe (etaže nad terenom in pod terenom) morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,00 m, enostavni in nezahtevni objekti pa najmanj 1,50 m, razen če odlok v nadaljevanju: ne določa drugače. Odmik se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe (balkoni, terase, napušči, nadstreški itd.).
(4) Objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko gradijo do meje sosednjih zemljiških parcel.
(5) Na območjih namenske rabe: IG, IP, IK, BD morajo biti nove stavbe vključno z napušči in nadstreški od meja sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 5,00 m.
(6) Kadar gre za gradnjo objektov v nizu, vrstnih hiš in dvojčkov, so odmiki od parcelne meje lahko manjši od 4,00 m, objekti so lahko z eno ali več stranicami postavljeni do parcelne meje.
(7) Odmiki od parcelne meje so lahko manjši od 4,00 m, objekti so lahko z eno ali več stranicami postavljeni do parcelne meje, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
(8) Odmiki od parcelne meje so lahko manjši od 4,00 m, objekti so lahko z eno ali več stranicami postavljeni do parcelne meje ob pridobitvi pisnega soglasja lastnikov sosednjih parcel, od katerih bo odmik manjši od 4,00 m.
(9) Načrtovana gradnja ne sme poslabšati bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici, omogočiti mora vzdrževanje in rabo objekta v okviru gradbene parcele ter zagotavljati svetlobnotehnične, požarnovarstvene in sanitarne pogoje.
(10) Na območju kmetijskega gospodarstva naj bodo gospodarska poslopja medsebojno oddaljena tako, da je zagotovljen manipulativni prostor mehanizacije in da se s postavitvijo objektov upošteva obstoječa tipika zazidave. Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti praviloma vzporedna s plastnicami.
(11) Novi objekti se praviloma načrtujejo v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji.
(12) Odmiki od javnih zemljišč:
– Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5,00 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
– Pri vseh odmikih je treba upoštevati cestnoprometne predpise glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
52. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o velikosti objektov)
(1) Dopustna velikost objektov je določena s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji po posameznih vrstah namenske rabe.
(2) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:
– faktorjem izrabe parcele objekta (FI),
– faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ),
– faktorjem odprtih zelenih površin (FZOP) na parceli objekta oziroma
– z višino objektov (etažnost ali višina v metrih).
(3) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:
– dopustna višina novega objekta je višina slemen objektov na območju EUP v oddaljenosti do 50,00 m od parcele objekta, namenjene gradnji načrtovanega objekta,
– višina objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča do višine kapi najvišjega obstoječega objekta tako, da imajo vsi objekti enako višino kapi.
(4) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustni le rekonstrukcije brez povečanja površine in prostornine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(5) Površine, kot so ozelenjena parkirišča, pri izračunu FZOP niso del zelenih površin.
53. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o oblikovanju)
(1) Objekti se glede na tip zazidave na območjih podrobne namenske rabe delijo na:
+---------------------------------------------------------------+
|– a – prostostoječi objekti manjšega merila, ki se z nobeno |
|stranico ne stikajo z drugimi objekti višine do 3 etaže P + 1 +|
|Po do P + 1 + 1M |
|– b – objekti manjšega merila v nizu, vrstne hiše, dvojčki |
|višine do 3 etaže P + 1 + Po do P + 1 + 1M |
|– ac – prostostoječi objekti srednjega merila podolgovatega |
|tlorisa – ne stanovanjski kmetijski objekti, manjši proizvodno-|
|obrtni objekti do 2 etaži (P + 1M, P + 1 + Po) |
|– j – ohranjena območja jeder, vaško in mestno jedro |
|– av – visoki prostostoječi objekti večjega merila, višine nad |
|3 etaže (bloki, poslovni objekti) |
|– bv – visoki objekti večjega merila v nizu, višine nad 3 etaže|
|(bloki, poslovni objekti v nizu) |
|– c – objekti svojstvenega oblikovanja, objekti centralnih |
|dejavnosti (cerkve, šole, poslovilni objekti, objekti |
|zdravstvene dejavnosti itd.) |
|– e – objekti velikega merila (pritlični ali nadstropni objekti|
|velikih razponov, namenjeni proizvodni dejavnosti, športu, |
|posebnim dejavnostim, kot so nakupovalna središča, sejmišča in |
|zabaviščni parki itd.) |
|– f – tehnološki objekti (silosi, cisterne, infrastrukturni |
|objekti s svojstvenim oblikovanjem, čistilna naprava, |
|transformatorska postaja, betonarna itd.) |
(2) Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih, razen pri tistih, kjer gradnja ne bi bila skladna z drugimi določili tega odloka.
