Na podlagi 119. člena v povezavi z 289. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Cankova (Uradni list RS, št. 72/2018)  je Občinski svet Občine Cankova na 17. redni seji dne 13. 2. 2025 sprejel

ODLOK

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja CA 10 (stanovanjska soseska)

I.       UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet in podlaga za Občinski podrobni prostorski načrt)

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN) za stanovanjsko območje na Cankovi v enoti urejanje CA 10, ki ga je izdelal ZEU družba za načrtovanje in inženiring d.o.o iz Murske Sobote, _______ pod številko OPPN-10/19.

Podlaga za izdelavo OPPN je Odlok o Občinskem prostorski načrt občine Cankova (v nadaljnjem besedilu: OPN)  (Uradni list RS, št. 72/18).

2. člen

(vsebina Občinskega podrobnega prostorskega načrta)

OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.

Tekstualni del OPPN načrta vsebuje besedilo odloka in sicer:

• območje OPPN,

• arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

• pogoje in merila za parcelacijo,

• pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno  javno dobro,

• ohranjanje kulturne dediščine, ohranjevanje narave ter varstvo naravnih dobrin

• varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

• varovanje zdravja ljudi,

• etapnost izvedbe prostorske ureditve,

• dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev,

• posebni pogoji,

• končna določila.

Grafični del OPPN načrta vsebuje naslednje grafične načrte:

II.      OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

3. člen

(območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta)

Ureditveno območje zajema nepozidano stavbno zemljišče, ki leži na severozahodnem delu občinskega središče Cankova in so namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ob regionalni cesti R3 Cankova-Gerlinci-Korovci.

Območje OPPN obsega površino v izmeri cca. 19.639 m² ali 1,96 ha in zajema parcele št. 662/1, 663, 664/1, 664/5, 665/1, 665/8, 665/9, 665/10, 665/11, del 665/12, 676/1, 1179/2 in 1458, vse k.o. Cankova.  V naravi so to kmetijske in travniške površine.

Območje se na zahodni in južni strani stika z obstoječim naseljem, na vzhodni in severni strani pa z odprto s kmetijsko krajino. 

Območje OPPN-ja je v OPN predvideno za izdelavo OPPN.

4. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi območji)

Območje OPPN se nahaja na severo zahodni strani naselja Cankova, na nepozidanem delu naselja. Na vzhodnem in južnem delu je območje omejeno s cesto, na zahodnem delu z obstoječo pozidavo, na severnem delu pa z jarkom.

Z vidika varstvenih režimov se območje OPPN nahaja na območju Krajinskega parka Goričko in ekološko pomembnem območju - Goričko (ID 41300).

Predvidena prostorska ureditev, ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zaščite okolja in ostalega varstva.

III.    ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN  OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

5. člen

(vrste dejavnosti)

Območje OPPN se razdeli na 17 novih stavbnih zemljišč namenjenih gradnji stanovanjskih stavb s storitvenimi dejavnostmi ter na grajeno javno dobro namenjeno gradnji prometne ter ostale gospodarske javne infrastrukture.

Trgovske in storitvene dejavnosti se ne smejo izvajati v samostojnem objektu, izvajati se smejo le v sklopu stanovanjskega objekta in ne smejo presegati deleža stanovanjske namembnosti.

6. člen

(vrste gradenj)

Na območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del na vseh vrstah objektov:

• gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave),

• rekonstrukcije objektov,

• odstranitve objektov ali njihovih delov,

• spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov v sklopu opredeljenih dejavnosti v OPPN,

• vzdrževalna dela na objektih in vzdrževalna dela v javno korist,

• gradnja gradbeno inženirskih objektov.

7. člen

(vrste objektov glede na namen)

V skladu s predpisom o razvrščanju objektov je na območju OPPN dovoljena gradnja objektov glede na namen:

• 11 Stanovanjske stavbe:

o   11100   enostanovanjske stavbe (v obliki samostojnih hiš in dvojčkov),

o   11210   dvostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš);

• 12 Nestanovanjske stavbe pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije:

o   122 poslovne in upravne stavbe

§  12203 druge poslovne stavbe

o   123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:

§  12301 trgovske stavbe (samo butiki in prodajne galerije, samostojne prodajalne),

§  12304 stavbe za storitvene dejavnosti (vse razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic);

o   124 stavbe za promet in izvajanje komunikacij:

§  12420          garažne stavbe;

o   127 druge nestanovanjske stavbe:

§  12714          Druge nestanovanjske kmetijske stavbe (samo kot pomožni oz. pripadajoči objekt);

§  12740          Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice),

• 21 Objekti prometne infrastrukture:

o   211 ceste;

• 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (razen bazne postaje in telekomunikacijski stolpi);

• 24 Drugi gradbeni inženirski objekti:

§  24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (samo ograje);

• 32 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin.

8. člen

(lega, velikosti in oblikovanje objektov)

Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:

• stavbno zemljišče je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;

• površina za razvoj objekta je površina na kateri je možna gradnja objektov znotraj stavbnega zemljišča pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Določena je z gradbeno linijo ter odmaknjena najmanj 2,0 m od parcelne meje sosednjega zemljišča in najmanj 4,0 m od parcelne meje grajenega javnega dobra.

• gradbena linija je črta, na katero morajo biti v celoti ali večjem delu z enim robom (s fasado) postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Gradbeno linijo lahko presegajo le napušči, terase, balkoni, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča in manjši oblikovni poudarki posamezne fasade. Upoštevanje gradbene linije velja le za zahtevne in manj zahtevne objekte.

Stavbe:

• lega: stavbe se v prostor umešča na gradbeno linijo in v območje površine za razvoj stavbe.

Objekte se v prostor umešča na gradbeno linijo.

• faktor zazidanosti parcele: do 0,4.

• tlorisni gabarit: poljuben.

• višinski gabariti: P+1 ali P+M. Objekti so lahko podkleteni. Višinska kota pritličja mora biti minimalno 0,20 m nad koto nivelete dostopne ceste do največ 0,50 m.

• streha: dvokapnice in ravne strehe ter njihove kombinacije. Dvokapnice morajo imeti naklone od 30º do 40º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta. Sleme ob cesti mora biti vzporedno s cesto. Dovoljene so tudi frčade. Barve strehe so lahko opečne, sive in rjave.

• fasada: poljubna.

Gradbeno inženirski objekti:

• lega: na celotnem območju OPPN,

• velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu,

• oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do objektov in zemljišč  ter funkcionalne prometne površine ob objektih se primerno utrdi.

Pomožni objekti:

• lega: znotraj površine za razvoj stavbe. S soglasjem lastnika sosednjega zemljišča lahko tudi manj, razen na mejo, ki meji na dostopno cesto. Pomožne objekte se postavlja v notranjost parcele (za gradbeno linijo). Na prednji strani, pred objektom oz. gradbeno linijo so lahko le nadstreški nad vhodom in nadstreški za avto ter lope, ki so v sklopu nadstreška za avto.  Ograja in gradbeno inženirski objekti objekti, ki nimajo višine, se lahko gradijo na mejo sosednjega zemljišča. Pri določanju velikosti teh objektov se upošteva navedene velikosti iz veljavnih  predpisov, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.

• velikost: glede na predpis o razvrščanju objektov morajo izpolnjevati merila za nezahteven ali enostaven objekt. Višina ograje ob cesti je lahko največ 1,20 m, ob notranjih in medsoseskih parcelnih mejah pa do 1,60 m.

• streha: vsi tipi streh.

• oblikovanje: poljubno.

Odmiki objektov obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi.

9. člen

(ureditev in oblikovanje zunanjih površin)

Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja  in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.

V okviru posameznega stavbnega zemljišča se glede na dejavnost zagotovi zadostna parkirna mesta.

IV.     POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO IN VPLIVNO OBMOČJE

10. člen

(parcelacija)

Predvidene parcele objektov so določene glede na potrebe in lastnosti prostora, smiselno upoštevajoč obstoječo strukturo naselja in dostopnost.

Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se bo na njih izvajala gradnja, je razvidna iz grafičnega prikaza.

Parcelacija je vzporedna na nove dovozne poti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javno cesto morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

Dovoljeno je združevanje parcel. Dovoljeno je tudi odstopanje novih parcelnih mej za največ skupno 2,0 m, pod pogojem, da se s tem strinja lasnik sosednje parcele.

Pri parcelaciji ne sme biti velikost stavbnega zemljišča manjša od 600 m². Regulacijski elementi (lega, odmiki…) se prilagodijo novi parcelni meji.

11. člen

(vplivno območje)

Vplivno območje predvidenih ureditev je območje OPPN in koridorji priključnih vodov gospodarske javne infrastrukture, ki potekajo v javnih prometnih površinah.

V.      PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

12. člen

(splošni pogoji)

Gospodarska javna infrastruktura se načrtuje v območju in izven območja OPPN.

Detajlni pogoji za priključitev na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenjem.

Točen potek tras se določi na podlagi posebne projektne dokumentacije.

Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.

13. člen

(prometna infrastruktura)

Po osrednjem delu območja poteka asfaltirana cesta, ki se povezuje naselje Cankova s naseljem Gornji Črnci. Za ureditev novega naselje je potrebna širitev obstoječe ceste in ureditev pločnika.

Na JZ strani ureditvenega območja se uredi nova prometna cesta s pločnikom v smeri, ki se poveže z obstoječo cesto, ki poteka ob južnem delu obravnavanega območja. 

Širina vozišča ceste znaša 5,0 m z enostranskim pločnikom širine 1,2 m. Širina ceste in pločnika je lahko tudi več ali manj, če za to obstajajo upravičeni razlogi utemeljeni s tehničnega, prometnega in prostorskega vidika.

Pri umestitvi nove ceste je potrebno upoštevati:

• vso veljavno zakonodajo,

• zasaditev ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme,

• zagotovljeno mora biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,

• upoštevati obstoječe in načrtovane komunalne vode,

• preprečiti je potrebno odtekanje površinskih padavinskih voda z utrjenih površin na javne ceste.

14. člen

(mirujoči promet)

Mirujoči promet je v območju predviden v garažah in na zunanjih parkirnih površinah.

Za potrebe stavb v območju OPPN je treba zagotoviti parkirna mesta (v nadaljnjem besedilu: PM) ob upoštevanju naslednjih kriterijev:

15. člen

(peš in kolesarski promet)

V območju OPPN niso predvidene ločene prometne površine za kolesarski promet.

16. člen

(oskrba z vodo)

Na obravnavanem območju je potrebno izvesti manjkajoče vodovodno omrežje.

Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje pod pogoji upravljalca. Za vsak objekt je potrebno predvideti samostojni vodovodni priključek, izveden z odcepitvijo iz predvidenega sekundarnega vodovoda in sicer 1 m v zemljišče parcele, ta mora biti na zemljišču zazidalne parcele zaključen z vodomernim jaškom.

Na širšem območju se izvedejo utrditve za potrebe oskrbe s pitno vodo za obravnavano območje. Obstoječ cevovod na parceli št. 1183/2 PE fi63 se zamenja z novim cevovodom PE fi110 do predvidenega podzemnega hidranta med objektoma Cankova 77 in Cankova 78. Od hidranta naprej je predviden nov cevovod PE fi63. Na predvideno traso cevovodov se ustrezno povežejo objekti Cankova 77, cankova 78 in Cankova 7, ki so že priključeni na javni vodovod.

Na območju OPPN se izvede tudi hidrantno omrežje. Hidranti morajo biti postavljeni na javnih površinah, da bodo vidni in enostavno dostopni in hkrati zaščiteni pred morebitnimi poškodbami z vozili.

17. člen

(odvodnja padavinskih voda)

Padavinske vode s streh in cestne infrastrukture se po mehanskem čiščenju (peskolovi) lahko zbira v zbiralnikih deževnice, nato pa odvaja v ponikovalnice ali meteorno kanalizacijo ter v odvodni jarek, ki poteka po severni strani obravnavanega območja.

Odvajanje padavinske vode z utrjenih površin se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.

18. člen

(odvodnja fekalnih voda)

Odvajanje komunalne vode iz predvidenega območja se zagotovi z izgradnjo internega fekalnega kanalizacijskega omrežja, ki mora biti obvezno v ločenem sistemu.

Komunalne odpadne vode, predhodno očiščene skladno s predpisi iz varstva okolja, se odvedejo v obstoječo javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje na komunalni čistilni napravi Cankova. Priključek internega fekalnega kanalizacijskega omrežja se lahko izvede preko obstoječih  revizijskih  jaškov, ki so na parceli št. 1183/2 k.o. Cankova in sicer tako, da je vanj omogočeno gravitacijsko stekanje odpadne komunalne vode iz območja OPPN.

Vsi predvideni stanovanjski objekti na območju OPPN se morajo priključiti na predvideno sekundarno fekalno kanalizacijo. Priključitev je možna samo za vsak objekt posebej in samo preko kanalizacijskega jaška, ki se mora za vsaj posamezni objekt predvideti 1 m znotraj parcelne meje.

V fekalno kanalizacijo je prepovedano odvajati padavinske odpadne vode. Eventuelne tehnološke odpadne vode je potrebno v objektih voditi ločeno  ter pred odtokom v javno kanalizacijo prečistiti in obdelati do stopnje, ki jo zahtevajo predpisi za priključitev na javno kanalizacijo¬.

19. člen

(oskrba z električno energijo)

Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju.

Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, v ta namen je na strehah objektov možna namestitev sončnih kolektorjev. Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju.

Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko. Priključke elektrike se izvede v zaščitnih ceveh. Odmiki elektrike od ostalih zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60 cm, odmik med kanalizacijo in vodovodom pa najmanj 1 m. Vertikalni odmiki med posameznimi vodi morajo znašati najmanj 50 cm.

Na obravnavanem območju se nahaja 0,4 kV nizkonapetostno omrežje podzemne in nadzemne izvedbe iz transformatorske postaje TP 20(10)/0,4 kV CANKOVA (t-043, OE Murska Sobota).

