Na podlagi 129. člena v povezavi s 124. členom Zakona o urejanju prostora - ZureP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) ter na podlagi 17. člena Statuta občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/20, 60/24) je Občinski svet občine Mirna Peč na 14.redni seji dne 19.3.2025 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Industrijska cona Dolenja vas

I.       SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 60/09, 67/09 popr. in 82/09 popr. ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/18, 29/19 in 8/22; v nadaljevanju tudi OPN) sprejmejo Spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta Industrijska cona Dolenja vas (v nadaljevanju: SD OPPN), ki jih je izdelalo podjetje Topos d.o.o., Novo mesto, pod št. 05/24 - SD OPPN, v marcu 2025.

Območje SD OPPN je del enote urejanja prostora (EUP) GC1 in obsega podenoto urejanja prostora (PEUP) GC1/1, s podrobnejšo namensko rabo (PNR) v pretežnem delu gospodarske cone (IG), v manjšem jugovzhodnem druge centralne dejavnosti (CD) in v notranjosti površine cest (PC).

Spremembe in dopolnitve ne bodo spreminjale koncepta in izgleda cone. Nanašajo se na nekatera nova določila za:

• umeščanje in oblikovanje objektov;

• dodatne ozelenitve po obodu in v notranjosti cone;

• izvedbo zunanjih ureditev, prometnih rešitev in infrastrukture.

S spremembami in dopolnitvami se bo posodobilo tudi obstoječe stanje, upoštevale se bodo usmeritve nosilcev urejanja prostora in spremembe predpisov o urejanju prostora in graditvi v času od njegove uveljavitve.

SD OPPN se vodijo pod identifikacijsko številko 4370.

2. člen

V 1. členu (vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) se v celoti črta tretji odstavek z navedbo tekstualnega in grafičnega dela odloka in se nadomesti z besedilom, ki se glasi:

»SD OPPN vsebujejo tekstualni in grafični del. Izdelane so v digitalni in analogni obliki.

Tekstualni del SD OPPN je določen v II. poglavju tega odloka. 

Grafični del SD OPPN je sestavina vezane mape SD OPPN in vsebuje naslednje grafične priloge:

3. člen

V celoti se črta besedilo 2. člena (vsebina prilog k OPPN) in se nadomesti z besedilom, ki se glasi:

»Spremljajoče gradivo SD OPPN vsebuje:

• Poročilo o sodelovanju z javnostjo

• Podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta

• Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve akta

• Usmeritve nosilcev urejanja prostora

• Mnenja nosilcev urejanja prostora

• Elaborat ekonomike

• Mnenje o presoji sprejemljivosti vplivov na varovana območja narave

• Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta

Povzetek za javnost«.

II.      OPIS PROSTORSKE UREDITVE

4. člen

V drugi in tretji alineji 3. člena (prostorske ureditve) ter v vseh nadaljnjih členih se besedilo »zemljiška parcela« nadomesti z »gradbena parcela.«.

III.    UREDITVENO OBMOČJE OPPN

5. člen

V 4. členu (ureditveno območje OPPN) se:

• črtata dve povedi na koncu prvega odstavka in se nadomestita z besedilom, ki se glasi: »Območje je v večji meri že pozidano in funkcionira kot urejena poslovno gospodarska cona.«.

• črta besedilo drugega odstavka in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Meja območja urejanja sovpada z mejo PEUP GC1/1. Na severu poteka po meji DLN za AC (v nadaljevanju tudi DPN), pri čemer je v območje zajet del, za katerega je občina pridobila Sklep Vlade RS (št. 35000-2/2019/6 z dne 4.7.2019) za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju DLN. Na vzhodu meji na regionalno cesto, na zahodu na mejo OPPN GC2 Dolenja vas – 1.faza. Na jugu je v večjem delu omejena z gozdnimi površinami, razen na jugovzhodu, kjer se cona z območjem centralnih dejavnosti stika s stanovanjskim območjem.«.

