Na podlagi prvega odstavka 119. člena v zvezi z drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in v zvezi s tretjim odstavkom 338. člena ter tretjim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) ter na podlagi 16. člena Statuta občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016,45/2017,10/2019) je občinski svet Občine Videm na 19. redni seji dne 11.3.2025 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja P18-M1 območje poslovno - logistične cone Videm

1. člen

V Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja P18-M1 območje poslovno - logistične cone Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/11 in 47/14, 47/2018), se spremeni 3. člen tako, da se glasi:

»3. člen«

(sestavni deli podrobnega načrta)

Podrobni načrt sestavljajo:

I        SPLOŠNI DEL

II       ODLOK

III      KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI

– nadomestijo se naslednje karte

IV      POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI

1.       Seznam nosilcev urejanja prostora ter smernice in mnenja

2.       Povzetek za javnost

3.       Seznam strokovnih podlag«.

2. člen

Za prvim odstavkom 5. člena (izdelovalec podrobnega načrta) se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

(2) Spremembe in dopolnitve podrobnega načrta je izdelalo podjetje Sokpro d.o.o., Gorišnica 56, 2272 Gorišnica, pod številko projekta 68-OPPN/2022, datum: april 2025 in so sestavni del Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje poslovno logistične cone P18-M1 Videm. SD OPPN se v prostorsko informacijskem sistemu (PIS) vodijo pod identifikacijsko številko 3281.«.

3. člen

Prvi odstavek 6. člena(območje podrobnega načrta) se v celoti črta in se nadomesti z novim, ki se glasi:

(1) Površina območja, ki se ureja s podrobnim načrtom meri cca. 5,85 ha in obsega parcele 311/8, 311/40, 311/39, 311/18, 311/23, 311/24, 311/47, 311/27, 310/6, 310/7, 311/28, 311/29, 310/8, 311/30, 311/43,310/13,311/41,311/48, 310/10, 311/33, 311/21, 311/20, 311/38,311/37, 316/4, 311/46, 311/45,  311/16, 311/15, 311/14, 311/12, 311/13, 311/10, 311/11, vse k.o. Lancova vas.«.

4. člen

Spremeni se 12. člen odloka tako, da se glasi:

»12. člen (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)«

(1) Na območju podrobnega načrta je, v skladu z veljavno zakonodajo, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe (tudi ob objektih):

·       majhne stavbe,

·       majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave,

·       pomožni objekti v javni rabi,

·       nadstreški

·       nadstreški pred vhodom v objekt ali za zaščito motornih vozil in koles,

·       ograje,

·       urbana oprema,

·       priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,

·       pomožni energetski objekti,

·       pomožni komunalni objekti.

(2) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem (overjena pisna izjava) lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko, skladno s predvidenimi odmiki, locirani na zemljišču investitorja glede na funkcionalne potrebe dejavnosti.«.

5. člen

            Prvi in drugi odstavek 13. člena (gabariti objektov) se spremenita tako, da se glasita:

»Maksimalni horizontalni gabariti objektov:

1.       Industrijsko poslovno skladiščna stavba (oznaka objekta 1):

          max. horizontalni gabarit: 25 m x 48 m.

2.       Objekt za proizvodnjo, skladiščenje, trgovino in poslovne prostore ter gostinsko dejavnost (oznaka objekta 2 a):

          max. horizontalni gabarit: 60 m x 25 m

3.       Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje, poslovne prostore ter gostinsko dejavnost (oznaka objekta 3):

          max. horizontalni gabarit: 35 m x 66 m.

4.       Objekt se ukine (oznaka objekta 4).

5.       Objekt se ukine (oznaka objekta 5). 

6.       Objekt za proizvodnjo, obdelavo lesa ter poslovne prostore (oznaka objekta 6):

          max. horizontalni gabarit: 25 m x 66 m.

7.       Objekt za proizvodnjo, skladiščenje ter poslovne prostore (oznaka objekta 7):

          max. horizontalni gabarit: 22 m x 65 m.

8.       Objekt za proizvodnjo, skladiščenje, trgovino in poslovne prostore (oznaka objekta 8):

          max. horizontalni gabarit: 29 m x 75 m

9.       Mehanična delavnica in trgovina, objekt za obrtno dejavnost, proizvodnjo, skladiščenje, trgovino in poslovne prostore (oznaka objekta 9):

          max. horizontalni gabarit: 20 m x 42 m.