(3) Oblikovanje novih objektov je pogojeno s tipologijo posameznega območja vrste podrobnejše namenske rabe, namembnostjo objektov, višino obstoječih objektov, določenim faktorjem pozidanosti in faktorjem izrabe gradbene parcele in regulacijskimi linijami.
(4) V prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je treba naklon strehe, material in barvo kritine in smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti.
(5) Novogradnje vključno z dozidavami in nadzidavami objektov morajo po velikosti in oblikovanosti tlorisnih gabaritov, volumnu objekta, višini objektov, oblikovanosti in barvi streh, obliki odprtin za osvetljevanje podstrešij in mansard slediti obstoječim objektom v enoti ali podenoti urejanja prostora.
(6) Pri rekonstrukciji, dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov mora biti objekt oblikovno usklajen v oblikovanju vseh elementov objekta z objektom, h kateremu se doziduje, nadziduje ali se rekonstruira.
(7) Oblikovanje prizidav in nadzidav mora biti prilagojeno kvalitetam oblikovanja osnovnega objekta oziroma mora oblikovati gabaritno in oblikovno enoten objekt, podrejen določilom za oblikovanje za vrsto podrobnejše namenske rabe, kjer se nahaja.
(8) Kadar se doziduje, nadziduje ali rekonstruira objekt, ki ni oblikovno usklajen z ostalimi objekti v enoti ali podenoti urejanja prostora (oblikovanje strehe, barve strešin, tlorisni in višinski gabariti, barve in oblika kritine, oblikovanje napuščev, razporeditev okenskih in vratnih odprtin po fasadah ter njihovo oblikovanje), se ga z rekonstrukcijo, dozidavo ali nadzidavo oblikovno uskladi z objekti v enoti ali podenoti urejanja prostora, kar se utemelji v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(9) Pri rekonstrukcijah, vzdrževalnih delih in drugih posegih pri objektih tipologije a, b, av, bv je treba pri barvah fasad upoštevati barve, določene v gradbenem dovoljenju, oziroma barve fasad, predpisane za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora, pri objektih in v območjih naselbinske kulturne dediščine pa po barvni študiji, ki jo izdela pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
(10) Pri spremembi podstrešij v stanovanja je treba osvetljevanje podstrešij rešiti s strešnimi okni. V primeru, da imajo sosednji objekti (izvornega stavbnega oblikovanja) frčade za osvetljevanje, je treba obliko frčad prilagoditi že obstoječim pri sosednjih objektih ob upoštevanju določila, da morajo imeti frčade enak naklon kot obstoječa strešina ali pa so oblikovane s strešino blagega naklona. Kritina mora biti enaka kot na osnovni strešini ali pa bakrena. Površina frčad ne sme presegati 30 % površine posamezne strešine in ne sme segati do slemena obstoječe strešine.
(11) Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na fasadah objektov niso dopustne nove odprtine (okna, vrata).
(12) Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah objektov tipa b, av, bv, j so zasteklitve balkonov, postavitve senčil, klimatskih naprav in menjava barve ograj dopustne samo na podlagi enotnega projekta za celo stavbo.
(13) Ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi in igrišča, je prepovedano načrtovati servisne in manipulacijske površine objekta, razen v območjih, opredeljenih kot jedra.
(14) Odstopanja od skupnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev so dopustna:
– za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN ob upoštevanju drugih določil tega odloka,
– za objekte svojstvenega oblikovanja.
54. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji in merila za določanje gradbenih parcel)
(1) Pri določanju gradbenih parcel se upoštevajo:
– določila za oblikovanje gradbenih parcel za posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih,
– položaj, namembnost, velikost novih gradbenih parcel v razmerju do obstoječih gradbenih parcel,
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin, koridorjev komunalnih vodov in vzdrževanje le-teh,
– sanitarno-tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, interventne poti),
– določen faktor pozidanosti in izrabe gradbene parcele, minimalni odmiki od posestnih mej in omejitve z regulacijskimi črtami.
(2) Najmanjša velikost gradbene parcele se določi skladno s pogoji:
– za prostostoječo stanovanjsko stavbo najmanj 400 m2,
– za strnjeno stanovanjsko gradnjo (vrstne in atrijske hiše) najmanj 250 m2 za en objekt v nizu.
(3) Določbe o minimalni velikosti gradbene parcele ne veljajo za območja s tipološko oznako j.
(4) Za območja z večstanovanjsko gradnjo se gradbena parcela določi ob upoštevanju dovoljenega faktorja pozidanosti in izrabe zemljišča in drugih določil tega odloka.
(5) Za območja svojevrstno oblikovanih objektov centralnih dejavnosti se velikost gradbene parcele določi skladno z normativi in programom dejavnosti, oblikovanostjo območja in drugih pogojev, ki jih določa ta odlok.
(6) Za kmetije in nestanovanjske kmetijske objekte se velikost gradbene parcele določi z upoštevanjem velikosti, lege objektov, površin za modernizacijo ter manipulacijske površine (parkirišča za osebna in tovorna vozila ter kmetijsko mehanizacijo, dostopne poti in deponije) v sklopu kmetije.
(7) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dovoljeno pod pogojem, da se nove parcele določijo na podlagi tega odloka, da imajo vse novonastale parcele zagotovljen dostop in dovoz do javne ceste. Pri določanju gradbene parcele ni možno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po svoji velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele.
(8) Delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture je možna skladno z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega omrežja.
(9) Širina gradbene parcele ob ulici mora biti prilagojena tipični širini gradbenih parcel ob posamezni ulici v naselju.
(10) Gradbena parcela mora biti v celoti vključena v območje enote urejanja prostora, v kateri se gradi objekt.
(11) Gradbena parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (FZ, FZOP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijske linije, normativi za parkirne površine ipd).
(12) Stavbam, zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev objekta, in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki pridobivajo upravno dovoljenje, se določi gradbena parcela, ki poleg stavbišča obsega zemljišča, nujna za uporabo stavbe iz prve, tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena.
55. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov ter naprav)
(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena, kadar objekti izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju: Uredba), skupne prostorsko izvedbene pogoje tega odloka, posebne prostorske izvedbene pogoje in pogoje iz Priloge 1 tega odloka.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
(3) Kadar gre za preplet dejavnosti, je pri posameznem objektu dopustno graditi le tisto vrsto enostavnih in nezahtevnih objektov, ki je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno namensko rabo.
(4) Na gradbeni parceli, ki pripada stavbi, se lahko zgradi samo po en nezahtevni ali enostavni objekt iste vrste, kar ne velja za garaže in nadstreške, vendar skupaj vsi objekti na gradbeni parceli ne smejo presegati dovoljene pozidanosti (FZ, FSI, FZOP) za posamezno podrobnejšo namensko rabo.
(5) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustni priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja ter pomožni komunalni objekti, ki so potrebni za normalno funkcioniranje enote urejanja prostora oziroma potekajo čez enoto urejanja prostora.
(6) Baznih postaj, namenjenih javnim telekomunikacijskim storitvam, ni dopustno postavljati:
– v območju površinskih voda (VC),
– v območjih površin razpršene poselitve (A, A(CDc), A(CDi), A(SKk), A(BT)),
– v območjih zelenih površin (ZS, ZP, ZD, ZK, ZV),
– v območjih za potrebe obrambe (f), razen po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za področje obrambe,
– v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (K1, K2, G) se lahko postavljajo ob prometnicah in na neizpostavljenih lokacijah. Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(7) Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v prostorske dominante, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo.