• črta besedilo tretjega odstavka in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Območje obsega 20,06 ha in zajema zemljišča s parcelno številko (v celoti ali del) 959/60, 959/87, 983/39, 3549/1, 3549/2, 3564, 3600, 3544/1, 3546, 3555, 3560, 3565, 3566, 3569/1, 3606, 1856/122, 1972/216, 1972/155, 1972/156, 3543, 3568/2, 3553, 3558, 3561, 3569/2, 3570/2, 3575, 3604/1, 3605/1, 3551/4, 3551/2, 3551/3, 3551/5, 959/50, 959/55, 962/6, 983/38, 983/46, 3544/3, 3545, 3562, 3568/1, 3580, 3582, 3602, 3605/3, 3626, 3547, 3554, 3556, 3557, 3563, 3544/2, 3559/1, 3567, 3570/4, 3572, 3584, 3604/2, 3559/2, 3573, 3601, 3630, 3548, 3550, 3570/3, 3574, 3583/1, 3603/1, 1856/121, 1856/152, 959/86, 964/33, 959/188, 959/189, 1972/154, 959/187, 964/21, 983/26, 3583/2, 3603/2, 3605/2, 959/52, 959/56, 962/5, 983/45, 964/32, 959/190, 959/58, 959/85, 959/89, 964/22, 1972/213, 1972/214, 1972/218, 1972/217, 3551/8, 3551/9, 3551/10, 3551/11, 3468/5, 3468/6, 3468/7, 962/10, 962/11, 962/12, 3467/36, 3467/37, 960/16, 960/17, 3551/7, 3470/4 in 3470/6, vse k.o. Hmeljčič.«.

6. člen

V celoti se črta besedilo 5. člena (delitev na ureditvene enote) in se nadomesti z besedilom, ki se glasi:

»Območje urejanja je razdeljeno na pet ureditvenih enot, in sicer:

• UE 1 - območje za proizvodne, skladiščne, poslovne in storitvene dejavnosti,

• UE 1a - območje za gostinske, trgovske in ostale storitvene ter poslovne dejavnosti,

• UE 2 - območje za centralne dejavnosti,

• UE 3 - območje zelenih površin,

• UE 4 - območje za gradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture.

V posamezne ureditvene enote so zajete sledeče gradbene parcele (GP):

• UE 1:   GP3, GP4, GP5, GP7, GP9, GP11, GP12, GP13, GP17, GP18, GP 18a (manjši del) GP19, GP20;

• UE 1a: GP2, GP4z, GP17a;

• UE 2:   GP18a (pretežni del), GP22;

• UE 3:   GP1z, GP2z, GP3z;

• UE 4:   GPC1, GPC1a, GPC2, GPC3, GPC5, GPC8, GPC9.«.

IV.     UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR

(A) Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji

7. člen

V 6. členu (vplivno območje) se črta drugi odstavek.

8. člen

V 7. členu (vpliv in povezave s sosednjimi območji) se:

• v drugem odstavku črta zadnji del prve povedi, ki se na novo glasi: »Vplivi avtoceste oziroma avtocestnega priključka ter regionalne ceste definirajo lokacije dostopov v cono.«.

• črta besedilo tretjega odstavka, ki se na novo glasi: »Na jugu območje urejanja v večjem delu prehaja v gozd, ki se ohranja in predstavlja naravno bariero v odnosu do stanovanjskega območja »Nad postajo«. Objekti na jugovzhodnem delu (ob regionalni cesti) v zaledju nimajo naravnega roba, ki bi zapiral pogled proti stanovanjskemu območju na jugu (naselje »Nad postajo«), zato so v tem delu vidni. Po robu namenske rabe IG se zato predvidi zasaditev visokoraslega drevja kot bariera do stanovanjskega območja. Na zahodu se cona smiselno nadaljuje in navezuje na rešitve, ki so podane z OPPN Gospodarska cona Dolenja vas (GC-OPPN-2) – 1. faza.  Načrtovane gradnje naj pri umeščanju in oblikovanju v čim večji možni meri upoštevajo obstoječo morfologijo terena, regulacijske elemente in oblikovni pristop obstoječih objektov (sodobno oblikovanje). Višine objektov, vključno z največjo dovoljeno, ne smejo prekomerno izstopati iz celotne slike pozidanega dela cone oziroma iz krajinske slike širšega območja, na način, da z južne strani objekti ne presežejo vegetacije gozdnega roba.«.

