Na podlagi 124. člena v povezavi s
prvim odstavkom 129. člena
Zakona o urejanju
prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23
– ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24) ter na podlagi 17. člena
Statuta občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
70/2015, 45/2022, 25/2023, 109/24), je Občinski svet Občine Prevalje na
17. redni seji dne 06.03.2025 sprejel |
|
ODLOK |
O občinskEM podrobnEM prostorskEM načrtU ZA območje PR25 Ss |
(Identifikacijska številka prostorskega akta: 4335) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(podlaga za sprejem) |
(1) S tem odlokom se, ob
upoštevanju prostorskih sestavin občinskega prostorskega načrta Občine
Prevalje (Ur. glasilo slovenskih občin št. 36/2015, 71/2015, 4/2021),
sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje pr25 SS - v
nadaljevanju OPPN. |
(2) OPPN je izdelal Biro Godec,
Sanja Godec, s.p., Ravne na Koroškem, pod št. projekta 10/23-OPPN. |
Identifikacijska številka (ID)
prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 4335. |
|
2. člen |
(vsebina odloka) |
(1) Odlok o OPPN iz prejšnjega
člena določa: ureditveno območje podrobnega načrta, arhitekturne,
krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt
parcelacije, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za
celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo
okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in
povezave s sosednjimi območji, dopustnost odstopanja od načrtovanih
rešitev in druge pogoje za izvajanje tega odloka. |
(2) Sestavine iz prejšnjega
odstavka so razložene in grafično prikazane v OPPN, ki obsega tekstualni
in grafični del. |
(3) Tekstualni del vsebuje
naslednje vsebine: |
I.
Splošne določbe |
II.
Opis prostorske ureditve |
III.
Območje prostorske ureditve |
IV.
Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
V.
Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
VI.
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje
kulturne dediščine |
VII.
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave |
VIII.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
IX.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi
pogoji |
X.
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih,
oblikovalskih in tehničnih rešitev |
XI.
Usmeritve za določitev meril in pogojev po
prenehanju veljavnosti podrobnega načrta |
XII.
Končne določbe |
(4) Grafični del vsebuje:
|
1. |
Pregledna situacija |
M 1:50000 |
2. |
Izsek iz grafičnega načrta
kartografskega dela OPN Občine Prevalje s prikazom lege
prostorske ureditve na širšem območju |
M 1:5000 |
3. |
Prikaz vplivov in povezav
s sosednjimi območji |
M 1:5000 |
4. |
Območje OPPN z obstoječim
parcelnim stanjem |
M 1:1000 |
5. |
Zazidalna situacija
|
M 1:1000 |
6. |
Prikaz ureditev glede
poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI ter grajeno
javno dobro |
M 1:1000 |
7. |
Prikaz ureditev, potrebnih
za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno
z varstvom pred požarom |
M 1:1000
|
8. |
Načrt parcelacije |
M 1:1000 |
(5) Sestavni del OPPN je tudi
naslednje spremljajoče gradivo: |
• poročilo o sodelovanju z javnostjo |
• podatki iz prikaza stanja prostora |
• strokovne podlage |
• usmeritve in smernice |
• mnenja |
• elaborat ekonomike |
• okoljske presoje |
• obrazložitev in utemeljitev OPPN |
• povzetek za javnost |
|
II. opis prostorske ureditve |
|
3. člen |
(opis prostorske ureditve) |
(1) Območje OPPN je namenjeno za
gradnjo dveh večstanovanjskih stavb s skupno 40-50 stanovanj, vključno
z izgradnjo pripadajoče gospodarske javne infrastrukture. |
(2) Urbanistična zasnova je
določena ob upoštevanju konfiguracije terena, velikosti gradbene
parcele, poteka obstoječe javne infrastrukture vključno z varovalnimi
koridorji ter možnosti dostopa do območja urejanja. |
|
III. območje prostorske ureditve |
|
4. člen |
(območje OPPN) |
(1) Območje OPPN se nahaja znotraj
centralnega dela naselja Prevalje in obsega zemljišča parc. št.: 136/56,
136/57 (del), 138/4, 138/5 (del), vse k.o. 884 Farna vas, v skupni
izmeri cca 0,62 ha. |
(2) Vplivno območje OPPN obsega vsa
zemljišča znotraj območja OPPN in zemljišča na katerih je predvidena
gradnja in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture. |
(3) Izven območja urejanja so
predvideni posegi v zvezi s priključevanjem območja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro in se izvajajo na zemljiščih parc.