10. Zbirni center komunalnih odpadkov – občinski režijski obrat (oznaka objekta 10):

max. horizontalni gabarit občinskega režijskega obrata: 25 m x 22 m;

tlorisna velikost (obstoječega) utrjenega platoja zbirnega centra 35 m x 27,50 m z nadstreškom in:

·       komunalno energetski objekti (obstoječi);

·       trafo postaja (oznaka objekta T);

·       čistilna naprava (oznaka objekta ČN);

·       plinska postaja (oznaka objekta P).

11.     Objekt za proizvodnjo in skladiščenje ter poslovni prostori (oznaka objekta 11 a):

                        max. horizontalni gabarit: 35 m x 20 m + 15 m x 20 m;

·            objekt za proizvodnjo in skladiščenje ter poslovni prostori (oznaka objekta 11 b):

·            max. horizontalni gabarit 15 m x 30 m;

·            objekt za proizvodnjo in skladiščenje ter poslovni prostori, tudi kot montažna nadstrešnica nad utrjenim platojem (oznaka objekta 11 c):

max. horizontalni gabarit: 24 m x 42,50 m + 10 m x 14 m. Za dostop do objekta se uredi novi dovoz, obstoječ se ukine.

·       utrjen plato (oznaka objekta 11 d):

max. horizontalni gabarit: 35 m x 27,50 m. Plato je obstoječ, se ohrani.

12.     Skladiščni prostori (oznaka objekta 12 a):

max. horizontalni gabarit: 32 m x 50 m in

·       Skladiščni prostori (oznaka objekta 12 b):

max. horizontalni gabarit: 38 m x 12 m;

13.     Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje ter poslovni prostori (oznaka objekta 13 a):

max. horizontalni gabarit celotnega objekta 15 m x 45 m, del objekta v tlorisni velikosti 9 m x 20 m, etažnosti P + 1, do P + 2 je obstoječ;

·       objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje ter poslovni prostori (oznaka objekta 13 b):

          max. horizontalni gabarit celotnega objekta 16 m x 13 m, del objekta v tlorisni velikosti 13 m x 8,50 m, etažnosti P, je obstoječ.

14.     Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje (oznaka objekta 14):

max. horizontalni gabarit: 25 m x 18 m.

15.     Šotor (oznaka objekta 15):

max. horizontalni gabarit:15 m x 27 m.

16.     Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje ter poslovni in gostinski prostori z možnostjo kratkotrajne nastanitve (oznaka objekta 16):

max. horizontalni gabarit: 20 m x 15 m.

17.     Avtoservisna (mehanična) delavnica s poslovnimi prostori in trgovino (oznaka objekta 17):

max. horizontalni gabarit: 25 m x 20 m.

18.     Objekt mizarske delavnice s skladiščnimi poslovnimi prostori in trgovino (oznaka objekta 18):

max. horizontalni gabarit celotnega objekta 30 m x 16 m; del objekta v tlorisni velikosti 10 m x 30 m, etažnosti P do P + 1 je obstoječ.

19.     Objekt za proizvodnjo, trgovino in skladiščenje (oznaka objekta 19):

max. horizontalni gabarit:18 m x 23 m.«.

            Predvidena prostorska zasnova je prikazana na kartografskem listu št. 04 »Ureditveno količbena situacija s prerezom«.

(2)Objekti morajo ostati znotraj območja, omejenega z gradbeno mejo največje možne širitve objektov. Predvidena podrobna namenska raba za posamezne objekte, ki je navedena v prvi alineji tega člena, ni obvezujoča, ampak je možen izbor ustrezne namenske rabe med navedenimi dopustnimi rabami. Objekt ima tako lahko le eno samo namensko rabo ali pa tudi vse naštete v prvi alineji. Delež namenske rabe glede na velikost objekta ni vnaprej določen, odvisen je od potreb investitorja.«

6. člen

»1. točka 3. odstavka 13. člena«

»1. Najvišja dovoljena etažnost objektov je P + 3N ob pogoju, da stavba ne presega maksimalne dovoljene višine 14 m. Vsaka povečava, ki bi odstopala od predvidenih višinskih gabaritov, ni dopustna.«.

7. člen

»19. člen (varstvo kulturne dediščine)« se spremeni tako, da se glasi:

1.) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.

2.) Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni

arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob

odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi

takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo

dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim

grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe

določi za arheološko najdišče.