(B) Vrste načrtovanih objektov in površin ter opredelitev dejavnosti

9. člen

Črta se besedilo 8. člena (vrste gradenj) in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Na območju urejanja je dopustna izvedba vseh vrst del za gradnjo objektov po predpisih o graditvi objektov ter negradbeni posegi v prostor, ki posegajo v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim ter trajno spreminjajo podobo ali rabo prostora:

• če so skladne z izvedbeno regulacijo prostora, ki jo določa ta SD OPPN, in

• niso v nasprotju s pravnim režimom javnopravne omejitve.«.

10. člen

Črta se besedilo 9. člena (vrste objektov) in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Na območju urejanja so skladno s predpisi o razvrščanju objektov v posameznih ureditvenih enotah dopustni v nadaljevanju navedeni objekti:

UE 1:

1 / Stavbe:

12 / Nestanovanjske stavbe:

• 121 Gostinske stavbe (le 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, pri čemer so lahko le na lokaciji GP3 dopustne tudi 12111 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, vendar le za uporabnike industrijske cone);

• 122 Poslovne in upravne stavbe;

• 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;

• 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;

• 125 Industrijske in skladiščne stavbe;

• 126 Stavbe splošnega družbenega pomena (le 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo).

• 127 Druge nestanovanjske stavbe:

○ 1274 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje.

2 / Gradbeno inženirski objekti:

21 Objekti prometne infrastrukture:

• 211 Ceste;

22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

23 Kompleksni industrijski objekti;

24 Drugi gradbeni inženirski objekti.

• 242 Drugi gradbeni inženirski objekti:

○ 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev;

○ 24206 Odprta skladišča in odprte prodajne površine;

○ 24208 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.

UE 1a:

1 / Stavbe:

12 / Nestanovanjske stavbe:

• 121 Gostinske stavbe (le 12112 Gostilne, restavracije in točilnice in 12121 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, vendar le za uporabnike industrijske cone);

• 122 Poslovne in upravne stavbe;

• 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;

• 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij (le 1242: Garažne stavbe);

○ 1251 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (le skladiščne stavbe, pri čemer se lahko le-ti umeščajo kot spremljajoči k osnovnim objektom);

• 126 Stavbe splošnega družbenega pomena:

○ 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo;

○ 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;

○ 12650 Stavbe za šport.

• 127 Druge nestanovanjske stavbe:

○ 1274 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje.

2 / Gradbeno inženirski objekti:

21 Objekti transportne infrastrukture:

• 211 Ceste;

22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

23 Kompleksni industrijski objekti;

24 Drugi gradbeni inženirski objekti.

• 242 Drugi gradbeni inženirski objekti:

○ 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev;

○ 24206 Odprta skladišča in odprte prodajne površine;

○ 24208 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.

UE 2:

1 / Stavbe:

12 / Nestanovanjske stavbe:

• 121 Gostinske stavbe;

• 122 Poslovne in upravne stavbe;

• 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;

• 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij (le 1242: Garažne stavbe);

• 1251 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (le skladiščne stavbe, pri čemer se lahko le-ti umeščajo kot spremljajoči k osnovnim objektom);

• 126 Stavbe splošnega družbenega pomena;

• 127 Druge nestanovanjske stavbe:

○ 1273 Kulturni spomeniki;

○ 1274 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje.

2 / Gradbeni inženirski objekti:

21 Objekti transportne infrastrukture:

• 211 ceste;

22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

24 Drugi gradbeni inženirski objekti:

• 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (razen 24121: Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami);

• 242 Drugi gradbeni inženirski objekti:

○ 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev;

○ 24206 Odprta skladišča in odprte prodajne površine;

○ 24208 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.

UE 3, UE 4:

2 / Gradbeni inženirski objekti

21 Objekti transportne infrastrukture:

• 211 Ceste;

22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

23 Kompleksni industrijski objekti;

24 Drugi gradbeni inženirski objekti:

• 242 Drugi gradbeni inženirski objekti:

○ 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev;

○ 24208 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.

V UE 1, UE1a in UE 2 je, skladno z namensko rabo prostora, dopustna tudi gradnja začasnih objektov, če le-ti ne ovirajo dejavnosti na gradbeni parceli.«.

11. člen

V 11. členu (vrste dejavnosti) se:

• črta prvi odstavek in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Območje urejanja je namenjeno za dejavnosti industrijske oziroma gospodarske cone. Osrednji del je predviden predvsem za proizvodne, skladiščne in poslovne dejavnosti, severovzhodni del, ob regionalni cesti, pa praviloma le za mestotvorne dejavnosti, kot so: gostinske, trgovske in ostale storitvene ter poslovne dejavnosti. Jugovzhodni del območja urejanja je namenjen centralnim dejavnostim ter predstavlja bariero med industrijsko cono in stanovanjskim območjem. Na območju urejanja ni dopustno stalno bivanje.«.

• drugi del besedila drugega odstavka nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:

»UE 1:

C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (razen: 19 Proizvodnja koksa ter 25.4 Proizvodnja orožja in streliv)

D)    OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO

E)    OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA (razen: 38.2 Ravnanje z odpadki)

F)    GRADBENIŠTVO

G)    TRGOVINA

H)    PROMET IN SKLADIŠČENJE (razen: 49.392 Obratovanje žičnic in 50 Vodni promet)

I)    GOSTINSTVO

• 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti samo na lokaciji GP3 (le 55.1 Dejavnost hotelov in podobnih nastanitev, vendar le za potrebe uporabnikov industrijske cone),

• 56 Dejavnost strežbe in pijač.

J)    INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI

L)    POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI

M)   STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI

N)    DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI

P)    IZOBRAŽEVANJE                 

• 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,

• 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje.

S)    DRUGE DEJAVNOSTI.

UE 1a:

G)    TRGOVINA

H)    PROMET IN SKLADIŠČENJE (razen: 49.392 Obratovanje žičnic in 50 Vodni promet)

I)     GOSTINSTVO

• 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti (le 55.1 Dejavnost hotelov in podobnih nastanitev, vendar le za potrebe uporabnikov industrijske cone),

• 56 Dejavnost strežbe in pijač.

J)     INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI

L)    POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI

M)   STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI

N)    DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI

P)    IZOBRAŽEVANJE                 

• 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,

• 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje.

S)    DRUGE DEJAVNOSTI.

UE 2:

F)    GRADBENIŠTVO

G)    TRGOVINA

• 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil (le 45.11 Trgovina z avtomobili in lahkimi motornimi vozili, 45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil, 45.32 Trgovina na drobno z rezervnimi deli in opremo za motorna vozila, 45.4 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih koles; trgovina z njihovimi deli in opremo),

• 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili (le 46.11 Posredništvo pri prodaji kmetijskih surovin, živih živali, tekstilnih surovin, polizdelkov, 46.61 Trgovina na debelo s kmetijskimi stroji, 46.62 Trgovina na debelo z obdelovalnimi stroji priključki, opremo),

• 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili.

H)    PROMET IN SKLADIŠČENJE (le 49.4 Cestni tovorni promet in selitvena dejavnost in 53 Poštna in kurirska dejavnost),

I)     GOSTINSTVO

J)     INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI

K)    FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI

L)    POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI

M)   STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI

N)    DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI

O)    DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI

P)    IZOBRAŽEVANJE

• 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,

• 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje.

Q)    ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO

• 86.2 Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost,

• 86.9 Druge dejavnosti za zdravje.

R)    KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI

S)    DRUGE DEJAVNOSTI.«.

(C) Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

12. člen

Drugi odstavek 12. člena (pogoji in usmeritve za nestanovanjske objekte) se črta in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Nestanovanjske stavbe v UE 1, UE 1a in UE 2:

Tipologija:

• Definirana je kot večja ali manjša prostostoječa enota oziroma več manjših enot. Stavba je lahko poljubno razgibana z izzidki, dodajanjem prizidkov, tudi z zamikom dveh enakovrednih ali različnih enot. Oblikovanje stavbe naj bo sodobno, ob upoštevanju njene funkcije in tehnologije.

Velikost in zmogljivost:

• Horizontalni gabarit: Tlorisne dimenzije osnovnih enot so poljubne, v odvisnosti od funkcije stavbe in velikosti gradbene parcele. 

• Vertikalni gabarit: Stavbe ne smejo presegati višine 20 m, na lokaciji osrednje-zahodnega dela (le na lokacijah GP3, GP11, GP12 in GP13) pa so lahko visoke do 25 m, merjeno od kote urejenega platoja. Največjo dopustno višino stavb lahko presegajo le manjši volumni, kot so dimniki, silosi, antene, strelovodi, strojnice dvigal ipd. Višine so lahko tudi manjše od maksimalno dopustnih. Del oz. deli stavbe so v okviru dovoljenega gabarita lahko tudi različne višine. Možna je izvedba ene ali več kletnih etaž.

Oblikovanje zunanje podobe:

• Konstrukcija: Dovoljene so vse vrste konstrukcij.

• Streha: Ravna ali poševna z nižjim naklonom strešin, do 20º. Možna je kombinacija streh. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, oddajnike, reklame, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice.

• Kritina: Kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. Dovoljeni so temnejši toni, zaželeni v sivi ali rjavi barvi. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih materialov.

• Fasada: Pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih materialov na način, da se doseže  oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura. Barve naj bodo umirjenih tonov. Uporaba flouroscentnih barv ni dovoljena.

• Na fasadah in/ali strehah se dopušča umeščanje reklamnih svetlobnih napisov ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice.

Lega na zemljišču:

• Lega: Ena ali več stavb se glede na prostorske potrebe dejavnosti locira na površini za postavitev stavb, pri čemer je treba zagotoviti zadostne manipulativne, parkirne površine in zelene površine. Stavbe morajo biti umeščene tako, do so zagotovljeni ustrezni odmiki, ki zagotavljajo požarno varnost, ustrezne sanitarno-higienske pogoje (osončenje, prevetritev ipd.) ter ustrezno površino za normalno vzdrževanje posamezne stavbe.

• Dostopi na parcelo: Dostopi se uredijo z notranje dostopne ceste oziroma prometnih površin glede na končno organizacijo na parceli ter njeno zasnovo.

• Kota urejenega platoja: Določi se glede na predviden potek in koto dostopne ceste, sosednjih gradbenih parcel ter glede na potrebe dejavnosti in obseg manipulativnih površin. Okvirne kote platojev so prikazane v grafičnem delu (list št. 5.2 Ureditvena situacija).

Zunanja ureditev:

• Parkirne in manipulativne površine ter zelenice se uredijo odvisno od potreb dejavnosti in razpoložljivega prostora na parceli. Število parkirnih mest je za posamezne dejavnosti določeno v 17. členu odloka. V primeru, da na posamezni gradbeni parceli, kjer se opravlja dejavnost, ni možno zagotoviti zadostno število parkirnih mest, se le-ta lahko zagotovi tudi na drugi gradbeni parceli (lokacija GP3 in GP9), pri čemer morajo biti med parcelami zagotovljene ustrezne površine za pešca. Parkirišča se lahko izvede na način, da je parkiranje možno neposredno ob cesti, pri čemer je potrebno hodnik za pešce kontinuirano speljati med parkirišči in gradbeno parcelo.

• Na posamezni gradbeni parceli se zagotovi minimalno 10 % zelenic. Le-te se zatravijo in/ali hortikulturno uredijo z avtohtonim zelenjem ter redno vzdržujejo.

• Pri premagovanju višinskih razlik je lahko kletna etaža hkrati tudi podporna konstrukcija med platoji.

Izraba gradbene parcele:

• Faktor zazidanosti (FZ): do 0,80 na UE 1 ter do 0,60 na UE 1a in UE 2.

Ostalo:

• Stavbe morajo biti projektirane in izvedene v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.«.

13. člen

Črta se besedilo 13. člena (ostali pogoji za nestanovanjske objekte) in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Gradbena parcela je zasnovana tako, da omogoča gradnjo ter nemoteno uporabo in vzdrževanje objekta(ov). Na gradbeni parceli se ob objektih s spremljajočimi zunanjimi ureditvami uredijo manipulativne površine, parkirišča in zelenice. Vsaka gradbena parcela mora imeti omogočen dostop (ali več dostopov) z javne površine oz. interne ceste.

Površina za postavitev stavb je del gradbene parcele, ki predstavlja omejitveni prostor za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih stavb ter gradbenih inženirskih objektov, ki so stavbe, na kateri je gradnja možna pod pogoji tega odloka. Površina za postavitev stavb je določena z odmiki najmanj 5 m od meje gradbene parcele ter najmanj 10 m na stičnem območju z regionalno cesto, izjemoma manj, kjer je tako določeno v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvene enote in 5.2. Ureditvena situacija).

Na površini za postavitev stavb je poleg stavb dovoljena tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ostalih gradbenih inženirskih objektov ter spremljajočih zunanjih ureditev (manipulativne površine, parkirišča, zelenice, brežine in podobno).

Izven površine za postavitev stavb lahko segajo:

• vse zunanje in infrastrukturne ureditve;

• strehe ter funkcionalni elementi objekta (nadstreški, požarne stopnice, vetrolovi, rampe ipd.) do največ 2 m, pri čemer morajo biti zagotovljeni ustrezni odmiki, ki zagotavljajo požarno varnost, ustrezni sanitarno-higienski pogoji (osončenje, prevetritev ipd.) ter ustrezna površina za normalno funkcioniranje in vzdrževanje posamezne stavbe;

• deli stavbe, ki so podporna konstrukcija brežine v sklopu sanacije brežine;

• podzemni deli stavbe, pri čemer morajo biti zagotovljeni ustrezni odmiki od komunalnih vodov in zasaditev ter stabilnost sosednjih objektov in zemljišč;

• nadstrešnice nad parkirišči: najmanj 0,5 m od meje gradbene parcele;

• ograje, podporni in oporni zidovi, druge ureditve brežin: do in na mejo gradbene parcele, sicer pa tako, da se ob gradnji in vzdrževanju ne posega na sosednje zemljišče;

• enostavni in nezahtevni objekti: najmanj 1,5 m od meje gradbene parcele, razen kjer je s tem odlokom določeno drugače.

Na površini za postavitev stavb se lahko izvedejo tudi izključno gradbeni inženirski objekti (parkirne, manipulativne površine ipd.).«.

14. člen

Preimenuje se naslov 14. člena (pogoji za druge gradbeno-inženirske objekte), da se glasi: »(pogoji za pomožne in druge gradbene inženirske objekte)«.

Črta se besedilo 14. člena in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »V vseh ureditvenih enotah je dopustna postavitev pomožnih objektov skladno z namembnostjo območja, kamor se umeščajo, in določili OPN ter v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.

Pomožni objekti na gradbeni parceli morajo biti gradbeno kakovostni, medsebojno usklajeni ter usklajeni tudi z glavnim(i) in spremljajočim(i) objektom(i).

Oblikovni pogoji za pomožne objekte:

Nadstrešnice:

• Nadstrešnice (nadkrita skladišča, nadstrešnice nad parkirišči ipd.) kot samostojni objekti ali kot del objekta so lahko lesene, kovinske ali betonske konstrukcije z ravno ali enokapno streho (z naklonom do 15˚).

• Dimenzije objekta in njegova postavitev na parcelo ne sme ovirati dostopa in manipulacije na dvorišču. Vertikalni gabarit objekta mora biti nižji od ostalih objektov na parceli.

• Nadkrita skladišča se lahko postavijo izven površine za postavitev stavb z odmikom od parcelne meje, ki je lahko tudi manjši od 4,0 m, in sicer ob soglasju soseda ter pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno obratovanje in vzdrževanje posameznega objekta.

• Nadstrešnice nad parkirišči se lahko postavijo izven površine za postavitev stavb z odmikom od parcelne meje do 0,5 m.

Podporni zidovi in ograje:

• Višinske razlike v terenu se premosti z izvedbo brežin v naklonu do 1:2, strmejše naklone brežin pa se ojača po sistemu armirane zemljine. Brežine se lahko urejajo tudi kaskadno z vmesnimi zazelenitvami. Kjer takšna  izvedba ni možna, se zavarovanje brežine izvede samo z ozelenjenimi zidovi. Izvedba podpornih zidov se prilagodi statičnim razmeram na terenu. Ograje, podporni in oporni zidovi ter druge ureditve brežin se lahko postavijo do oz. na parcelno mejo, sicer pa tako, da se ob gradnji in njegovem vzdrževanju ne posega na sosednje zemljišče.

• Varovalne ograje so namenjene fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, javnih cest, nestanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost. Imajo višino do 3,5 m, v primeru varstvenih ali zaščitnih zahtev lahko tudi višje. Ograje so žičnate oz. transparentne.

Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in na objektom pripadajočih gradbenih parcelah, vključno z brežinami. Objekti in naprave za proizvodnjo elektrike se lahko umestijo pod pogojem, da njihova postavitev ni v neskladju z varstvenimi režimi oziroma usmeritvami v prostoru ter da ne ovira prometne varnosti in preglednosti.«.

15. člen

Črta se besedilo 16. člena (usmeritve za ureditev zelenih površin) in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Zelene površine v območju urejanja sestavljajo zelene površine v UE 3 ter parkovne ali druge zelene površine v sklopu zunanjih ureditev gradbenih parcel (zelenice, visokorasla in grmovna zasaditev, drevoredi, obcestne zelene površine, ozelenitve brežin znotraj gradbenih parcel ipd.). V odnosu do avtoceste, regionalne ceste in stanovanjskega naselja Nad postajo južno od cone, se vzpostavi drevored kot vizualna in protihrupna bariera.

Zelene površine v UE 3 predstavljajo bariero v odnosu do okolice. Na severu ob avtocesti se vzpostavi drevored, na jugovzhodu pa se obstoječa obcestna brežina pusti v zaraščanju in se po potrebi dodatno zasadi.  

Na posamezni gradbeni parceli se zagotovi vsaj 10 % parkovnih ali drugih zelenih površin. Le-te se hortikulturno uredijo praviloma z avtohtonim zelenjem in v čim večji meri zasadijo z drevesi z namenom členjenja večjih manipulativnih površin in volumnov objektov ter senčenja poleti. Pri zatravitvi in zasaditvi površin ter pri urejanju brežin se upošteva značilnosti mikrolokacije (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) oziroma geološke in hidrološke značilnosti terena.

Drevesno in grmovno vegetacijo se izbira v skladu z želenim učinkom ter namenom zasaditve in pri tem upošteva vegetacijske značilnosti v okolici območja urejanja. Zasaditev območja naj vključuje tudi zimzeleno vegetacijo.

Parkirne površine z več kot 5 PM se ozeleni z drevesi (min. 1 drevo na 5 PM), enakomerno razporejenimi po parkirišču, izjemoma lahko tudi po robu parkirne površine.

Zasaditev drevesne vegetacije ob avtocesti in regionalni cesti poudarjajo glavne smeri v prostoru, hkrati pa imajo funkcijo zelene bariere med cono in okolico. Na robovih, kjer se po izgradnji cone ohranja gozd, se zasaditve urejajo v nepravilne gruče dreves v kombinaciji z nizkim grmičevjem. Namen takšne ureditve je ustvariti prehod med geometrijsko razporeditvijo znotraj cone in novim gozdnim robom.

Višinske razlike v terenu se premosti z izvedbo brežin v naklonu do 1:2, strmejše naklone brežin pa se ojača po sistemu armirane zemljine oz. inženirsko biološke ozelenitve. Brežine se lahko urejajo tudi kaskadno z vmesnimi zazelenitvami. Kjer takšna izvedba ni možna, se zavarovanje brežine izvede z ozelenjenimi podpornimi zidovi.«.

16. člen

V 16.a členu (ureditev javnih površin) se črta besedilo prvega in drugega odstavka in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Javne površine v območju urejanja so prikazane v grafičnem delu (list št. 7 Načrt parcelacije z elementi za zakoličbo in s prikazom javnih površin). Zemljišča v javni rabi obsegajo prometne površine v UE 4 s pripadajočo GJI in obcestnimi površinami ter zelene površine v UE 3.

Gradnje objektov GJI ter druge ureditve na zemljiščih v javni rabi, določene s tem odlokom, so v javnem interesu. V javnem interesu so tudi vsi začasni posegi na zemljišča, ki bodo potrebni za gradnjo in urejanje teh površin v času izvajanja del.«.