št. 158/5, 542/7, 136/9, 136/8, 139/2, 137/51, 136/57, vse k.o. 884
Farna vas. |
(4) Meja območja OPPN je razvidna
iz grafičnih prilog (grafična priloga 4 v M. 1 : 1000). |
|
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
5. člen |
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) |
(1) Območje OPPN se nahaja v
centralnem delu naselja Prevalje. Območje na južni strani meji na EUP
PR39 ZP in PR99 CU, na zahodni strani na javno pot JP851773 ter na
območje osnovne šole in vrtca Prevalje. Na vzhodni strani meji na javno
pot JP 851682. Na severni strani poteka trasa zbirne ceste LZ 350411. |
(2) Načrtovana komunalna oprema
območja OPPN se povezuje z obstoječimi infrastrukturnimi sistemi, ki so
zgrajeni znotraj in izven območja OPPN. Za izvedbo nameravane prostorske
ureditve je treba zgraditi priključke na prometna, vodovodna,
kanalizacijska, elektroenergetska in elektronska komunikacijska omrežja.
|
(3) Družbena infrastruktura je
zgrajena v neposredni bližini območja urejanja (v radiju manj kot 250
m), kjer so na razpolago osnovna šola, vrtec, igrišča, parkovne
površine, trgovske in storitvene dejavnosti, cerkev, avtobusno
postajališče, dom starejših občanov in dr. |
(4) Vplivi in povezave s sosednjimi
enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 3 »Prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja prostora«. |
|
6. člen |
(vrste dopustnih gradenj) |
(1) Na območju OPPN so dopustni
naslednji posegi: |
• priprava stavbnega zemljišča, |
• odstranitve obstoječih naprav in objektov, |
• gradnja novih objektov, |
• gradnja in rekonstrukcija prometne, komunalne, energetske in druge
gospodarske infrastrukture, |
• urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin, |
• vzdrževalna dela v javno korist. |
|
7. člen |
(vrste dopustnih dejavnosti in objektov) |
(1) Na območju OPPN so dopustne
naslednje dejavnosti in objekti: |
Stavbe: |
• 11220 Tri in večstanovanjske
stavbe; |
• 12420 Garažne stavbe - kolesarnice; |
• 12745 Nadstrešnice; |
Gradbeni
inženirski
objekti: |
21,
22
Objekti
in
naprave
za
potrebe
prometne,
komunikacijske,
energetske
in
okoljske
infrastrukture; |
2302
Elektrarne
in
drugi
energetski
objekti
–
dopustne
so
le
fotonapetostne
elektrarne
v
skladu
z
Uredbo
o
podrobnejših
pravilih
urejanja
prostora
za
umeščanje
fotonapetostnih
naprav
in
sprejemnikov
sončne
energije
(Ur.
list
RS,
št.
27/2024);
|
24205
Objekti
za
preprečitev
zdrsa
in
ograditev. |
|
8. člen |
(tlorisni in višinski gabariti, oblikovna zasnova objektov) |
(1) Večstanovanjski stavbi VS1 in
VS2 – okvirna tlorisna velikost: 38,0 m x 15,0 m +-5%, stavbi lahko
imata največ štiri etaže in sicer P+3, kletna etaža ni dopustna, višina
stavbi od kote pritličja do najvišje kote strešne konstrukcije lahko
znaša največ 14,0 m. Nad največjo višino je dopustna izvedba dimnikov,
inštalacijskih naprav, sončnih zbiralnikov ali sončnih celic, dostopov
do strehe vključno z dvigalnimi jaški, ograj, objektov in naprav
elektronske komunikacijske infrastrukture. |
(2) Na območju urejanja je dopustna
gradnja samostojnih pomožnih stavb (nadstrešnice nad parkirnimi prostori
in ekološkim otokom, kolesarnice), ki služijo osnovnimi stavbami.
