Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US in 102/24 – ZLV-K), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23; v nadaljevanju: ZJF) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski svet Občine Gorje na 14. redni seji, dne 22. 1. 2025 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE GORJE ZA LETO 2025

1.       SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se za Občino Gorje za leto 2025 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2.       VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA

2. člen

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni 3-mestnih kontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3.       POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

3. člen

(izvrševanje proračuna)

V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.

Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.

Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.

4. člen

(namenski prejemki in izdatki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem odstavka 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi:

a. turistična taksa,

b. požarna taksa,

c. komunalni prispevek,

d. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,

e. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest,

f. transferni prihodki iz državnega proračuna in proračuna EU.

Če so namenski prihodki vplačani v proračun v manjšem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov.

Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.

5. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med posameznimi področji proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja proračunske porabe ne sme presegati 25 % obsega področja proračunske porabe.

V obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi pravilne opredelitve odhodka po programski klasifikaciji in prerazporeditve iz splošne proračunske rezervacije.

Proračunski uporabnik lahko samostojno razporeja proračunska sredstva znotraj svojega finančnega načrta med konti v okviru iste proračunske postavke.

Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah pravic porabe sredstev in v bilancah proračuna prikaže veljavni proračun za leto 2025.

6. člen

(odpiranje novih proračunskih postavk in kontov)

Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22 in 106/23), ki se na podlagi drugega odstavka 1. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine.

Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (42. člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča.

Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika.

V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.

7. člen

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere (podskupini kontov 420 in 430), ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:

1. v letu 2026 največ 50 % pravic uporabe in

2. v prihodnjih letih skupaj največ 20 % pravic uporabe.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za blago in storitve in za tekoče transfere (skupini kontov 40 in 41), ki bodo zapadle v plačilo v letu 2026, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.

Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

8. člen

(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)

Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43 in 410.

Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so nove uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.

O spremembi projekta v NRP v letu izvrševanja proračuna v mejah, ki jih omogočajo prerazporeditve, odloča župan.

O spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan.

Spremembe vrednosti projektov v NRP, ki presegajo možnosti zagotovitve sredstev s prerazporeditvami župana, se v proračun uvrščajo z rebalansom proračuna.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika spremeni Načrt razvojnih programov za projekte, ki so sofinancirani iz državnega proračuna oziroma evropskih sredstev, ne glede na določilo četrtega odstavka tega člena. Spremembe po tem odstavku se izvede v primeru potrebne uskladitve načrta razvojnega programa zaradi črpanja državnih oziroma evropskih sredstev.

Investicijsko dokumentacijo za pripravo načrta razvojnih programov sprejema in potrjuje župan.

9. člen

(proračunski skladi)

Proračunski sklad je:

1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF,

2. rezervni sklad po Stanovanjskem zakonu.

10. člen

(proračunska rezerva)

Na podlagi 49. člena ZJF se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.

Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.

V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna.

Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF in drugega odstavka tega člena , do višine 10.000,00 € odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

Občina bo v letu 2025 izločila v proračunsko rezervo dodatna sredstva v višini 5.000,00 €.

11. člen

(splošna proračunska rezervacija)

Na podlagi 42. člena ZJF se v proračunu del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.

Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.

O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.

4.       POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA

12. člen

(odpis dolgov)

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2025 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 1.000,00 €.

Posameznemu dolžniku lahko župan odpiše dolg največ do skupne višine 500,00 €, nad to vrednostjo pa o tem odloča Občinski svet.

Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu.

V primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika proračuna občine ne presega 2,00 €, se v poslovnih knjigah občine razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.

Kot dolgovi po četrtem odstavku 77. člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.

5.       OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA

13. člen

(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)

Za financiranje investicij v proračunu, se občina v letu 2025 ne bo zadolževala.

Občina v letu 2025 ne bo izdajala poroštev javnim zavodom in javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je.

14. člen

(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)

Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2025 zadolžijo do skupne višine glavnic 300.000,00 €.

Od zgoraj navedenih pravnih oseb se lahko posamezna pravna oseba v letu 2025 dolgoročno zadolži do skupne višine glavnic 300.000,00 € pod naslednjimi pogoji:

·       pridobitev vsaj treh popolnih ponudb leasingodajalcev,

·       izbira najugodnejšega ponudnika in

·       zagotovitev sredstev iz neproračunskih virov.

Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv lahko v letu 2025 izdajo poroštva do skupne višine glavnic 100.000,00 €.

15. člen

(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)

Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2025 ne bo zadolževala.

6.       PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

16. člen

(način objave odloka in gradiva)

Sprejeti odlok o proračunu občina objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Celotno gradivo proračuna, z bilancami na nivoju kontov občina objavi na svoji spletni strani.

17. člen

(začasno financiranje v letu 2026)

Če proračun občine za leto 2026 ni sprejet pred začetkom leta, se na podlagi sklepa o začasnem financiranju občine, financiranje njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov, začasno nadaljuje na podlagi proračuna za leto 2025.

18. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2025.

Številka: 032-1/2025-16

Datum:    22. 1. 2025