(8) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustni objekti za spremljanje stanja okolja.
(9) Gradnja kioskov za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov je dovoljena na javnih površinah in drugih zelenih površinah ZD, ki so dostopne neposredno z javnih površin. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah, kadar v bližini ni trgovine z enakim programom.
(10) Gradnja kioskov z gostinsko ponudbo ni dopustna.
(11) Gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo platneni senčniki enotne barve.
(12) Gostinski vrtovi na javnih površinah se postavljajo na podlagi posebnih predpisov, ki urejajo stvarno premoženje občine in države.
(13) Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna in le za določen čas v območjih strnjenih naselij.
(14) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode).
(15) Elektroomarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov.
(16) Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin oziroma kurilno olje in nafto za potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za ta dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
(17) Podporne zidove je dovoljeno graditi na vseh gradbenih parcelah na podlagi skupnih pogojev tega odloka, in sicer do višine največ 1,50 m. Podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Praviloma naj se upoštevajo kvalitetni principi gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje.
(18) Na območjih enot ali podenot urejanja prostora, ki so oblikovno opredeljena kot jedra, so podporni zidovi lahko grajeni izključno iz naravnega kamna, značilnega za območje, kjer se gradi podporni zid.
(19) Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki so značilni zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične ali lesene ograje. Zidovi niso dovoljeni, razen če so oblikovani kot del objekta. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika, oziroma je za njihovo postavitev treba pridobiti soglasje upravljavca ceste. Masivne ograje, razen protihrupnih ograj in ograj, ki so določene v tej točki, niso dovoljene. Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno, razen v primeru fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov.
(20) Na objektih in območjih kulturne dediščine reklamni panoji niso dovoljeni.
(21) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,50 m nad pohodno površino.
(22) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov
– Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 1,50 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
– Pri postavitvi nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva gradbene linije in gradbene meje.
– Škarpe in podporni zidovi, protihrupne ograje, palisade, lovilne mreže in prostoviseče mreže morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
– Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje in žive meje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja oziroma živa meja od sosednjega zemljišča odmaknjena najmanj 0,50 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je odmik najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
– Priključki na objekte javne gospodarske infrastrukture: ni predpisanega odmika od parcelne meje.
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,50 m in morajo upoštevati gradbene linije in gradbene meje v primeru, da se postavljajo ob javni površini. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je odmik tudi manjši oziroma se objekt lahko postavi na posestno mejo.
– Spominska obeležja: spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 1,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
– Urbana oprema: nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, konfini in drugi elementi urbane opreme morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
– Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je na območjih veljavnih OPPN, sprejetih pred začetkom veljavnosti tega odloka, dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN oziroma ni prepovedana in je v skladu s podrobnejšo namensko rabo.
– Odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, omogoča vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
(23) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov
– Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo določila posebnih določb za oblikovanje objektov za posamezno namensko rabo, razen za predpisana tlorisna razmerja z določili za posamezno podrobnejšo namensko rabo.
– Nadstreški vzdolž javnih prometnih površin morajo biti med seboj oblikovno usklajeni in morajo upoštevati gradbeno mejo ob javni površini.
– Nadstreški imajo v primeru, da ni možno zagotoviti enakega naklona, kakor ga ima stavba, h kateri se postavlja, ravno streho ali streho blagega naklona do 5 stopinj.
– Strehe vrtnih ut in zimskih vrtov se oblikujejo kot strehe stavbnih objektov, šotoraste strehe niso dopustne.
– Nadstreški in markize pred vhodi v lokale v območjih s tipologijo j morajo biti oblikovno usklajene (oblika, material, barva).
– Ograje v posameznih območjih s tipologijo j morajo biti oblikovno usklajene.
– Nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, ekološki otoki (zbiralnice nenevarnih odpadkov), podporni zidovi, ograje, objekti javne razsvetljave, konfini, drevoredi in druge zasaditve se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave.
– Za oblikovanje nadkritih čakalnic na avtobusnem postajališču in urbane opreme se za celotno občino izdela celostna podoba v skladu s posebnim predpisom občine.
– Nadkrita čakalnica na železniškem postajališču, zavetiščna utica ter zavetišče na železniških postajališčih se oblikujejo medsebojno poenoteno ter ob upoštevanju tipologije okoliške kakovostne oziroma prevladujoče pozidave.
– Gradnja protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa ali na podlagi določil OPPN, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave.
– Palisade, lovilne mreže in prostoviseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se v prostor umestijo tako, da ne bodo vidno moteče.
– Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Dovoljena višina je samo pritličje, brez kleti. Strehe nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti enake kot strehe nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se uredijo v primeru pohodne strehe (terase), v primeru zimskih vrtov ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna. Če je nezahtevni ali enostavni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Čopi in strešne frčade niso dopustne. Postavitev nezahtevnega ali enostavnega objekta ne sme ovirati manipulacije na dvorišču ali zmanjšati minimalno potrebnih površin za parkiranje.
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki se gradijo na grajenih območjih kmetij, morajo imeti enake naklone in obliko strešin kot objekt, h kateremu se gradijo. Drugačno oblikovanje je dovoljeno, kadar osnovni objekt odstopa od oblikovalskih določil za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora. V tem primeru se pomožno kmetijsko-gozdarski objekti (kmečka lopa, skedenj, senik itd.) oblikuje skladno z oblikovalskimi določili za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora.
– Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. V prostor morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Urbano opremo na posameznih območjih kulturne dediščine je treba oblikovati celostno.
– Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja.
56. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje objektov za oglaševanje)
(1) Objekte in naprave za oglaševanje je na javnih površinah dovoljeno postavljati v skladu z določili občinskega splošnega akta, ki za območje Občine Škofja Loka ureja merila in pogoje za oglaševanje.
(2) Na območjih, ki niso varovana s posebnimi predpisi, so izjemoma (ne glede na lastništvo) dovoljene postavitve objektov, namenjenih oglaševanju, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev. Za lastne potrebe je dovoljeno oglaševanje na poslovnih stavbah in na gradbenih parcelah poslovnih stavb. Na teh objektih in površinah je dovoljeno oglaševati z napisom firme, znakom firme, nalepkami, zastavami, simboli firme, izdelka, storitve ipd. ter z oglaševalnimi vitrinami, v katerih sta blago ali dejavnost predstavljena izven poslovnega prostora. Objekti za oglaševanje ne smejo ogrožati prometne varnosti, kar velja tudi v času nameščanja oglasnih sporočil. Kadar so objekti za oglaševanje osvetljeni z lastnim virom, moč osvetlitve ne sme presegati moči svetlobe javne razsvetljave. Barva in moč svetlobe ne sme biti moteča za stanovanja v soseščini.
(3) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati:
– v območjih zelenih površin (ZP, ZK, ZV),
– v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (K1, K2, G),
– v območjih površinskih voda (VC),
– v območjih mineralnih surovin (LN) ter
– na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov.
(4) V območjih centralnih dejavnosti (CU, CD), v območjih stanovanj (SS, SB, SK, SP), v območjih prometnih površin (PC, PŽ, PO) in v območjih zelenih površin (ZS, ZD) je dovoljeno postavljati objekte za oglaševanje le na javnih površinah.
(5) Objekti za oglaševanje so, ne glede na prejšnje določbe tega člena, dopustni takrat, kadar se začasno namestijo na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje za čas gradnje.
(6) Lokacije za postavitve transparentov se določi skupaj s pristojno občinsko službo. Na območjih kulturne dediščine postavljanje transparentov ni dovoljeno. Dovoljeni so na posameznih vnaprej dogovorjenih lokacijah v mestu oziroma naselju, kar se uskladi s pristojno službo za varovanje kulturne dediščine. Te lokacije ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante.
57. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o urejanju okolice objektov)
(1) Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena tako, da so nasipi in vkopi visoki največ 3,00 m.
(2) Pri preoblikovanju terena se teren prilagodi obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja oziroma na mejah gradbene parcele.
(3) Višinske razlike na zemljišču je treba urejati s travnatimi brežinami.
(4) Kadar obstaja nevarnost rušenja terena ali plazenja na podlagi geomehanske ali geološke presoje, ki je del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, je dovoljena gradnja opornega zidu maksimalne višine nad terenom 1,50 m. Če je treba zaradi terenskih razmer zgraditi oporni zid, višji od 1,50 m nad terenom, se višinske razlike premostijo v kaskadah. Arhitektonsko oblikovanje in ozelenitev opornih zidov morata biti skladna z oblikovanjem obcestnega prostora, okoliških ureditev in pozidave. Oporni zidovi morajo biti ozelenjeni. Oporni zidovi v območjih j in tam, kjer mejijo na javne površine, morajo biti iz naravnega kamna lokalnega izvora.
(5) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin je treba med izvajanjem gradbenih del zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Po končanih delih je treba sanirati poškodbe, odstraniti odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(6) Pred pričetkom del mora izvajalec odstraniti rodovitno prst, jo deponirati na gradbeni parceli in po končanih delih uporabiti za urejanje okolice objekta.
58. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o zelenih površinah)
(1) Pri urejanju okolice objektov se na zunanjih površinah lahko 50 % obveznih zelenih površin (faktor FZOP) tlakuje, 50 % površin mora biti zelenih na raščenem terenu. Pri tlakovanju se uporablja materiale, ki dopuščajo pronicanje padavinskih voda.
(2) Ureditev parkirnih površin na zelenih odprtih površinah ni dovoljena.
(3) Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba zagotoviti vsaj 15,00 m2 zelenih površin. Na teh zelenih površinah je treba urediti vsaj 50 % teh površin za otroško igrišče in za počitek stanovalcev.
(4) V stanovanjskih objektih za posebne namene je treba urediti vsaj 8 m2 zelenih površin na posteljo.
(5) Območja zelenih površin ZK, ZP, ZV in ZS je treba komunalno opremiti, kar obsega najmanj dostop do javne ceste, javni vodovod, odvajanje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki.
59. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o zasaditvah)
(1) Na območjih kmetijskih zemljišč se morajo ohranjati obstoječa drevesa in živice.
(2) Na območjih urbanih površin se drevesna vegetacija ohranja v čim večji meri. Če obstoječih dreves in živic ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti.
(3) Pri gradnjah in drugih ureditvah je treba upoštevati regulacijske linije dvoredov (RL). Zasaditve drevoredov so obvezne ob gradnjah ali rekonstrukciji prometne gospodarske infrastrukture.
(4) Drevoredi se zasadijo z avtohtonimi visokodebelnimi listavci.
(5) Žive meje se zasadijo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
(6) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih razlogov ni možno, jih je treba nadomestiti.
(7) Parkirišča na nivoju raščenega terena je treba zasaditi z najmanj enim visokodebelnim drevesom na 5 parkirnih mest. Drevesa se razporedi enakomerno.
(8) Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere, varnostno-zdravstvene zahteve ter uporabo vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času.
(9) Za zasaditve v gozdnem prostoru ni dopustno uporabiti tistih vrst drevnin, ki so prenašalke hruševega ožiga in tujerodnih invazivnih vrst zeli, s čimer se lahko prepreči širjenje hruševega ožiga in neavtohtonih vrst v naravno okolje.
(10) Urejanje vrtičkov je predpisano v posebnem predpisu občine.
60. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, vendar je treba območje komunalno opremiti in infrastrukturo oddati v upravljanje pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt oziroma pred vselitvijo za objekte, za katere uporabnega dovoljenja ni treba pridobiti.
(3) Stavbna zemljišča za gradnjo stanovanjskih objektov in ostalih objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje komunalne odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje, urejeno ravnanje z odpadki ter dostop do javne ceste.