Tlorisna velikost pomožnih objektov ni posebej določena, vendar je
potrebno upoštevati dopustne stopnje izkoriščenosti zemljišč in zasnovo
razporeditve stavb, prometnih površin in GJI. Ti objekti so lahko zgolj
enoetažni, pri oblikovanju pa je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno in usklajeni z
osnovnim objektom (npr. v barvah, materialu in podobno), čim bolj
nevtralno ter neagresivno se morajo vključevati v okolico; fasade
objektov naj bodo usklajene z osnovnim objektom, zaželena je uporaba
lesa. |
|
9. člen |
(višinske kote) |
(1) Višinski kote pritličja
večstanovanjskih stavb VS1 in VS2 sta predvideni na koti 408,5 m n.v. ±
1,0 m. |
(2) Višinske kote zunanje ureditve
objektov se morajo prilagajati kotam načrtovane zunanje ureditve in
dostopnih poti. |
|
10. člen |
(regulacijske črte, odmiki) |
(1) Lokacije objektov so razvidne
iz grafičnih prilog. |
(2) Gradbena linija
večstanovanjskih stavb je razvidna iz grafičnih prilog. Izven gradbene
linije so dopustni nadzemni deli stavbe (nadstreški, balkoni), ki ne
segajo več kot 2 m izven fasadne ravnine. |
(3) Odmiki večstanovanjskih stavb
od zemljiških parcel javnih cest morajo znašati min. 4,0 m. |
(4) Odmiki objektov od obstoječih
in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z
veljavnimi tehničnimi predpisi. |
|
11. člen |
(oblikovanje objektov) |
(1) Oblikovanje objektov na območju
urejanja mora biti poenoteno. |
(2) Vse ureditve in objekti morajo
biti zasnovani sodobno in iz kakovostnih in trajnih materialov, v
skladnih barvah. Fasade morajo biti iz sodobnih materialov in izdelane
skladno z okoljevarstvenimi in požarnimi zahtevami. |
(3) Strehe objektov so lahko ravne
ali enokapne v minimalnem naklonu oz. kombinacija le teh, priporoča se
izvedba v obliki zelene strehe. Na strešnih konstrukcijah je dovoljeno
nameščati fotonapetostne naprave in zbiralnike za toplo vodo. |
(4) Fasade objektov naj imajo
svetel, nevsiljiv ton, ki je v skladu z okoliškimi objekti, brez dodanih
bleščečih elementov v enobarvnih umirjenih , naravnih tonih brez
dekoracij (okenskih obrob ali drugih označb, poslikav itd.) Uporaba
signalnih/florescentnih barv in rdečih tonov ter bleščečih elementov ni
dovoljena. |
(5) Fasadne linije in okenski ritem
stavb ne smejo predstavljati negativnega vpliva na vedutni pogled in
degradacijo vedute kulturne dediščine, ki se nahaja izven območja OPPN. |
|
12. člen |
(oblikovanje zunanjih površin) |
(1) Vse parkovne ureditve morajo
biti zasnovane sodobno in iz kakovostnih in trajnih materialov ter v
skladnih barvah. |
(2) Ureditve morajo omogočati
dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi. Pešpoti in
skupne zunanje površine morajo biti tlakovane oz. utrjene, opremljene z
mikrourbano opremo (klopi, smetnjaki in podobno) in primerno osvetljene. |
(3) Elementi urbane opreme znotraj
območja OPPN morajo biti oblikovani enotno. |
(4) Priporoča se utrditev
parkirnih mest s travnimi ploščami oz. rešetkami, ki omogočajo videz
zelene površine. |
|
13. člen |
(hortikulturna ureditev) |
(1) Na območju urejanja je dopustna
zasaditev avtohtonih drevesnih vrst in grmovnic. |
(2) Linijska zasaditev drevoreda
domačih drevesnih vrst listavcev je predvidena vzdolž parkirnih površin
z namenom zmanjšanje vedutne izpostavljenosti le teh. |
(3) Na območju urejanja ni
dovoljeno saditi rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge rastlinske
dele. |
(4) Minimalni delež raščenega
terena na območju gradbene parcele (GPS) in skupne gradbene parcele
(SGPS) mora znašati najmanj 20%. |
|
14. člen |
(nasipavanje in odkop zemljine) |
(1) Na območju OPPN je dovoljeno
zasipati in odkopavati zemljišča zaradi ureditve platojev oz. krajinskih
ureditev za potrebe zunanje ureditve. |
(2) Vse nastale brežine se morajo
izvesti z naravnim naklonom in se navezovati na zunanje površine
sosednjih parcel. |
(3) V primeru, da višinska razlika
ne omogoča naravnega naklona terena se višinska razlika izjemoma
premosti z opornimi zidovi. |
|
15. člen |
(faktor zazidanosti parcel) |
(1) Na ureditvenem območju so
dopustni naslednji faktorji: |
• Faktor zazidanosti, kot razmerje med zazidano površino vseh stavb in
pripadajočih pomožnih objektov in površino gradbene parcele posamezne
stavbe (GPS) vključno s pripadajočim delom skupne gradbene parcele (50%
SGPS), je dovoljen do največ 0,4. |
|
16. člen |
(pogoji in merila za parcelacijo) |
(1) Znotraj OPPN se določita
gradbeni parceli za vsako večstanovanjsko stavbo (GPS) in skupna