3.) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne

dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in

opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

8.člen

»20. člen (varstvo okolja in naravnih virov)«

Varstvo vode in podtalnice:

(1) Upoštevati je potrebno ločen sistem odvajanja odpadnih voda za komunalne in padavinske odpadne vode ter njihovo odvajanje v skladu z zahtevami veljavnih predpisov-uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo(Uradni list RS, št. 634/12,64/14,98/15,44/22-ZVO-2 in 75/22) ter Uredbo  o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja(Uradni list RS, št. 59/07,32/11,24/13,79/15).

(2) Območje obdelave je komunalno opremljeno. Predvidena je priključitev objektov na javno gospodarsko infrastrukturo.

(3) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l.RS, št. 98/15 in 76/17) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

(4) Čiste padavinske vode iz streh je treba prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ni možno, in v kolikor geološke razmere za to niso ugodne, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik (preko ustrezno velikega zadrževalnika padavinskih vod).

(5) Odvajanje padavinskih odpadnih vod s parkirišč, cest in manipulativnih površin mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07, 32/11 in 24/13) načrtovano preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika.

Tla v objektih morajo biti brez talnih izpustov, v primeru le teh, se izvede odvodnja odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri v javno padavinsko kanalizacijo (oziroma ponikovalnice). V primeru izvedbe garaž v kletnih prostorih predvidenih objektov morajo biti tla teh prostorov načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v javno padavinsko kanalizacijo (oziroma ponikovalnice). Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri (SIST EN 858-2).

(6) Pred uporabo internega kanalizacijskega omrežja, ki se zaključi na mali komunalni čistilni napravi, je treba, v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07, 32/11 in 24/13), preveriti vodotesnost tega omrežja s standariziranimi postopki.

(7) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, bo treba za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:

·       dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika – vrtine),

·       ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote.

Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebnih vlog. Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja bo morala biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja.

(8) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja – voda (vertikalni kolektor – geosonda), bo treba za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:

·       dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde). Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana.

(9) Kota izvedenih končnih izkopov za predvideno gradnjo mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07, 32/11 in 24/13) izvedena nad srednjo gladino podzemne vode.

(10) Predmetna lokacija se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja (Ur.l.RS, št. 59/07, 32/11 in 24/13), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.

(11) V skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.

(12) Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja morata biti izdelana v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur. 1. RS, št. 25/09).

(13) V primeru iztoka v vodotok (Dravinja) mora investitor pri Ministrstvu za Okolje in prostor, pristojni Agenciji Republike Slovenije za okolje pridobiti služnost.

Predviden iztok očiščene iz čistilne naprave bo speljan v kanalizacijo, ki bo potekala od poslovno logistične cone Videm do obstoječega odvodnega kanala, ki bo speljan v reko Dravinjo ni predmet obdelave tega OPPN.

(14) Območje obdelave OPPN se nahaja na območju zahtevnih zaščitnih ukrepov (opozorilne karte erozije), zato je potrebno v času gradnje zagotoviti geomehanski nadzor.

(15) Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora vsebovati prerez objektov s prikazano najnižjo koto predvidenih objektov (poleg tega tudi ponikovalnice, greznice ali male čistilne naprave, zbiralnika za padavinske vode, ipd.), koto terena ter koto srednje in najvišje gladine podzemne vode.

(16) Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvidene gradnje mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije.«.

(17)V kolikor se s spremembo namembnosti dela ali celotnega objekta spremeni klasifikacija dela ali celotnega objekta je treba pri pristojnem organu za varstvo voda pridobiti vodno soglasje ali mnenje o vplivu  gradnje( spremembe namembnosti dela ali celotnega objekta) na vodni režim in stanje voda.

VARSTVO ZRAKA:

(1) osamezni objekti se ogrevajo na plin (lahko sicer tudi na elektriko ali na druge alternativne vire).

(2) Prezračevanje vseh delov posameznega objekta se lahko izvede naravno ali prisilno. Zagotoviti je potrebno odvajanje dimnih plinov nad strehe ali terase objektov.

(3) S stališča ohranjanja kakovosti zunanjega zraka, se naj za ogrevanje in hlajenje objektov v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije, plinovodno omrežje in elektrika.

Strehe objektov se naj uredijo tako, da je na njihovo površino možno namestiti kolektorje za toplo vodo ali panele za pridobivanje električne energije, ki jih je potrebno prioritetno uporabljati za lastne potrebe.«

VARSTVO PRED HRUPOM

(1) Glede na namensko rabo površin v veljavnih prostorskih planih leţi območje podrobnega načrta na površini, ki je opredeljena kot mešano območje. Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08,

109/09 in 62/10, v nadaljnjem besedilu: Uredba) se površine, ki jih obravnava podrobni načrt, nahajajo v IV območju varstva pred hrupom.

(2) Pogoj za dosego ciljev plana s stališča varstva pred hrupom je, da na površinsko enoto preračunana zvočna moč naprav in drugih dejavnosti na območju podrobnega načrta, vključno z internim transportom na območju podrobnega načrta, v dnevnem in večernem času ne sme presegati 60 dB/A)/m2 in 45 dB(A)/m2 v nočnem času. Ta pogoj mora biti vključen v gradbeno dovoljenje za objekte in dejavnosti na posameznih območjih podrobnega načrta.

(3) Investitor mora zagotoviti, da zaradi izvedbe plana obremenitev s hrupom ne presega mejnih vrednosti kazalcev hrupa za obrate ali naprave.

(4) V bližini območja podrobnega načrta se ob lokalni cesti nahaja stanovanjska stavba (Lancova vas 1), sicer pa je širše območje plana neposeljeno. Lahko da bo, zaradi izvedbe podrobnega načrta, dodatno povečanje prometa po lokalni cesti pri tej stavbi povzročilo preseganje mejne ravni za infrastrukturne vire hrupa. V tem primeru bo za to stavbo potrebno izvesti protihrupno zaščito. Podlaga za določitev o potrebnosti te zaščite bo računska ocena obremenitve s hrupom na podlagi podatkov o prometni obremenitvi lokalne ceste po izvedbi plana.

(5) Upravljalca avtoceste (Druţba za avtoceste RS, d.d.) ni dolžna zagotavljati dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje le-te. Izvedba vseh ukrepov za

 zaščito novih objektov in funkcionalnih površin v območju podrobnega načrta je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov.

(4) Prezračevalne, ogrevalne in hladilne naprave, ki so pomemben vir hrupa, je treba umestiti na ali v objekte tako, da pri najbližjih sosednjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo povzročali prekomernih ravni hrupa(SVPH)

9. člen

»26. člen

(kanalizacijsko omrežje)«

V osnovi mora biti sistem zasnovan kot ločen sistem odvodnje komunalnih odpadnih vod od padavinskih odpadnih vod.

V okviru PGD za objekte se mora izdelati načrt zunanje ureditve z vrisanimi priključki za komunalne odpadne vode na sistem javne kanalizacije, z vsemi detajli (ponikalnice, peskolovilci).

Padavinske vode iz streh se ponika po čiščenju v peskolovilcih, padavinske vode iz povoznih površin se ponika po čiščenju v lovilcih olj. Padavinske vode z dovoza ne smejo odtekati na javno cesto.

Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posamezni parceli, je potrebno na območju le te tudi ponikati

V javno kanalizacijo je možno navezati izključno komunalne odpadne vode. Priključek se izvede v revizijski jašek. Navezavo izvede upravljalec ali pod njegovim nadzorom usposobljen izvajalec.

Gravitacijskega priključka komunalnih odpadnih vod se na javno kanalizacijo ne sme izvesti iz delov objekta, ki leţijo pod koto terena. V kleti se izvede interno črpališče,  ki odplake prečrpa v kanalizacijski priključek.  Na cevovodu črpališča mora biti vgrajen element, ki preprečuje vdor odplak iz priključka v črpališče.

Ob izgradnji objekta se ne sme poškodovati javno kanalizacijsko omrežje in obstoječe kanalizacijske priključke.

Padavinska kanalizacija

(1) Ločena kanalizacija za odvajanje padavinskih vod je izvedena za odvajanje zbranih meteornih vod na javnih skupnih površinah. Predvidena je odvodnja padavinske vode iz dostopnih cest preko cestnih požiralnikov z navezavo na jaške padavinske kanalizacije.

Kanalizacijske cevi so od profila 200mm do profila 400mm predvidene v PVC izvedbi, vodotesni. Kanalizacijski jaški so predvideni v PE izvedbi profilov DN800 in DN1000.

Padavinsko kanalizacijo dostopnih cest je potrebno speljati preko vsedalnika in koalescentnega lovilca olj v ponikovalno polje na južni strani območja OPPN.