Za napajanje obravnavanega območja z električno energijo je potrebno zgraditi ustrezen NN kabelski 0,4 kV razvod. Načrtovani stanovanjski objekti na obravnavanem območju bodo napajani z električno energijo iz TP 20(10)/0,4 kV CANKOVA 1 (t-043, OE Murska Sobota) po NN 0,4 kV izvodu.

20. člen

(plinovodno omrežje)

Na robu obravnavanega območja OPPN ni zgrajenega plinovodnega omrežja.

21. člen

(telekomunikacije)

Zunaj in znotraj območja OPPN poteka zemeljsko krajevno in razvodno telekomuniklacijsko  omrežje (v nadaljevanju: TK). Pred pričetkom vseh del na območju urejanja je potrebno naročiti zakoličbo zemeljskega TK omrežja ter po potrebi naročiti eventualno zaščito oziorma prestavitev tangiranega TK omrežja.

Na območju predvidene nove cestne povezave je v bankinah  predviden TK koridor (TK trase s TK jaški).

Za potrebe stanovanjskih parcel se mora ob dovozni cesti zgraditi kabelska kanalizacija iz cevi PEHD 2xfi 50 v glavni trasi in cev PEHD fi 32 do objektov. Betonski jaški so iz betonske cevi fi 80.

22. člen

(ravnanje s komunalnimi odpadki)

Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.

Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.

VI.     CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

23. člen

(ohranjanje narave)

V obravnavanem območju ni objektov ali površin kulturne dediščine. Z vidika varstvenih režimov se območje OPPN nahaja na območju krajinskega parka Goričko in ekološko pomembnem območju - Goričko (ID 41300). Posebni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in varstva narave niso predvideni.

Drugih ogroženih območij na obravnavanem območju OPPN-ja ni.

24. člen

(varstvo vode in podtalnice)

Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, zalivanje, tehnološka voda...) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami ZV-1.

V skladu s 150. členom ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja.

Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem.

Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in utemeljeno.

25. člen

(varstvo zraka)

Odvod zraka iz sanitarnih prostorov je treba speljati nad strehe objektov.

Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.

V času gradnje je treba preprečiti nekontrolirano prašenje.

26. člen

(požarna varnost)

Požarno varstvo vseh objektov na območju OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.

Do vseh objektov mora biti omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov. Delovne površine za intervencijska vozila se zagotovijo na prometnih površinah in manipulativnih površinah ob objektih.

V bližini obravnavanega območja je obstoječi nadzemni hidrant, ki se mora zamenjati s podzemnim hidrantom. Z njim se zagotavlja odvzem vode za gašenje enega požara:

• s kapaciteto do 10l/s,

• v času trajanja 2 (dveh) ur oziroma skupnega volumna do 72 m3,

• z dinamičnim tlakom, ki je odvisen od same lokacije in je lahko manjši od 2,5 bar.

Zagotoviti je treba odmike od meje parcel in med objekti. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala.

VII.   POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI

27. člen

(varovanje zdravja)

Lega in velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj:

• dne 21. 12. najmanj 1 uro,

• dne 21. 3. in 21. 9. najmanj 3 ure.

Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.

Dopustna mejna raven hrupa:

• III. območje: Lnoč = 50 (dBA), Ldvn = 60 (dBA).

Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se območje uvrsti v območje III. stopnje varstva pred hrupom. Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene.

Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.

28. člen

(tehnični pogoji gradnje objektov)

Pri gradnji in prenovi objektov se pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije.

Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi).

Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.

Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnostjo objekta.

VIII.  ODSTOPANJA

29. člen

(odstopanja)

Odstopanja v namembnosti območja niso dopustna.

Dopustna so odstopanja od poteka načrtovanih tras in objektov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko - geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov.

Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.

Dopustne so spremembe intervencijskih poti in površin v skladu s tehničnimi rešitvami in z upoštevanjem pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter njihovim soglasjem.

IX.     ETAPNOST

30. člen

(etapnost)

Pred začetkom gradenj zahtevnih in manj zahtevnih na območju OPPN je potrebno v skladu s pogoji tega Odloka izvesti parcelacijo fazno ali v celoti.

Gradnja cestne in gospodarske javne infrastrukture se lahko gradi fazno ob pogoju, da je upoštevana končna ureditev oz. kapaciteta območja.

Gradnja pomožnih objektov se lahko gradi pred začetkom stanovanjskih objektov in cestne ter komunalne infrastrukture ter nove parcelacije. Lega teh objektov mora upoštevati novo parcelacijo, v koliko le ta še ne bo izvedena.

Časovna izvedba parcelacije in gradnje, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne etape je odvisna od izkazanega interesa investitorjev.

X.      KONČNA DOLOČILA

31. člen

(hramba in vpogled)

OPPN se hrani in je na vpogled javnosti pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Cankova.

32. člen

(veljavnost)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS Slovenije.

Številka:  3505-02/2025

Datum:   13. 2. 2025