gradbena parcela (SGPS), ki jo skupno souporabljata obe stavbi. |
(2) Velikost in oblika gradbene
parcele posamezne stavbe (GPS) in skupne gradbene parcele (SGPS) je
razvidna iz grafičnih prilog. |
(3) Območji na skrajno zahodnem in
jugovzhodnem delu OPPN so predvideni za gradnjo javnih parkirnih
prostorov in se evidentirata kot javne prometne površine. |
|
17. člen |
(pogoji in merila za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1) Na celotnem območju OPPN je
dovoljeno graditi nezahtevne in enostavne gradbeno inženirske objekte,
ki so potrebni za zagotavljanje minimalne komunalne opreme na območju
urejanja. |
(2) Nezahtevne in enostavne
objekte, ki se štejejo za majhne stavbe oz. urbano opremo, je dovoljeno
graditi na celotnem območju OPPN ob upoštevanju splošnih in podrobnih
pogojev, ki v OPN Občine Prevalje, glede vrste in velikosti le teh,
veljajo za območje namenske rabe SS. |
(3) Nezahtevni in enostavni objekti
morajo biti smiselno locirani na območju urejanja ob upoštevanju
urbanistične zasnove območja. |
(4) Minimalni odmiki nezahtevnih in
enostavnih objektov od sosednjih zemljišč oz. gospodarske javne
infrastrukture so določeni v OPN Občine Prevalje. |
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV in pogojev glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno JAVNO dobro
|
|
18. člen |
(komunalna oprema območja) |
(1) Območje urejanja bo opremljeno
z gospodarsko javno infrastrukturo, ki obsega oskrbo s pitno vodo,
električno energijo, odvajanje odpadnih voda, elektronske komunikacije
in dostop do javne ceste. Priključitev na plinovodno omrežje je možna v
skladu s pogoji upravljavca. |
(2) Istočasno je predvidena
prestavitev oz. zavarovanje obstoječih komunalnih in infrastrukturnih
vodov, ki se nahajajo na območju urejanja. |
|
19. člen |
(prometna infrastruktura) |
(1) Za dostop do območja urejanja
se uporabljajo obstoječe javne ceste in peš poti, ki ga obkrožajo.
Glavni prometni dostop/dovoz je predviden z vzhodne strani - izvedba
novega cestnega priključka na JP 851682. |
(2) Interna dostopna pot poteka v
smeri vzhod zahod in se uporablja tudi kot intervencijska pot. Ob
dostopni poti se uredijo parkirna mesta za osebna vozila. |
(3) Predlagani tehnični elementi za
izvedbo prometne infrastrukture: |
• interna dovozna pot se izvede s širino cestišča 6,0 m z ureditvijo
enostranskega ali dvostranskega parkiranja. |
• dostopi za pešce se izvedejo v širini najmanj 1,5 m. |
(4) Parkirni prostori za osebna
vozila stanovalcev se morajo urediti na območju urejanja in sicer
znotraj območja skupne gradbene parcele in na javnih parkirnih mestih,
ki so predvidena na skrajno zahodnem in jugovzhodnem delu OPPN. Potrebno
je zagotoviti najmanj 2 parkirna mesta na stanovanjsko enoto. |
(5) Parkirna mesta je potrebno
opremiti z ustreznim številom elektro polnilnic za električne
avtomobile. |
|
20. člen |
(oskrba s pitno in požarno vodo) |
(1) Območje urejanja bo priključeno
na javno vodovodno omrežje, ki je zgrajeno na severni strani območja ,
kjer poteka cevovod dimenzije PE110, z izvedbo novega vodovodnega
priključka. |
(2) Niveleta obstoječega terena na
območju vodovoda se ne sme spreminjati. V kolikor bi se niveleta terena
spreminjala, bo potrebno javni vodovod prestaviti. |
(3) Vsi objekti, ki bodo
priključeni na javni vodovod morajo imeti svoja odjemna mesta. Vodomerni
števec za daljinsko odčitavanje mora biti vgrajen v toplotni termični
jašek izven voznih površin na lokaciji, ki je dostopna upravljavcu
vodovoda. |
(4) Predvideni vodovodni priključek
mora zagotoviti ustrezno količino pitne in požarne vode za potrebe
celotnega območja OPPN. |
(5) Na območju urejanja se izvede
en dodatni nadzemni hidrant, ki z obstoječimi hidranti na meji območja
urejanja, pokrivajo celotno ureditveno območje. Minimalni premer
cevovoda do nadzemnega hidranta mora biti DN 80. |
(6) Horizontalni vzporedni odmik
med obstoječim vodovodom in predvidenimi vodi gospodarske javne
infrastrukture mora znašati minimalno 0,5 m, vertikalni višinski odmik
pa min. 0,3 m, če so le ti položeni v zaščitnih ceveh. |
|
21. člen |
(odvajanje odpadnih voda) |
(1) Na območju OPPN se mora izvesti
ločen sistem odvajanja odpadnih voda, ki mora biti v celoti načrtovan
vodotesno. |
(2) Na območju predvidene ureditve
poteka fekalna kanalizacija UKC 30 na SZ delu in na lokaciji JP 851682
- fekalna kanalizacija B50. |
(3) Čiste padavinske vode s
strešnih površin se lahko vodijo v rezervoar deževnice, zbiralnik oz.
zadrževalnik in se lahko porabijo za zalivanje zelenic na območju
urejanja oz. druge namene. Padavinske vode naj bi se, ob upoštevanju
geoloških pogojev, primarno ponikale v obstoječih in za ta namen
urejenih ponikovalnicah, ki morajo biti locirane izven vpliva vseh
povoznih površin. |
(4) Padavinske odpadne vode z
utrjenih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati
in mineralnimi olji (parkirišča, zunanje manipulativne površine ) pa se
morajo predhodno očistiti v ustrezno načrtovanih in dimenzioniranih
koalescentnih lovilcih olj po standardu EN 858-2 in speljati v obstoječi
zadrževalnik znotraj območja urejanja oz. v sistem predvidene padavinske
kanalizacije. |
(5) V primeru, da načrtovane
ponikalnice ne morejo zagotoviti odvajanje vseh padavinskih voda, se
višek le teh mora speljati v obstoječo padavinsko kanalizacijo. |
(6) Komunalne odpadne vode se
morajo speljati po ločenem sistemu vodotesne fekalne kanalizacije v
javno komunalno kanalizacijo odpadnih voda, ki poteka na območju javne
ceste JP 851682. |
|
22. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Območje OPPN bo priključeno na
elektro omrežje v skladu s pogoji upravljavca. |
(2) Napajanje objektov se bo
izvedlo z novim NN priključnim kablovodom od TP Šola Prevalje:128, na
obstoječih NN zbiralnicah. Nov NN dovod bo potekal po novi kabelski
kanalizaciji od TP Šola vzdolž nove dovozne poti. Za napajanje se
predvidita dva elektro kabla (2xAl 4x240mm2). |
(3) Pri načrtovanju in gradnji
objektov je potrebno upoštevati veljavne tipizacije Elektro Celje, d.d.,
veljavne tehnične predpise in standarde. |
(4) Nove in obstoječe podzemne
energetske vode je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor. V
varovalnem pasu 1 meter od osi voda gradnja stavb in ograj ni dopustna.
Morebitne zasaditve dreves, grmičevja žive meje ali podobno je dopustno
izvajati v minimalni oddaljenosti debla 2,5 metra od trase
nizkonapetostnega podzemnega voda, pri čemer je potrebo vodnike položiti
v zaščitno cev premera 160 mm. |
(5) V fazi nadaljnjega načrtovanja
in pridobitve gradbenega dovoljenja za komunalno infrastrukturo in
gradnjo stavb je potrebno upoštevati IDP načrt s področja elektrotehnike
(Elektroprojekti, Karmen Kegl Kalšan s.p., št. proj. 64/24, september
2024) in si od Elektra Celje d.d. pridobiti dokumente za posege v
prostor v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
23. člen |
(javna razsvetljava) |
(1) Ureditveno območje je možno
opremiti z javno razsvetljavo, ki bo zgrajena ob objektih, dovoznih
poteh in parkirnih površinah, ob upoštevanju pogojev upravljavca. |
(2) Svetila javne razsvetljave na
nizkih in visokih stebrih ne smejo sevati UV svetlobe in morajo biti
oblikovana tako, da ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja. |
|
24. člen |
(plinovodno omrežje) |
(1) Oskrba območja OPPN z
zemeljskim plinom je možna s priključkom na obstoječe plinovodno omrežje
100 mbar, ki poteka na severni in zahodni strani območja urejanja.
|
(2) Pri projektiranju objektov je
potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do
vključno 16 barov (Ur. list RS, št. 26/02, 54/02, 17/14-EZ-1,
38/24-EZ-2). |
(3) Uporaba plina, kot energenta,
je dopustna le v primeru hibridnega sistema ogrevanja, kjer je glavni
vir ogrevanje brez emisij toplogrednih plinov na lokaciji sami in se za
sekundarni vir ogrevanja uporablja zemeljski plin samo za potrebe
pokrivanja vršnih potreb, skladno z določili Energetskega zakona (EZ-2,
Ur. list RS, 38/24) |
|
25. člen |
(energetska oskrba objektov) |
(1) Za energetsko oskrbo objektov
je potrebno uporabiti obnovljive energetske vire (sončna energija,
toplotna črpalka, dr). Kot dodatni vir energije se lahko uporabi tudi
zemeljski plin. |
(2) Dovoljeno je tudi
priključevanje objektov na toplovodno omrežje, v kolikor bo le to
zgrajeno na območju urejanja. |
|
26. člen |
(elektronsko komunikacijsko omrežje) |
(1) Predvideni objekti bodo
navezani na EK omrežje, ki poteka vzdolž obodnih javnih cest okoli
območja urejanja. Priključitev je možna na obstoječih TK kabelskih
jaških. |
(2) Obstoječe TK omrežje je
potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti ali razširiti na osnovi
projektne dokumentacije. |
(3) Znotraj območja urejanja bo
izveden nov zemeljski TK razvod v kabelski kanalizaciji, ki bo potekal
vzdolž dostopnih poti. |
(4) Za potrebe izvedbe
telekomunikacijskega omrežja se na območju urejanja vgradijo
kanalizacijske cevi za elektronske komunikacijske vode (2 x PEHD fi 50
mm) do predvidenih objektov. |
(5) Pri načrtovanju objektov je
potrebno predvideti vgradnjo dovodnih TK omaric, ki morajo biti
locirane na mestu, ki omogoča 24 urni dostop. Notranje
telekomunikacijske omarice se morajo izvesti s tipiziranimi materiali in
elementi z zagotovljenim električnim napajanjem. |
(6) Na območju OPPN se po potrebi
vzpostavi maloobmočne brezžične dostopovne točke v lokalnem
(dostopovnem) komunikacijskem omrežju na podlagi Zakona o elektronskih
komunikacijah (ZEKom-2), 2. odstavka 57. člena Direktive 2018/1972/EU in
Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1070. |
|
27. člen |
(obveznost priključitve na omrežja in objekte javne gospodarske
infrastrukture) |
(1) Predvidena večstanovanjska
objekta se morajo obvezno priključiti na prometno omrežje, vodovodno
omrežje, omrežje komunalnih in padavinskih voda, elektro omrežje in
elektronsko komunikacijsko omrežje. |
(2) Priključitev na plinovodno
omrežje je obvezna v primeru, če investitor ne bo uporabljal obnovljive
vire energije pri obratovanju objektov. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA celostno OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
|
|
28. člen |
(ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) V območju urejanja ni
registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za
kulturno dediščino niso potrebni. |
(2) V primeru, da bi se arheološke
ostaline odkrile ob samih posegih v prostor, bo potrebno izvesti
arheološko raziskavo, v času gradnje pa zagotoviti arheološki nadzor nad
vsemi zemeljskimi deli. |
|
vii. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, naravnih virov in
ohranjanja narave |
|
29. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Za ogrevanje in hlajenje
objektov se naj v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije
(sonce, voda, zrak, geotermalna energija) ali elektrika in zemeljski
plin oz. lesna biomasa v skupni kotlovnici. Uporaba lesne biomase se
načrtuje le, če se hkrati načrtuje tudi njena uporaba v sodobnih
napravah v skladu s predpisi, ki določajo emisije snovi v zrak za male
kurilne naprave in emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja. |
|
30. člen |
(vodni režim in stanje voda) |
(1) Območje urejanja se nahaja
izven ogroženih, varstvenih ali varovanih območjih po ZV-1. |
(2) Pri graditvi objektov in
izvedbi zunanje ureditve je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito
podtalnice in podzemnih voda. |
(3) Pri projektnih rešitvah
odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda je
potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje odvajanja in
čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, področje emisij snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
področje emisij snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest. |
(4) V skladu z izdelanim geološko
geotehničnim poročilom, št. P-25/24, marec 2024, projektant Promaro
d.o.o., je dopustno padavinske vode z območja urejanja speljati v
lokalne zadrževalnike s ponikanjem oz. višek le teh v javno
kanalizacijsko omrežje. |
(5) Odvajanje padavinskih voda iz
večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom
ZV-1 in sicer, na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok
padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike
(zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki in
podobno). |
|
31. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Komunalne odpadke je potrebno
ločeno zbirati v skladu s veljavnim predpisom Občine Prevalje glede
načina ravnanja z komunalnimi odpadki - Odlok o ravnanju s komunalnimi
odpadki v občinah Koroške regije (Ur. list RS, št. 173/20), |
(2) Pri projektiranju objektov je
potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov, ki urejajo ravnanje z
odpadki. |
(3) Posode za komunalne odpadke,
vključno s posodami za zbiranje ločenih frakcij, se morajo namestiti na
skupnem zbirnem mestu (ekološki otok), ki se mora nahajati neposredno
(največ 5 m) ob dovozni poti in je možen dostop s smetarskim vozilom. |
|
32. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Objekti, zgrajeni na območju
OPPN, morajo glede hrupa izpolnjevati določila veljavnih predpisov
glede zvočne zaščite stavb in drugih predpisov iz področja varstva pred
hrupom. |
(2) V skladu z Uredbo o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju je območje urejanja opredeljeno s II
stopnjo varstva pred hrupom (stanovanjske površine). |
(3) Ukrepi za varovanje objektov in
območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s
predpisi. Prezračevalne, ogrevalne in hladilne naprave, ki so lahko
pomemben vir hrupa, je treba umestiti na ali v objekte tako, da pri
najbližjih sosednjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo povzročali
prekomernih ravni hrupa. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje
in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni
hrupa, ki velja za to območje. |
|
33. člen |
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Pri gradnji elektro omrežja je
potrebno upoštevati veljavne predpise glede zaščite pred
elektromagnetnim sevanjem. |
(2) V času izdelave OPPN to je:
Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.
list RS, št. 70/96, 41/04-ZVO-1, 44/22-ZVO-2). |
|
34. člen |
(raba obnovljivih virov energije) |
(1) V primeru ogrevanja objektov s
toplotno črpalko tipa voda – voda, kjer je toplotni vir podtalna voda,
ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske
sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor najprej
pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda in nato pridobiti
vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v
skladu s 125. členom ZV-1. |
(2) Če gre za rabo vode po 125.
členu ZV-1, izda vodno dovoljenje Direkcija RS za vode na podlagi
posebne vloge. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenja mora biti
usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja. Vodno dovoljenje je
treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja oz. mnenja. |
(3) Dovoljenje za raziskavo
podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno
dovoljenje), izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana,
na podlagi posebnih vlog. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenja
mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja. |
|
35. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na območju OPPN ni
evidentiranih varovanih območij na podlagi Zakona o ohranjanju narave. |
|
36. člen |
(varstvo plodne zemlje) |
(1) S površin, na katerih bodo
izvajani načrtovani posegi, je potrebno odstraniti ter začasno
deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina ter jo
uporabiti pri urejanju zelenih površin. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
37. člen |
(raba prostora za obrambo) |
(1) Na območju urejanja ni
evidentiranih oz. predvidenih objektov in naprav za potrebe obrambe. |
|
38. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Požarno varstvo posameznih
objektov kot celotnega območja OPPN mora biti urejeno v skladu z
veljavnimi požarno-varnostnimi predpisi. |
(2) Za potrebe zagotavljanja
požarne vode je potrebno znotraj območja urejanja zagotoviti omrežje
nadzemnih hidrantov, ki bodo locirani ob dovoznih poteh in bodo
pokrivali celotno območje urejanja. |
(3) Dovozne ceste, poti in utrjene
površine ob objektih morajo zagotavljati zadostne prometne in delovne
površine za intervencijska vozila – uporabi se interna dovozna pot v
smeri vzhod – zahod oz. javne prometne površine znotraj in izven območja
OPPN. |
(4) Odmiki med objekti morajo
zagotavljati zadostno oddaljenost, ki onemogoča preskok ognja (upošteva
se veljavna tehnična smernica glede požarne varnosti v stavbah -
TSG-1-001:2019). |
(5) Projektna dokumentacija za
gradnjo objektov in komunalnih naprav mora biti izdelana v skladu z
določili veljavnih predpisov, ki se nanašajo na varstvo pred požarom. |
(6) Vgradnja sončnih elektrarn in
drugih naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov,
se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali
vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da
se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo
zmanjšala. |
|
39. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Na podlagi Uredbe o graditvi in
vzdrževanju zaklonišč (Ur. list RS, št. 57/1996, 54/2015) na območju
urejanja ni potrebno graditi zaklonišč osnovne zaščite. |
(2) Pri načrtovanju in gradnji
novih objektov je potrebno upoštevati projektni pospešek tal (g) 0,150
za tla vrste A v skladu z Eurocode 8. |
(3) Območje OPPN se po podatkih iz
Atlasa okolja in geološko geotehničnega poročila, št. P-25/24, marec
2024, projektant Promaro d.o.o., nahaja izven poplavnih, plazljivih in
erozijsko ogroženih območij, druga ogrožena območja prav tako niso
evidentirana. |
(4) Na območju OPPN niso dovoljeni
posegi, pri katerih obstaja možnost razlitja nevarnih snovi. |
(5) Pri gradnji komunalne opreme in
objektov je potrebno upoštevati pogoje geološko geomehanskih analiz ter
predvideti vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo stabilnost terena in
načrtovanih objektov. V času gradnje mora biti zagotovljen geomehanski
nadzor. |
|
IX. etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji |
|
40. člen |
(etapnost izvedbe, začasna namembnost zemljišč) |
(1) OPPN se lahko izvaja v etapah,
ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena
funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko
infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami. |
(2) V obdobju do pričetka gradnje
načrtovanega posega, se zemljišča lahko uporabljajo za enak namen, kot
so se uporabljala pred sprejetjem OPPN. |
|
41. člen |
(obveznosti investitorja oz. pobudnika in izvajalcev) |
(1) Pobudnik oz. investitor
načrtovane prostorske ureditve mora v celoti financirati in opremiti
območje s potrebno komunalno infrastrukturo v skladu z določili
podrobnega načrta. |
(2) Pred pričetkom del morajo
izvajalci del obvestiti upravljavce energetskih in komunalnih naprav
zaradi zakoličbe in zaščite le teh v času gradnje. |
(3) Investitor mora upoštevati
geotehnično poročilo o pogojih izvedbe komunalne opreme in objektov ter
zagotoviti geotehnični nadzor v času izvajanja del. |
(4) Pri načrtovanju, izvedbi in
uporabi objektov morajo izvajalci in investitor upoštevati vse
pridobljene pogoje nosilcev urejanja prostora, ki so obvezna priloga
OPPN (smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora). |
|
X. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
|
42. člen |
(dovoljena odstopanja) |
(1) Pri realizaciji OPPN so
dopustna odstopanja od horizontalnih gabaritov in zakoličbenih elementov
predvidenih objektov, oblike in velikosti gradbenih parcel in drugih
ureditev (v okviru parcel zajetih v tem odloku), ter načrtovanih tras
komunalnih vodov če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih in
drugih pogojev ugotovijo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve, ki
ne vplivajo na osnovno urbanistično zasnovo območja in ne spreminjajo s
tem odlokom določenih pogojev za zagotovitev požarne varnosti in
varstva okolja. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi
interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta
odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda. |
|
XI. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju
veljavnosti podrobnega načrta |
|
43. člen |
(merila in pogoji po prenehanju veljavnosti OPPN) |
Po prenehanju veljavnosti OPPN se
bo območje urejalo na podlagi občinskega prostorskega načrta ob
upoštevanju splošnih in podrobnih meril in pogojev za območje SS oz.
drugega veljavnega prostorskega akta ob obveznem upoštevanju določil
opisanih v 4. in 5. poglavju tega odloka. |
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
44. člen |
(vpogled) |
(1) OPPN s prilogami se hrani na
sedežu Občine Prevalje v digitalni in analogni izpisani in izrisani
obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave. |
(2) V primeru odstopanja med
digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike
podrobnega načrta. |
|
45. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka
izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
46. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 3502-0002/2024 |
Datum: 06.03.2025 |
|
|
Občina Prevalje |
|
dr. Matija Tasič, župan |
|