(2) Pri ureditvi padavinske kanalizacije je potrebno upoštevati naslednje:

1. Vse padavinske vode strešnih površin objektov je potrebno prioritetno ponikati na lastnikovi   parceli, pred tem jih je potrebno ustrezno prečistiti v ustrezno dimenzioniranih peskolovilcih;

2. Vse padavinske vode utrjenih zunanjih površin posameznih parcel je potrebno prioritetno ponikati na lastni parceli, pred tem jih je potrebno prečistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih in lovilcih olj.«.

Komunalna kanalizacija

(1) Kanalizacijske cevi so predvidene v PVC izvedbi, profila 200 temenske togosti SN 8  Položene so v padcu 0,5% - 5,0%

(2) Kanalizacijski jaški so predvideni v PE profilov DN80 in DN100 v vodotesni izvedbi.

(3)Kanalizacija odpadnih komunalnih odplak se preko prečrpališča navezuje na tipsko čistilno napravo kapacitete 180PE – 200PE.

(4) Iztok očiščene vode iz čistilne naprave je speljan v kanalizacijo , ki bo speljana do vodotoka Dravinja.

(5) Obvezno je upoštevanje določil Odloka o gospodarskih javnih službah občine Videm (Uradni list RS št. 38/01), Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/2015) in Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 27/2019), ter koncesijske pogodbe sklenjene med izbranim koncesionarjem in občino Videm.

(6) Obvezno je upoštevanje določil Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2017), datum objave 14.4.2017 in Koncesijske pogodbe za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Videm iz 23.10.2019

(7) Po vzhodni strani industrijske cone poteka tlačni vod iztoka Iz ČN in objekti, ki bi  nastali tekom širitve ne smejo biti grajeni preko tras tega cevovoda. V kolikor objektov n možno prestaviti je potrebna prestavitev tlačnega voda.

10. člen

» 27. člen

(vodovodno omrežje)«

(1) Predvideno zazidavo je mogoče priključiti na ptujski vodovodni sistem. V območju poslovno – logistične cone je že zgrajeno vodovodno omrežje. Obvezno je upoštevanje določil Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 27/2010) in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu v Občini Videm pri Ptuju (Ur. list RS 48/2005).

(2) Omrežje vodovoda se priključi na obstoječi vodovodni cevovod AC DN 150 mm v Pobrežju.

(3)Vodovodni cevovod na katerega se priključujemo poteka iz smeri Ptuja proti Vidmu.

(4)Za priključek na ptujsko vodovodno omrežje izven zazidalnega področja bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Za projektno dokumentacijo je potrebno pridobiti projektne pogoje, izdelati geodetski posnetek terena in ustanoviti stvarno služnost za zemljišča po katerih bo cevovod potekal.

(5) V aktualnem zazidalnem področju je predvidena hidravlična krožna zanka iz katere so predvideni hišni priključki za potrebe sanitarno pitne in požarne vode posameznih objektov

V ostalem je vodovodno omrežje zasnovano tako, da bo znotraj zazidave mogoče krožno napajanje. Postavitev nadzemnih hidrantov na hidravlični zanki mora biti skladna z veljavnimi predpisi in zahtevami pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Če bodo zasnove požarne varnosti ali študije požarne varnosti posameznih objektov predvidevale interna hidrantna omrežja bodo priključene na predvideno javno vodovodno omrežje.

(6) Material za izvedbo krožne zanke je duktil K9.«.

(7) Zaporni elementi omrežja in nadzemni hidranti se vgradijo, če to prostor omogoča, na bodočih javnih površinah.

(8) Na trasi novega cevovoda bo izvedena vgradnja devet nadzemnih hidrantov. Hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiska in kapacitete.

(9) Za območje je treba, v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo( Uradni list S, št. 35/06,41/08,28/11,88/12 in 44/22-ZVO-2), zagotoviti oskrbo objektov s skladno zdravstveno ustrezno pitno vodo.«

11. člen

»29.člen

(Nizko napetostni razvod)«

(1) Za napajanje se predvidi TP 1x 800 kVA / lokacija je predvidena na situaciji /.

Priključno točko 20 kV voda se izvede na elektrovodu, ki poteka od Suhe veje proti Tržcu.

(2) NN razvod na lokaciji poslovno logistične cone bo potekal v kabelskih jaških, ob prehodih pod asfaltnimi površinami se kabli položijo v zaščitno PVC cev.