(4) Če stanovanjski objekti ne potrebujejo vse v tretjem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(5) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje ter z njim soglaša občinska uprava Občine Škofja Loka.
(6) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(7) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(8) Vodi gospodarske javne infrastrukture naj praviloma potekajo po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Na takih odsekih si mora upravljavec določene javne infrastrukture pridobiti pisno soglasje lastnika in pridobiti služnost lastnika prizadetega zemljišča za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje določene javne infrastrukture na njegovem zemljišču.
(9) Pred predajo infrastrukturnega objekta ali naprave v upravljanje izvajalcu javne službe je investitor dolžan izdelati kataster infrastrukturnega voda ali naprave in ga posredovati občini, geodetski službi in upravljavcu infrastrukturne naprave in objekta.
(10) Ob upoštevanju zadostnih oziroma minimalnih medsebojnih odmikov morajo vodi gospodarske javne infrastrukture praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(11) Vsi vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je skladno s predpisi možno priključevanje vseh objektov znotraj posameznega območja urejanja prostora.
(12) Vsi vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture morajo potekati oziroma morajo biti umeščeni v prostor tako, da sta omogočena njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(13) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.
(14) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov javne gospodarske infrastrukture je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(15) Vode gospodarske javne infrastrukture na urbanih območjih ter na območjih varstva kulturne dediščine je treba izvesti podzemno.
(16) Površine za cestno infrastrukturo so namenjene izgradnji in urejanju objektov in naprav za promet ter za spremljajoče objekte (pločniki, kolesarske steze, postajališča, parkirišča, počivališča, usmerjevalne table in drugi dopolnilni prometni objekti).
(17) Gradnja parkirišč, poti za pešce in kolesarje, zasaditve in urejanje obcestnega zelenja so dovoljene v skladu z določili tega odloka tudi izven prometnih površin.
(18) Komunalne in energetske objekte, kot so transformatorske postaje, električne omarice, kontrolni jaški ali merilna mesta ipd., se praviloma postavlja v sklopu objekta. Kolikor to ni mogoče, se jih postavi na vizualno neizpostavljeno mesto, v projektni dokumentaciji pa se predpiše ustrezna zunanja ureditev.
(19) Ob načrtovanju lokacij in tras infrastrukture je treba zagotoviti prilagajanje infrastrukturnih objektov krajinski zgradbi prostora, saj ti objekti v pomembnejših turističnih in bivalnih območjih ne smejo vidno izstopati.
(20) Pri izvedbi posegov v prostor zaradi izgradnje objektov in omrežij infrastrukture je treba zagotoviti sprotno sanacijo poškodb prostora (vegetacija, tla in relief, vode).
(21) Po izvedbi infrastrukturnih objektov je potrebno spremljanje stanja oziroma razvoja naravnih procesov ter po potrebi odpravljanje negativnih vplivov, kot je npr. erozija na območjih usekov ipd.
(22) V objektih se znotraj gabaritov lahko uredi kotlovnica ali skupinska kotlovnica za več objektov na obnovljiv vir energije v skladu s tehničnimi možnostmi. V primeru uporabe obnovljivih virov energije se v fazi projektiranja preverita tehnološka ustreznost glede vplivov na sosednje objekte in ekonomska upravičenost.
61. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo biti skladni z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa.
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, v preostalih enotah ali podenotah urejanja prostora pa skladno z določili tega odloka.
(3) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa.
(4) Dovozi in priključki na cestno mrežo se uredijo v soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljavcem ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom.
(5) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališča, ki omogočajo obračanje servisnim in urgentnim vozilom.
(6) V naseljih je treba ob cestah izvesti hodnike za pešce, kolesarske poti in javno razsvetljavo. Kjer ni dovolj prostora, lahko kolesarski promet poteka tudi po vozišču za motorni promet.
(7) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dovoljena v skladu z določili tega odloka in ob pogojih in soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so dovoljena redna vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist.