Na podlagi 45. člena Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Škofja Loka, Uradni list RS, št. 45/12 , Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/2017 in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka - uradno prečiščeno besedilo (UPB-3), Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2022, je Občinski svet Občine Škofja Loka na 8. redni seji dne 26. 10. 2023 sprejel
TEHNIČNI PRAVILNIK
O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI NA OBMOČJU OBČINE ŠKOFJA LOKA
I. Splošna določila
1. člen
(1) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Škofja Loka (v nadaljevanju: »Tehnični pravilnik«) skladno z določbo 45. člena Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Škofja Loka (v nadaljevanju: »Odlok«), obsega:
1. Tehnologijo ravnanja z odpadki;
2. Tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
3. Tipizacijo predpisanih posod in tipiziranih vreč za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov;
4. Minimalne standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje;
5. Pogoje prepuščanja odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih;
6. Pogoje prevzemanja kosovnih, nevarnih, bioloških odpadkov in zelenega odreza;
7. Vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov;
8. Druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
(2) Določbe Tehničnega pravilnika se nanašajo pretežno na storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
(3) Izrazi, uporabljeni v Tehničnemu pravilniku, imajo naslednji pomen:
· izvajalec je izvajalec storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov;
· uporabnik je vsak uporabnik iz gospodinjstva;
· drugi uporabnik je vsak uporabnik, razen gospodinjstva;
· občina je Občina Škofja Loka;
· staro mestno jedro je ožje območje starega mestnega jedra, kot je določeno v Odloku o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni spomenik in o razglasitvi naravnih znamenitosti na njegovem območju.
2. člen
Storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov so:
· prevzem mešanih komunalnih odpadkov od uporabnikov na prevzemnih mestih,
· prevzem ločeno zbranih frakcij (embalaža, papir, steklena embalaža) od uporabnikov na prevzemnih mestih,
· prevzem frakcij komunalnih odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij,
· prevzem kosovnih odpadkov od uporabnikov na prevzemnih mestih,
· prevzem bioloških odpadkov na prevzemnih mestih tistih uporabnikov, ki bioloških odpadkov ne kompostirajo sami,
· prevzem odpadkov s premično zbiralnico v akcijah,
· zbiranje in prevzemanje vseh ločenih frakcij komunalnih in določenih nekomunalnih odpadkov v zbirnih centrih,
· transport do zbirnega centra (razen, če je slednji prevzemno mesto),
· tehtanje, opredelitev in evidentiranje vrste odpadkov ter priprava predpisane spremne dokumentacije,
· vizualna kontrola in odbiranje odpadkov,
· predhodno razvrščanje, skladiščenje in manipuliranje z odpadki,
· začasno skladiščenje odpadkov,
· prevoz odpadkov do zbiralca, obdelovalca ali odstranjevalca odpadkov,
· predaja odpadkov zbiralcu, obdelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov in
· obveščanje in ozaveščanje uporabnikov.
II. Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov
1. Tehnologija ravnanja z odpadki
3. člen
(tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov)
(1) V občini se odpadki zbirajo ločeno na več načinov/tehnologij, odvisno od značilnosti naselij, vrste odpadka, gostote odpadka in načrtovanega nadaljnjega ravnanja s prepeljanim odpadkom. Z enim vozilom se lahko sočasno prevaža samo ena vrsta odpadka. Uporabniki obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki.
(2) Zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov pri uporabnikih. V občini se z zbiranjem »od vrat do vrat« zbira mešane komunalne odpadke, embalažo, papir, stekleno embalažo, kosovne odpadke in biološke odpadke.
(3) Pri določitvi tehnologije za zbiranje odpadkov je potrebno upoštevati sledeče:
· ali se lahko odpadki, ki so predvideni za prevoz stiskajo, ali morajo ostati nepoškodovani v razsutem stanju;
· ali so odpadki, ki so predvideni za prevoz samo od enega ali od več drugih uporabnikov in
· gostoto odpadkov, predvidenih za prevoz in izbiro ekonomične kombinacije, razpoložljivi volumen, nosilnost specialnega tovornega vozila in oddaljenost ter eventualni posebni pogoji prevzemnika.
(4) Zbiranje – prevzem odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« se načeloma izvaja s:
· specialnim tovornim vozilom – smetarjem, za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov embalaže in odpadnega papirja za prevzemanje v posodah volumna od 60 do 1.100 litrov pri uporabnikih iz gospodinjstev in pri drugih uporabnikih,
· specialnim tovornim vozilom – smetarjem, za zbiranje bioloških odpadkov za prevzemanje v posodah volumna od 60 do 770 litrov in sicer pri uporabnikih iz gospodinjstev in pri drugih uporabnikih.
· specialnim tovornim vozilom – nakladalcem za prevzemanje odpadkov v kontejnerjih volumna od 5 do 10 m³ pri uporabnikih iz gospodinjstev, pri več stanovanjskih stavbah in pri drugih uporabnikih.
(5) Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij je osnovna tehnologija ločenega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih skupinah uporabnikov. Primerna je za strnjeno naseljena območja in za ločeno zbiranje odpadkov na redkeje poseljenih območjih. Zbiralnice ločenih frakcij se uporabljajo za stalno zbiranje nenevarnih ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Zbiranje – prevzem odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij se izvaja v odvisnosti od tipa zabojnikov s:
· specialnim tovornim vozilom – nakladalcem, opremljenim z mehansko roko in hidro motorjem (zvonaste posode volumna 1,2 do 3,3 m³ in polpotopne zbiralnice volumna 3 do 5 m3 s katerimi so opremljene zbiralnice ločenih frakcij) in
· specialnim tovornim vozilom – smetarjem za prevzemanje odpadkov v klasičnih zabojnikih volumna od 770 do 1.100 litrov.
(6) Akcija zbiranja odpadkov je tehnologija enkratnega zbiranja odpadkov, ki lahko temelji na tehnologiji zbiranja »od vrat do vrat« ali premični zbiralnici ločenih frakcij. Akcije se lahko izvajajo na klic ali pa so datumsko natančno načrtovane za posamezno poselitveno območje. Tehnologija akcije zbiranja odpadkov se uporablja za zbiranje določenih komunalnih odpadkov s premično zbiralnico.
(7) Zbiranje odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja vseh vrst komunalnih odpadkov in nekomunalnih odpadkov, za katere je izvajalec vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov. Uporabnik sam pripelje odpadke v zbirni center in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike, skladno z navodili upravljavca.
(8) Način zbiranja komunalnih odpadkov na območju starega mestnega jedra se lahko prilagaja specifičnim zahtevam in potrebam. Izvajalec za zbiranje in odvoz odpadkov uporablja vozila z manjšimi negativnimi vplivi na okolje (vozila z motorji najmanj EURO 5, vozila na električni pogon ali na obnovljive vire energije).
2. Tehnologija, pogoji in način ločenega zbiranja odpadkov
4. člen
(tehnologije, pogoji in načini ločenega zbiranja odpadkov)
(1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru. Uporabniki in drugi uporabniki so dolžni odpadke ločevati skladno z navodili in abecednikom odpadkov izvajalca.
(2) V okviru javne službe, se na območju občine zagotavljajo naslednji načini ločevanja odpadkov:
· zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pri uporabnikih,
· zbiranje embalaže pri uporabnikih,
· zbiranje papirja pri uporabnikih,
· zbiranje steklene embalaže pri drugih uporabnikih,
· zbiranje bioloških odpadkov pri uporabnikih,
· zbiranje steklene embalaže in papirja v zbiralnicah ločenih frakcij,
· zbiranje nevarnih odpadkov v akciji zbiranja odpadkov,
· zbiranje zelenega odreza v akciji zbiranja odpadkov,
· zbiranje odpadne električne in elektronske opreme v akciji zbiranja odpadkov,
· zbiranje kosovnih odpadkov po naročilu z »E-dopisnico«,
· zbiranje komunalnih in nekomunalnih odpadkov v zbirnih centrih.
(3) Če odpadki na prevzemnem mestu niso ločeni skladno z navodili izvajalca, izvajalec izda opozorilo. V primeru ponovnega neustreznega ločevanja izvajalec odpadkov ne pobere z rednim odvozom, temveč izvede izredni odvoz odpadkov in uporabniku obračuna storitev izrednega odvoza, po veljavnem ceniku izvajalca.
5. člen
(dinamika zbiranj po posameznih kategorijah odpadkov)
(1) Dinamika zbiranja odpadkov se določa na letnem nivoju v programu zbiranja odpadkov. Podlaga za določanje so količine zbranih odpadkov v preteklem letu in rezultati ocene odpadkov oziroma sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov v preteklem letu, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, izdeluje zunanji akreditiran laboratorij.
(2) Dinamika zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah odpadkov je sledeča:
· 13-krat letno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, odpadne embalaže, papirja in steklene embalaže.
· 52-krat letno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, odpadne embalaže in papirja za večstanovanjske objekte, ki imajo 8 ali več stanovanj, v strnjenjem delu Škofje Loke.
· 52-krat letno za biološko razgradljive kuhinjske odpadke v spomladanskem, poletnem in jesenskem času, od meseca marca do oktobra, in 26-krat letno v zimskem času, od novembra do februarja.
(3) Minimalna dinamika praznjenja zbiralnic ločenih frakcij je 13-krat letno. Izvajalec zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je dolžan prilagajati dinamiko praznjenja zabojnikov ali volumna posod na zbiralnicah dejanskim potrebam.
(4) Minimalno število akcij zbiranja odpadkov je 1-krat letno.
(5) Obratovanje zbirnega centra je 40 ur tedensko, kar vključuje en dan v tednu tudi v popoldanskem času in ob sobotah v dopoldanskem času.
3. Tipizacija predpisanih posod in tipiziranih vreč za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov
6. člen
(uporaba posod in tipiziranih vreč)
(1) Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih posodah izvajalca.
(2) Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo.
(3) Kjer so uporabniki od transportne poti specialnega tovornega vozila – smetarja oddaljeni več kot 100 m se uporabnike vključi v sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, odpadne embalaže in papirja z namenskimi tipiziranimi vrečami izvajalca. Uporabniki lahko odpadke zbirajo tudi v posodah izvajalca, ki pa jih morajo na dan odvoza pripraviti ob transportno pot specialnega tovornega vozila.
(4) Izvajalec uporabniku iz 3. odstavka enkrat letno zagotovi ustrezen skupni razpoložljivi volumen tipiziranih vreč, ki je enak skupnemu izpraznjenemu volumnu zabojnika(ov).
7. člen
(standardizacija predpisane opreme za odpadke)
(1) Standardne velikosti posod za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov so:
· 60 litrov,
· 80 litrov,
· 120 litrov,
· 240 litrov,
· 770 litrov in
· 1.100 litrov.
(2) Standardne velikosti posod za zbiranje embalaže so:
(3) Standardne velikosti posod za zbiranje papirja so:
(4) Standardne velikosti posod za zbiranje steklene embalaže so:
(5) Standardne velikosti posod za zbiranje bioloških odpadkov so:
· 240 litrov in
· 770 litrov.
770-litrski zabojniki za biološke odpadke se smejo uporabljati samo za zbiranje bioloških odpadkov z manjšo specifično težo, to je za zeleni vrtni odpad in higienski papir. Primernost za zbiranje v 770-litrskem zabojniku določi izvajalec.
(6) Uporabnik je upravičen do ene menjave volumna za posamezno posodo na leto, ki pa mora biti v skladu z 9. členom.
(7) Standardne velikosti tipiziranih vreč za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, embalaže in odpadnega papirja so:
· 60 litrov in
· 80 litrov.
8. člen
(označevanje predpisane opreme za zbiranje odpadkov)
(1) Posode in tipizirane vreče izvajalca, ki se uporabljajo za zbiranje odpadkov od vrat do vrat, so opremljeni z logotipom izvajalca, kontaktnimi podatki izvajalca in napisom o vrsti odpadka, ki se zbira v posamezni posodi ali tipizirani vreči.
(2) Barve za označevanje skupin posod za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče:
· za mešane komunalne odpadke: v celoti sivo-črne barve,
· za biološko odpadke: v celoti rjave barve,
· za embalažo: telo zabojnika sivo-črne barve, pokrov rumene barve,
· za papir: telo zabojnika sivo-črne barve, pokrov rdeče barve,
· za stekleno embalažo: telo zabojnika sivo-črne barve, pokrov zelene barve.
(3) Barve za označevanje posameznih skupin tipiziranih vreč za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče:
· za mešane komunalne odpadke: zelene barve,
· za embalažo: rumene barve,
· za papir: rdeče barve.
(4) Označevanje posod izvajalca, zaradi identifikacije uporabnika, se izvede na enega od načinov:
· elektronski čip, ki se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta namen,
· črtna koda s podatki o odjemnem mestu, volumnu posode in vrsti odpadka.
9. člen
(merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih)
(1) Pri določanju vrste, števila in volumna opreme, ki jo uporablja posamezni uporabnik, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja.
(2) Velikost opreme se določi glede na število oseb, ki bivajo v gospodinjstvu. Pri tem se upošteva osebe, ki imajo na naslovu stalno in začasno prebivališče. Podatke se pridobiva iz uradnih evidenc centralnega registra prebivalstva (CRP).
(3) Velikosti opreme glede na število oseb v gospodinjstvu:
· Mešani komunalni odpadki:
Število stalno in začasno prijavljenih oseb
Najmanjša možna velikost opreme pri praznjenju 13x letno
1
60
2 – 3
80
4 – 6
120
7 – 12
240
13 – 38
770
39 ali več
5 litrov na osebo na teden
· Embalaža:
1 - 3
4 - 6
7 - 12
13 - 38
Volumen opreme za odpadno embalažo, ne glede na število oseb, je lahko največ 2x večji od zabojnika za mešane komunalne odpadke (MKO).
· Papir:
Za zbiranje papirja (papir, karton, papirna in kartonska embalaža) je za individualno gospodinjstvo minimalna možna velikost opreme 120 litrov. V večstanovanjskih objektih s štirimi ali več stanovanjskimi enotami, kjer uporabniki uporabljajo skupno opremo, je velikost posode enaka ali večja kot 3,00 litre razpoložljivega volumna na osebo na teden.
(4) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena, lahko gospodinjstvo v večstanovanjskem objektu za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, embalaže in papirja uporablja individualno opremo, če z objektom ne upravlja upravnik in če je to v skladu z medsebojno pogodbo med lastniki – uporabniki več stanovanjskega objekta.
(5) Pri individualnih stanovanjskih objektih z eno do vključno tremi stanovanjskimi enotami, ima lahko vsaka stanovanjska enota individualno opremo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, embalaže in papirja ali uporabljajo skupno opremo, z upoštevanjem gornjih meril.
10. člen
(merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v objektih za občasno bivanje)
(1) Objekt za občasno bivanje je objekt, v katerem lahko ni stalno ali začasno prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi (počitniška hiša).
(2) V sistem zbiranja odpadkov je vključen z minimalno 400 litri opreme na leto za zbiranje embalaže, mešanih komunalnih odpadkov in papirja.
(3) Oprema, ki se uporablja za zbiranje odpadkov, so tipizirane vreče izvajalca.
11. člen
(merila za določanje izhodiščne opreme za druge uporabnike)
(1) Drugi uporabniki so se dolžni vključiti v redni odvoz mešanih komunalnih odpadkov, v 30 dneh od začetka opravljanja dejavnosti.
(2) Za določitev najmanjše velikosti opreme za zbiranje komunalnih odpadkov pri drugih uporabnikih se upošteva število zaposlenih na lokaciji izvajanja dejavnosti. Izvajalec podatke pridobi iz uradno dostopnih evidenc.
(3) Velikosti opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, glede na število zaposlenih oseb:
Število zaposlenih oseb
Najmanjša možna velikost opreme, pri praznjenju 13x letno
2 - 3
1100*
*Glede na število zaposlenih in vrsto dejavnosti se izvajalec ter drug uporabnik dogovorita o načinu zbiranja in vrsti prevoza.
(4) Za druge uporabnike, ki nimajo zaposlenih, oziroma je zaposlen samo eden, je minimalni volumen opreme za mešane komunalne odpadke 60 litrov. V primeru, da odpadki pri drugih uporabnikih, ki nimajo zaposlenih, oziroma imajo enega zaposlenega, ne nastajajo, je potrebno podati pisno Vlogo za nevključitev v zbiranje odpadkov s priloženimi ustreznimi dokazili. Izvajalec na podlagi dokazil ter kontrole na terenu vlogo odobri ali zavrne, za naslednji dve leti. Po preteku obdobja mora drug uporabnik ponovno podati vlogo.
(5) Velikost opreme za zbiranje ločeno zbranih frakcij (embalaže, papirja, steklene embalaže in bioloških odpadkov) se določi glede na dejanske potrebe drugega uporabnika. Oprema za ločeno zbrane frakcije je obvezna pri uporabnikih, kjer te surovine nastajajo redno. Za občasno nastajajoče količine surovin lahko uporabniki koristijo oddajo v zbirnem centru.
(6) Za druge uporabnike iz gostinsko nastanitvene dejavnosti in dejavnosti strežbe jedi in pijač je obvezna tudi vključitev v sistem zbiranja steklene embalaže od vrat do vrat. Minimalna velikost opreme za zbiranje steklene embalaže je določena glede na število zaposlenih:
Število oseb
1 – 3
3 ali več
770**
**Glede na število zaposlenih in obseg dejavnosti se izvajalec in drug uporabnik dogovorita o načinu zbiranja in vrsti prevoza steklene embalaže.
(7) Oprema za zbiranje odpadkov je lahko tudi skupna z drugimi uporabniki ali z gospodinjstvom, vendar se za vsakega uporabnika iz gospodinjstva upošteva minimalno navedeno velikost, ki je navedena v 9. členu. Za drugega uporabnika pa minimalna velikost opreme, ki je navedena v 3. in 6. odstavku tega člena.
(8) V primeru, da izvajalec ugotovi, da se dejansko število zaposlenih ne ujema z uradno evidenco, se primer, skladno z Odlokom o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Škofja Loka, preda v reševanje pristojnim organom.
12. člen
(merila za določanje izhodiščne opreme pogodbene uporabnike)
(1) Pogodbeni uporabniki so tisti drugi uporabniki, ki presegajo merila opreme volumna 1.100 litrov iz prejšnjega člena.
(2) Pogodbeni uporabniki se z izvajalcem dogovorijo način zbiranja in odvoza odpadkov in opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo.
13. člen
(spremenjene količine odpadkov)
(1) Če količine mešanih komunalnih odpadkov, embalaže, papirja in steklene embalaže občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja uporabnik, je uporabnik manjkajoči volumen za mešane komunalne odpadke in embalažo dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu kupi tipizirane vreče za odpadke. Večje količine papirja in steklene embalaže pa pripelje v zbirni center.
(2) Če količine odpadkov presegajo volumen opreme, izvajalec lahko odpadkov ne pobere z rednim odvozom, temveč izvede izredni odvoz odpadkov in uporabniku obračuna storitev izrednega odvoza, po veljavnem ceniku izvajalca.
(3) Če količine odpadkov redno presegajo volumen obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja uporabnik, izvajalec na podlagi rezultata izvajanja kontrole na terenu, po predhodnem pisnem obvestilu uporabniku, zamenja obstoječo opremo za ustrezno.
4. Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje
14. člen
(minimalni standard za zbirna mesta)
(1) Individualno zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, praviloma na pripadajočem zemljišču k stavbi, kjer uporabniki v času do prevzema odpadkov zbirajo mešane komunalne odpadke, embalažo, biološko razgradljive odpadke, papir in stekleno embalažo v za to namensko določenih posodah ali v tipiziranih vrečah.
(2) Zbirno mesto oziroma individualna zbiralnica je tudi ustrezno urejen prostor, kjer pogodbeni uporabniki iz 12. člena, v času do prevzema, poleg odpadkov iz prejšnjega odstavka, zbirajo tudi nekomunalne odpadke.
15. člen
(prevzemno mesto za odpadke)
(1) Prevzemno mesto je prostor ob transportni poti specialnega tovornega vozila - smetarja, na katerega uporabniki postavijo opremo za zbiranje odpadkov za namen praznjenja oziroma odvoz.
(2) Izvajalec posod ne izprazni, oziroma ne pobere tipiziranih vreč, če na dan odvoza niso postavljene skladno z zgornjim določilom.
16. člen
(določanje prevzemnih mest za odpadke)
(1) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti vidna, ob transportni poti specialnega tovornega vozila - smetarja.
(2) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(3) Prevzemna mesta za območje Mestnega trga in Klobovsove ulice so tik za vhodnimi vrati posameznega objekta, ki mejijo na javno površino. V času prenove območja Mestnega trga in Klobovsove ulice izvajalec prevzemna mesta določa skladno z določbo 18. člena in v dogovoru z izvajalcem obnove. Po zaključeni obnovi območja se prevzemna mesta določijo z dodatkom oziroma s spremembo tega Tehničnega pravilnika.
17. člen
(skupna prevzemna mesta za odpadke za odročna in nedostopna območja)
(1) Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru s krajevnimi skupnostmi in občino določi skupna prevzemna mesta za mešane komunalne odpadke, embalažo in papir, ki se zbirajo v določenih tipiziranih vrečah izvajalca. Ta prevzemna mesta izvajalec zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov uredi tako, da so funkcionalna, estetska, higiensko-tehnična in požarno varna, skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Uporabniki skupnih prevzemnih mest pravilno ločene odpadke, zbrane v tipiziranih vrečah, na ta prevzemna mesta dostavijo največ 5 dni pred predvidenim rednim odvozom.
(3) Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.
18. člen
(začasna prevzemna mesta)
(1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec dolžan uporabnike na lokalno običajen način obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu.
19. člen
(načrtovanje prevzemnih mest za odpadke)
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi določbe Tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.
20. člen
(zbiralnice ločenih frakcij)
(1) Ločeno zbiranje odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij komunalnih odpadkov se izvaja, kjer zbiranje frakcij še ni urejeno po sistemu od vrat do vrat.
(2) Na zbiralnicah ločenih frakcij je nameščena oprema za ločeno zbiranje naslednjih ločenih frakcij:
· Papir, kot je pisarniški papir, časopisi, revije, prospekti, papirnate vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pisma, kuverte, zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna in kartonska embalaža.
· Steklena embalaža, kot so prazne in čiste steklenice in kozarci brez pokrovčkov.
(3) Ločeno zbiranje odpadkov na zbiralnicah poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.
(4) Zbiralnice za papir se, kljub zbiranju od vrat do vrat, nahajajo tudi na območjih goste poselitve po določbah 21. člena.
21. člen
(minimalni standard zbiralnic ločenih frakcij)
(1) Zbiralnice ločenih frakcij morajo biti urejene v stanovanjskih območjih, ob trgovskih centrih ter na območju mestnega oziroma vaških jeder tako, da je na vsakih 500 prebivalcev zagotovljena vsaj ena zbiralnica.
(2) Lokacije zbiralnic določi izvajalec v sodelovanju s krajevno skupnostjo in občino.
(3) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/ov.
(4) Oprema na zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno označena. Na opremi mora biti jasno razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo povzročitelj sme odložiti v zabojnik.
(5) Oprema posod, ki se uporablja na zbiralnicah je sledeča:
· posoda na štirih kolesih, volumna 770 do 1.100 litrov,
· zvon, volumna od 1,20 do 3,30 m³,
· polpotopna zbiralnica, od 3.000 do 5.000 litrov.
(6) Zbiralnice ali pokrovi opreme so glede na vrsto odpadka v sledečih barvah:
· rdeča barva – papir,
· zelena barva – steklena embalaža.
5. Pogoji prepuščanja odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih
22. člen
(relacija zbirno–prevzemno mesto)
(1) Če zbirno mesto ni hkrati prevzemno mesto, so uporabniki dolžni opremo z odpadki na dan odvoza prestaviti z zbirnega na prevzemno mesto.
(2) Uporabniki so dolžni opremo z odpadki z zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 7. ure na dan odvoza. Izpraznjenje posode za odpadke morajo uporabniki po izpraznitvi isti dan vrniti nazaj na zbirno mesto.
(3) V primerih poletnega delovnega časa (od 1. maja do 31. avgusta), višje sile ali drugih izrednih okoliščinah (dalj časa trajajoča vročina, zapora cest itd.) lahko izvajalec uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na svoji spletni strani in na krajevno običajen način, pozove, da opremo z odpadki postavijo na odjemno mesto najkasneje do 6. ure na dan odvoza ali določi druge termine odvoza odpadkov.
23. člen
(relacija prevzemno mesto–transportna pot)
(1) Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec odpadke prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob uvozih k objektom.
(2) Profil transportne poti mora biti širok vsaj 3 m in imeti vsaj 3,60 m svetle višine, za kar morajo poskrbeti lastniki parcel ob smetarski transportni poti.
(3) Transportne poti rednega odvoza odpadkov potekajo po javnih cestah z zagotovljenim ter urejenim rednim letnim in zimskim vzdrževanjem za prevoz 3-osnega kamiona, ob kateri so najmanj trije uporabniki. Slepe ulice in ceste, pri katerih krožna povezava predstavlja bistveno daljšo pot vozila, morajo imeti možnost obračanja kamiona na javni površini.
(4) Izvajalec odpadke prevzame na prevzemnem mestu. Mesto praznjenja je prostor, praviloma na transportni poti komunalnega vozila, kjer izvajalec izprazni posode z odpadki oziroma prevzame odpadke v tipiziranih vrečah.
24. člen
(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih in prevzemnih mestih)
(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest.
(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v posode ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa zavezane s trakom.
(3) Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih mest.
(4) Izvajalec je dolžan izprazniti posode za odpadke oziroma odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje posode za odpadke kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti.
(5) Uporabnik je dolžan z opremo ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo.
25. člen
(zbirni center)
(1) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom iz gospodinjstev in trgovsko storitvene dejavnosti, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.
(2) Uporabnik vključenost v sistem ravnanja z odpadki na vhodu v zbirni center izkaže z rednim mesečnim računom izvajalca ali osebnim dokumentom, preko katerega izvajalec lahko preveri vključenost v sistem zbiranja odpadkov.
(3) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec.
(4) Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje odpadkov.
(5) V zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba izvajalca, usposobljena za ločeno zbiranje.
(6) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki nedvoumno ugotovijo, v kateri zabojnik razvrstijo posamezno nenevarno frakcijo in da uporabniki prepustijo nevarne frakcije in kosovne odpadke usposobljeni osebi iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Izvajalec mora zagotavljati redno oddajo zbranih odpadkov skladno s predpisi.
(8) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike.
(9) V zbirnem centru se zbirajo komunalni in nekomunalni odpadki.
(10) Uporabniki iz gospodinjstev imajo možnost oddaje naslednjih vrst odpadkov:
· Embalažna folija (15 01 02),
· Plastična embalaža (15 01 02),
· Kovinska embalaža (15 01 04),
· Mešana embalaža (15 01 06),
· Hladilno zamrzovalna oprema (20 01 23*),
· Izolacijski materiali (17 06 04),
· Izrabljene gume (16 01 03),
· Kosovni komunalni odpadki (20 03 07),
· Kovine (20 10 40),
· Les in lesna embalaža (15 01 03, 17 02 01 in 20 01 38),
· Mešani gradbeni odpadki (17 01 01, 17 01 07, 17 09 04),
· Nevarni odpadki, kot so:
· embalaža, ki se vsebuje ostanek nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi – 15 01 10*
· kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden porozen oklop (npr. iz azbesta), vključno s praznimi tlačnimi posodami - 15 01 11*
· topila (sem spada tudi bencin) - 20 01 13*
· kisline – 12 01 14*
· alkalije – 20 01 15*
· fotokemikalije – 20 01 17*
· pesticidi (sem spadajo vsa odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi) – 20 01 19*
· jedilno olje in masti – 20 01 25
· olja in maščobe (motorna, hidravlična, mazalna olja), ki niso navedene pod 20 01 25 – 20 01 26*
· barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi (sem spadajo tudi kartuše iz tiskalnikov) – 20 01 27*
· čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi – 20 01 29*
· citotoksična in citostatična zdravila – 20 01 31*
· baterije in akumulatorji, ki so navedeni pod 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 in nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje – 20 01 33*.
· Odpadki, ki vsebujejo trdno vezan azbest (17 06 05*),
· Odpadna električna in elektronska oprema, kot so:
· Mali gospodinjski aparati (MGA) (20 01 36),
· Odpadni TV sprejemniki, zasloni in slikovne cevi (20 01 35*),
· Odpadne sijalke (20 01 27*).
· Mešani komunalni odpadki (20 03 01),
· Papir in papirna embalaža (15 01 01 in 20 01 01),
· Ravno steklo (17 02 02),
· Silažna folija (19 12 04),
· Steklena embalaža (15 01 07),
· Oblačila, obutev in tekstil (15 01 09in 20 01 10),
· Zeleni odrez (20 02 01).
Možnosti oddaje odpadkov in dopustne količine za posamezno vrsto odpadka opredeli izvajalec glede na zakonodajo in na zmogljivosti zbirnega centra. O tem gospodinjstva obvesti po lokalno običajnem načinu.
(10) Drugi uporabniki, ki imajo trgovsko in storitveno dejavnost in so hkrati vključeni v redni odvoz odpadkov, imajo možnost oddaje naslednjih vrst odpadkov:
· Odpadki, ki vsebujejo trdno vezan azbest 817 06 05*),
Možnosti oddaje odpadkov in dopustne količine za posamezno vrsto odpadka opredeli izvajalec glede na zakonodajo in na zmogljivosti zbirnega centra. O tem druge uporabnike obvesti po lokalno običajnem načinu.
6. Pogoji prevzemanja kosovnih, nevarnih, bioloških odpadkov in zelenega odreza
26. člen
(zbiranje kosovnih odpadkov)
(1) Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja na podlagi naročila uporabnika v aplikacijo na spletni strani izvajalca, t.i »E-dopisnica«, po sistemu »od vrat do vrat«. Vsako gospodinjstvo, ki je vključeno v reden odvoz mešanih komunalnih odpadkov lahko letno uporabi dve E-dopisnici. Uporabnik lahko uporabi obe E-dopisnici naenkrat ali vsako posebej. Na eno E-dopisnico lahko odda en kosovni odpadek oziroma kosovne odpadke v skupni količini do 1 m³. Pri več stanovanjskih objektih, kjer uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, uporabniki na E-dopisnice lahko oddajo kosovne odpadke v skupni količini do 1 m³ na stanovanjsko enoto.
(2) Uporabnik je dolžan kosovne odpadke pripraviti dan pred dogovorjenim terminom odvoza na svojem prevzemnem mestu, zunaj objekta, razen na Mestnem trgu, kjer jih pripravi tik za vhodnimi vrati posameznega objekta, ki mejijo na Mestni trg. Upravnik večstanovanjskega objekta in izvajalec se lahko dogovorita tudi za drugačen način priprave kosovnih odpadkov za odvoz.
(3) Uporabnik mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec v času odvoza ni bil dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan.
(4) Namesto uporabe E-dopisnice uporabniki iz gospodinjstev lahko kosovne odpadke oddajo tudi v zbirnem centru. V tem primeru je letna brezplačna količina do 3m3. Uporaba storitve po tem odstavku in storitve po prvem odstavku tega člena se izključujeta.
(5) Odvoz kosovnih odpadkov, ki so količinsko večji od količin iz prvega odstavka tega člena in kosovnih odpadkov od drugih uporabnikov, se izvaja kot odvoz odpadkov po naročilu in zato obračuna skladno s cenikom izvajalca.
27. člen
(zbiranje nevarnih odpadkov)
(1) Izvajalec najmanj enkrat letno organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno premično zbiralnico.
(2) Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora izvajalec uporabnike obvestiti na krajevno običajen način, najmanj 14 dni pred zbiranjem.
(3) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke oddajo tudi v zbirnem centru.
(4) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati usposobljenim prevzemnikom, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo, uničenje oziroma odstranjevanje.
(5) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo. Zaradi nevarnih sestavin se ne smejo odlagati med ostale ločene frakcije komunalnih odpadkov.
(6) Drugi uporabniki morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo z usposobljenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.
28. člen
(zbiranje bioloških odpadkov)
(1) Za biološke odpadke, povzročitelji prvenstveno sami zagotavljajo kompostiranje na lastnem vrtu. Način kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev ni predmet javne službe. Lokacija kompostnika mora biti na primernem zračnem mestu, da je v največji možni meri onemogočeno širjenje neprijetnih vonjav v okolico.
(2) Povzročitelji, ki ne kompostirajo bioloških odpadkov, lahko le te zbirajo v posodah izvajalca. Izvajalec pa zagotavlja reden odvoz na skupno kompostarno skladno z določili Tehničnega pravilnika.
29. člen
(akcija zbiranja zelenega odreza)
(1) Izvajalec vsaj enkrat letno izpelje brezplačno akcijo zbiranja zelenega odreza pri uporabnikih iz gospodinjstev. Uporabniki iz gospodinjstev lahko enkratno oddajo do največ 2 m3 zelenega odreza na akcijo.
(2) Zbiranje zelenega odreza poteka na način in v skladu s terminskim planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora izvajalec uporabnike obvestiti na krajevno običajen način, najmanj 14 dni pred zbiranjem.
(3) Akcijo zbiranja zelenega odreza se izvaja pri predhodno prijavljenih uporabnikih, ki se na akcijo lahko prijavijo samo enkrat. Prijava na odvoz zelenega odreza je mogoča preko spletne strani izvajalca.
(4) Uporabniki iz gospodinjstev lahko zeleni odrez oddajo tudi v zbirnem centru.
7. Vsebina katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov
30. člen
(podrobnejše vsebine katastrov)
(1) Izvajalec vodi, v obliki elektronske baze podatkov, kataster zbirnih in prevzemnih mest, ki vsebuje sledeče podatke:
· ime in priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva) oziroma ime in sedež drugega uporabnika,
· ime poslovne enote drugega uporabnika, če zbirno mesto ni na sedežu drugega uporabnika,
· število uporabnikov, ki gravitira na zbirno mesto (pri gospodinjstvu število članov gospodinjstva, pri drugih uporabnikih število zaposlenih),
· vrste odpadkov, ki jih uporabniki zbirajo na zbirnem mestu,
· velikost opreme po vrstah odpadkov,
· podatek o tem ali uporabniki, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto, kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku,
· podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki zbirnega mesta (stanovanjski, poslovni, industrijski …) in
· naseljenost objekta s časovno opredelitvijo aktivnosti zbirnega mesta po vrstah odpadkov (trajno, občasno itd.).
(2) Kataster zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke:
· številko zbiralnice ločenih frakcij,
· naziv zbiralnice ločenih frakcij,
· vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij,
· velikost zabojnikov po vrstah odpadkov in
· lokacijo zbiralnice ločenih frakcij v koordinatah državnega koordinatnega sistema (D96/TM(ESRS)).
8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe
31. člen
(javne prireditve, čistilne akcije in začasna prodajna mesta)
(1) Organizatorji prireditev na prostem, na katerih potekajo dejavnosti organizatorja ali udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo najmanj 14 dni pred prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. Pri prijavljanju prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega prostora, v katerem je razvidno, da bo zagotovil opremo za ločeno zbiranje odpadkov, ki bo obiskovalcem omogočala ločeno zbiranje vseh nastalih odpadkov na prireditvi. Hkrati mora zagotoviti skupno prevzemno mesto vseh odpadkov po končani prireditvi skladno s Tehničnim pravilnikom.
(2) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vreč določi izvajalec glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to, je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno vrsto odpadka, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s Tehničnim pravilnikom. Opremo za ločeno zbiranje odpadkov, proti plačilu, nudi izvajalec.
(3) Organizator prireditve mora na prireditvi uporabljati pralne kozarčke, ki jih lahko dobi v najem tudi pri izvajalcu. Pogoje in višino najemnine pralnih kozarčkov določi izvajalec.
(4) Za prireditve s strežbo hrane in pijače mora organizator poskrbeti za ustrezno ravnanje z biološkimi odpadki iz dejavnosti gostinstva, skladno s predpisi, ki urejajo to vrsto odpadka.
(5) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen bioloških odpadkov, predati izvajalcu.
(6) Stroške odvoza in nadaljnje obdelave odpadkov nosi organizator prireditve.
(7) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj 14 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov gospodarskih javnih služb s področja ravnanja z odpadki.
(8) Izvajalci dejavnosti na začasnih prodajnih mestih si morajo 14 dni pred pričetkom izvajanja dejavnosti pri izvajalcu javne službe zagotoviti opremo za ločeno zbiranje. Po končanem izvajanju dejavnosti morajo odpadke predati izvajalcu.
(9) Stroške najema zabojnikov in prevzema odpadkov nosi izvajalec dejavnosti na začasnih prodajnih mestih.
32. člen
(postopek izdajanja projektnih in drugih pogojev in mnenj)
(1) Izvajalec ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za izdajanje projektnih in drugih pogojev in mnenj.
(2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega:
· podatke o vlagatelju,
· podatke o investitorju,
· podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča,
· podatke o projektantu in projektu in
· predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti.
(3) Obvezna vsebina mnenja obsega:
· podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča in
· mnenje glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisi iz svoje pristojnosti.
33. člen
(gradbišča)
(1) Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so uporabniki, kar pomeni, da izvajalec za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu pred pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov.
(2) Investitorji oziroma njihovi izvajalci novogradenj ali obnov morajo poskrbeti, da se odpadki zbirajo ločeno.
(3) Stroške ravnanja z odpadki nosijo investitorji oziroma njihovi izvajalci novogradenj ali obnov.
34. člen
(obveščanje in ozaveščanje uporabnikov)
(1) Izvajalec uporabnike obvešča o vseh zadevah, ki so povezane z izvajanjem storitev zbiranja odpadkov. Pristop obveščanja mora temeljiti na večanju ozaveščenosti uporabnikov in dvigovanju standardov ločevanja komunalnih odpadkov.
(2) Minimalni standard obveščanja in ozaveščanja je sledeči:
· spletna stran izvajalca,
· lokalni časopisi in radii,
· stalno osebno informiranje uporabnikov na terenu in v zbirnem centru,
· pisno in telefonsko komuniciranje s posameznimi uporabniki.
(3) Izvajalec sodeluje tudi pri izvedbi skupnih akcij ozaveščanja v povezavi z vzgojnimi ustanovami, krajevnimi skupnostmi, občino in ministrstvom (predstavitve, ogledi zbirnega centra, razlage, članki,…).
35. člen
(tehnologije, pogoji in pogostost pranja predpisanih posod za odpadke)
(1) V skladu s predpisi o ravnanju z biološkimi odpadki, izvajalec izvaja pranje posod za to vrsto odpadkov v okviru storitev javne službe, minimalno 2-krat letno, in sicer z opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.
(2) Na zbiralnicah ločenih frakcij izvajalec zagotavlja redno pranje in čiščenje opreme minimalno 1-krat letno, oziroma skladno z dejanskimi potrebami.
36. člen
(letni program ravnanja s komunalnimi odpadki)
(1) Potek zbiranja komunalnih odpadkov izvajalec določi na letnem nivoju s programom zbiranja komunalnih odpadkov, ki mora vsebovati:
· izhodišča za pripravo programa zbiranja komunalnih odpadkov,
· koledar zbiranja mešanih komunalnih odpadkov po naseljih,
· koledar zbiranja embalaže po naseljih,
· koledar zbiranja bioloških odpadkov po naseljih,
· koledar zbiranja papirja po naseljih,
· koledar zbiranja steklene embalaže,
· koledar zbiranja ločenih frakcij odpadkov po zbiralnicah ločenih frakcij,
· podatke o zbiranju kosovnih odpadkov,
· koledar akcije zbiranja nevarnih frakcij komunalnih odpadkov s premično zbiralnico,
· koledar akcije zbiranja zelenega odreza,
· koledar zbiranja odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih,
· postopek razdeljevanja namenskih tipiziranih vreč in
· plan obratovanja zbirnega centra.
(2) Letni program izdela izvajalec skladno z določbami Odloka in Tehničnega pravilnika. Potrjen letni program izvajalec objavi na svoji spletni strani.
37. člen
(osnove za obračun storitev)
(1) Osnove za obračun storitev pri uporabnikih iz gospodinjstev so: veljavne cene za storitve posamezne javne službe, za kar je podlaga frekvenca odvoza, volumen opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, volumen opreme za zbiranje bioloških odpadkov ter dajatve, vezane na ravnanje z odpadki.
(2) Pri drugih uporabnikih so osnove za obračun: veljavne cene za storitve posamezne javne službe, za kar je podlaga volumen opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, volumen opreme za zbiranje odpadne embalaže, papirja, steklene embalaže, volumen opreme za zbiranje bioloških odpadkov ter dajatve, vezane na ravnanje z odpadki.
(3) Pri vseh uporabnikih je oprema za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov izhodiščna in je sodilo za obračunavanje stroškov zbiranja vseh ločenih frakcij odpadkov na zbiralnicah in v zbirnem centru.
(4) Teža na obdelavo odpeljanih mešanih komunalnih odpadkov in teža odloženih komunalnih odpadkov se na uporabnike razdeli na podlagi povprečne specifične teže odpadkov glede na volumen vse evidentirane opreme po vrsti odpadka, z upoštevanjem dinamike zbiranja odpadkov v obračunskem obdobju.
(5) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 03 01 v zbirnem centru ni vključeno v izhodiščno posodo in je dodatno plačljiva storitev.
(6) Za druge uporabnike se pri obračunu upošteva, da niso vključeni v odvoz kosovnih odpadkov in akcije zbiranja nevarnih odpadkov in zelenega odreza.
(7) Pri uporabi tipiziranih vreč za zbiranje občasno povečanih količin mešanih komunalnih odpadkov ali odpadne embalaže, je v ceno tipizirane vreče že vključen celoten strošek storitev za odvoz in končno oskrbo odpadkov.
38. člen
(reklamacije)
(1) Uporabnik storitev zbiranja in prevoza odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitve, in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej poda po telefonu ali osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti.
(2) O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek v katerem zapiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev, oziroma ali sta z uporabnikom razrešila predmet pritožbe. Uradni zaznamek oziroma povratna informacija o rešitvi pritožbe se posreduje uporabniku na njegovo izrecno zahtevo. V primeru obojestransko ustrezne rešitve pritožbe posreduje strokovni delavec ustrezni delovni nalog delavcu, ki izvede dogovorjeno rešitev.
(3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na sedež izvajalca. Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku 15 dni od prejema reklamacije.
(4) Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. V primeru, če se ugovor nanaša na podatke, ki so podlaga za obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, izvajalec odstopi reševanje ugovora izvajalcu storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali izvajalcu storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
39. člen
(izvajanje kontrole)
(1) Izvajalec izvaja redno kontrolo nad določili v Tehničnem pravilniku, kot so:
· pravilno ločevanje odpadkov,
· ustreznost opreme za zbiranje odpadkov,
· vključenost odjemnih mest v redni odvoz,
· red in čistočo na prevzemnih mestih,
· in ostalimi določili v Tehničnem pravilniku.
(2) V primeru ugotovljenih neskladnosti o tem obvesti povzročitelja.
III. Prehodne in končne določbe
40. člen
(prehodno obdobje)
Izvajalec mora izvajanje določb tega Tehničnega pravilnika, ki se nanašajo na:
· prilagoditev dinamike zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« (5. člen),
· vključitev uporabnikov in drugih uporabnikov (9., 10. in 11. člen) in
· prilagoditev izhodiščne opreme (9., 10. in 11. člen).
· zagotoviti najkasneje do 31. 12. 2025.
41. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega Tehničnega pravilnika preneha veljati Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Škofja Loka, Uradni list Republike Slovenije, št. 51/2013 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2023.
42. člen
(začetek veljavnosti)
Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 354-39/2023
Datum: 26. 10. 2023
Občina Škofja Loka
Tine Radinja, župan