Priključna merilna omara se predvidi na robu parcele za posamezen objekt / neoviran dostop distributerja.

(3)Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj s pripadajočim SN in NN omrežjem bo odvisna od predvidenih obremenitev na posameznih področjih.

(6) Nove TP bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini.

(7) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve iz Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. RS št. 45/95, 66/96,59/02,41/04 in 105/05) in Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij ( Ur.l.RS 101/10 in 17/14-EZ-1)

(8) Investitorja bremenijo stroški morebitnih prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov, ki so v lasti Elektro Maribor d.d.

(9)Pred začetkom izgradnje priključka in pred priključitvijo predvidenih objektov na energetsko omrežje je potrebno na osnovi 39. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (Ur. L. Rs, št. 172/21), pridobiti soglasje za priključitev v katerem bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev predvidenih objektov na distribucijsko omrežje.«

12. člen

»30 člen

(omrežje zunanje(javne) razsvetljave)«

(1) Investitor mora izvesti javno razsvetljavo na območju ureditve.

(2) Predvidena je ulična razsvetljava urejena skladno z veljavno zakonodajo, tehničnimi predpisi in normativi. Dopustno je tudi izvesti javno razsvetljavo z vertikalnimi solarnimi paneli.«.

(3) Za potrebe javne razsvetljave se predvidi merilna el . omara.

(4) V območju plana naj se za razsvetljavo območja uporabijo sijalke, ki sevajo čim nižji dele- UV svetlobe in taka konstrukcija svetil, ki omogoča osvetljevanje talne površine, ne osvetljuje pa neba in širše okolice.

(5)S stališča svetlobnega onesnaževanja je treba javno razsvetljavo objektov na območju prilagoditi zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja( Uradni list RS, št. 81/07,109/07,62/10,46/13,44/22-ZVO-2) in zagotoviti, da mejne vrednosti svetlobnega sevanja na oknih varovanih prostorov ne bodo presežene.«

13. člen

»31. člen«

(komunikacijsko omrežje)

Kabelsko komunikacijsko omrežje:

(1) Za navedeno območje je potrebno za izgradnjo kabelsko komunikacijsko omrežje pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se:

1. Tehnično rešitev novogradnje zasnuje v skladu z ustreznimi usmeritvami ter terenskim danostmi. Priključna točka na omrežje, ki poteka iz Ptuja proti Vidmu, bo na Pobrežju.

2. Zgraditi se mora nova TK kanalizacija ustrezne kapacitete, pri čemer se na glavnih trasah zgradi kabelska kanalizacija s PVC cevmi 2 x Ø110 mm. Cevi se zaključijo v kabelskih jaških. Od kabelskih jaškov do posameznih poslovnih stavb pa se zgradi kanalizacija iz ene PVC cevi, katerih presek naj bo Ø 110, ali pa PEHD cevi s presekom cevi Ø 50 mm.

3. Predvidi se izgradnja kabelskih jaškov minimalno 1,2 m x 1,2 m x 1,2 m. Trasa kanalizacije in kablov mora potekati v cestnem svetu in se prilagaja glede na ostale kable in komunalne inštalacije. Pri sami izgradnji moramo upoštevati tehnične predpise glede izgradnje z ostalimi komunalnimi inštalacijami in kabli.

4. Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati Telekomu Slovenije kot obveznemu izvajalcu Univerzalne storitve, možnost priklopa vseh objektov v zazidavi.

(2) Obstoječe TK omrežje, ki ga dovodna cesta v poslovno cono prečka, je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

(3) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).

Brezžično komunikacijsko omrežje:

Na območju podrobnega načrta se dovoljuje gradnja gradbeno inženirskih objektov skladno s klasifikacijo vrst objektov CC-SI 22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.

KKS omrežje:

(1) KKS kanalizacija se priključi na predvideno kanalizacijo, ki bo potekala v Občini Videm: Pobrežje - PLC Videm

(2) Za priklop na obstoječi optični kabel je potrebno predvideti dograditev cevne kanalizacije z dodatnim jaškom.

(3) Za priklop objektov predvideti položitev cevi alkaten fi 32 mm od obstoječih kabelskih jaškov do objektov.

(4) Pred pričetkom gradbenih del je obvezna zakoličba (odkaz) trase kabla KKS. Zakoličbo trase kabla izvede Telemach d.o.o., najmanj 30 dni pred nameravanim pričetkom gradbenih del. Ustrezno obvestilo na Telemach d.o.o. pošlje investitor ali njegov pooblaščenec

(5) Investitor je v območju gradbenih posegov, kjer je položen kabel KKS, dolžan izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav v lasti Telemach d.o.o.

Morebitno premestitev, izvedbo začasnih rešitev in zaščito obstoječega KKS omrežja v lasti Telemach d.o.o. izvrši Telemach d.o.o. ali za ta dela usposobljen, registriran in s strani Telemach d.o.o. potrjen izvajalec.

(6) Od morebitni prestavitvi KKS vodov mora biti križanje z ostalimi komunalnimi vodi (tudi predvidenimi novimi) izvedeno tako, da je kot križanja 90 stopinj oz. ne manj kot 45 stopinj. Vertikalni odmik med vodi pri križanju mora znašati vsaj 0,3 m. Pri približevanju oz. vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom, ter uskladitvijo tehničnih rešitev. V bližini KKS vodov je dovoljen le ročni izkop z obveznim pregledom stanja KKS vodov pred zasutjem. Ogled opravi nadzorni organ Telemach d.o.o.

(7) Vsako poškodbo na KKS omrežju je potrebno takoj sporočiti na Telemach d.o.o. Če izvajanje del ogroža KKS omrežje, lahko nadzorni organ Telemacha d.o.o. predpiše dodatne zaščitne ukrepe. Vse morebitne prestavitve, popravila poškodovanih ali uničenih KKS vodov in drugih naprav med gradnjo bremenijo investitorja oz. izvajalca.«.

14. člen

»34. člen«

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

Splošno:

(1) OPPN se lahko izvaja v več etapah (tudi stavbe), ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno, energetsko in infrastrukturno ureditvijo, priključki ter zunanjimi ureditvami.

(2) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem projektiranju ali podrobnejšemu proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije oziroma nosilci urejanja prostora.

(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov.

(4) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno z zahtevami tehnologije ali potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.

(5) Znotraj posameznih območji (označeno na kartografskih listih s številkami 1-19), je dopustno preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše glede na tehnologijo ali potrebe investitorjev, v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

(6) Za vse kar ni opredeljeno v tem OPPN je potrebno upoštevati določila iz hierarhično višjih aktov.

Odstopanja pri načrtovanju objektov:

(1) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v kartografskih prilogah:

gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost.

(2). Natančno se tlorisi objektov določijo v projektni dokumentaciji. Znotraj območji določenih z maksimalnimi horizontalnimi gabariti, so lahko tlorisi objektov tudi manjši ali drugačne oblike od zarisane z gradbenimi mejami ali glede na tehnologijo ali potreb investitorjev je lahko postavljenih več objektov.

Pri velikosti objektov toleranc v + ni. Objekti so lahko manjši.

Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov, kot povišanje objektov, je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice, kombinacije različnih sistemov ter anten, strelovodov, reklamnih tabel in podobno). Strojna oprema na strehah je dovoljena kot  naprava ali kot zaprt objekt (strojnice in podobno) z maksimalno skupno višino 17 metrov (242 m.n.v). Dopustna je gradnja objektov, ki so nižji od predvidenih višinskih gabaritov.

(3) Pri gradnji je potrebno upoštevati standardne višine posameznih objektov glede na zahtevano dejavnost in potrebne tehnološke višine. Znotraj predvidenih gradbenih meja je na celotnem območju obdelave dopustna postavitev stolpnih silosov, samostoječih anten, sončnih elektrarn, nadstrešnica ob objektu za potrebe proizvodnega procesa, povezovalni mostovži med objekti (npr, med proizvodnjami in poslovni objekti), Izven gradbene meje je možna postavitev polnilnih postaj za električne avtomobile, opornih zidov za višinsko uskladitev obstoječega terena.

Komunalni vodi, objekti in naprave:

(1) Na podlagi projektne dokumentacije so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, racionalnejša raba prostora ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, v kolikor te ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena pisne privolitve vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora (soglasodajalcev).

(2) Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije podrobnega načrta in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.«.

15. člen

(vpogled v podrobni načrt)

Podrobni načrt s prilogami je v času uradnih ur na vpogled v prostorih Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju in prostorih Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, Mestni trg 1, 2250 Ptuj.

16. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 351-0100/2021-28

Datum: 11.3.2025