V.      ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA

17. člen

V 17. členu (pogoji za prometno urejanje) se:

• v prvem odstavku, v nadaljnjem besedilu ter v vseh nadaljnjih členih besedilo »deviacija 1-11, deviacija 1-11 Mirna Peč, deviacija Mirna Peč« nadomesti z »regionalna cesta.«.

• besedilo tretjega odstavka v celoti črta razen naslova in nadomesti z besedilom, ki se glasi:

»

○ Glavni dostop v industrijsko cono je na severovzhodu po predvideni lokalni cesti (v nadaljevanju LC1) z regionalne ceste preko izvedenega krožnega križišča. LC1 ima funkcijo napajalne ceste do gradbenih parcel hkrati pa je tudi glavna dostopna cesta do gospodarske cone (GC-OPPN-2).

○ Predvsem zaradi zagotavljanja interventnih dostopov ter eventualnih prometnih konic je na jugovzhodnem delu območja preko lokalne ceste LC za Gornjo Mirno Peč (v nadaljevanju LC2) z navezavo na regionalno cesto v km 2,057 izveden sekundarni dostop v cono, ki se rekonstruira v krožno krožišče po posebnem projektu (Gradnja krožnega križišča državne ceste R3-651/1492 Šentjurij – Mirna Peč in lokalne ceste LC 291012 Postaja – marof, na območju IC Dolenja vas, PZI-13/23, Topos d.o.o., december 2023). Po izvedbi celotnega cestnega omrežja cone se na južnem delu ceste A promet omeji izključno na osebna in lahka tovorna vozila, kar se izvede s prometno signalizacijo.

○ Med glavnim in sekundarnim dostopom je z regionalne ceste izveden dostop do dveh lokacij (GP 17a in GP 2).«.

• besedilo četrtega odstavka v celoti črta razen naslova in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Notranje cestno omrežje tvorijo obstoječe dvosmerne ceste (LC1, A, B, C, D in LC2), ki napajajo območje z vzhoda proti zahodu.«.

• besedilo petega odstavka v celoti črta.

• besedilo šestega odstavka črta in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Parkirne površine se zagotovijo znotraj posameznih gradbenih parcel, odvisno od potreb posameznih dejavnosti. Zagotovljena morajo biti tudi mesta za invalide. V primeru, da le-te ne zadoščajo potrebam konkretne dejavnosti, jih je potrebno zagotoviti v okviru načrtovane stavbe (v kletnih etažah). V primeru, da na posamezni gradbeni parceli, kjer se opravlja dejavnost, ni možno zagotoviti zadostnega števila parkirnih mest, se le-ta lahko zagotovi tudi na drugi gradbeni parceli (lokacija GP3 in GP9), pri čemer morajo biti med parcelami zagotovljene ustrezne površine za pešca.  Parkirišča se izvedejo z betonskimi tlakovci in/ali se asfaltirajo in/ali izvedejo v travnati obliki, v okviru posameznih gradbenih parcel se lahko tudi nadkrijejo z nadstrešnicami. Parkirišča se lahko izvede na način, da je parkiranje možno neposredno preko ceste, pri čemer je potrebno hodnik za pešce kontinuirano speljati med parkirišči in gradbeno parcelo.«.

• za šestim odstavkom doda nov odstavek z besedilom, ki se glasi: »Za zagotovitev nemotene prometne povezave programov na lokacijah GP13 in GP11 se izvede komunikacijska povezovalna cesta z regulacijo dostopa do lokacije GP12, in sicer preko odstavnega pasu za leve zavijalce in s semaforizacijo za kontrolirano križanje dostopne in povezovalne ceste.«.

• za sedmim odstavkom (sedaj osmim) doda nov odstavek z besedilom, ki se glasi: »Peš promet znotraj cone se odvija na površinah za pešce. Kolesarski promet v cono se predvidi preko rekonstruiranega krožnega križišča na jugovzhodu območja. V coni se kolesarja spusti na cestišče.«.

• v devetem odstavku (sedaj desetem) »list 8« nadomesti z »list 9«.

• v enajstem odstavku (sedaj dvanajstem) črta zadnja beseda in se nadomesti z besedo, ki se glasi: »infrastrukturo.«.

• v trinajstem odstavku (sedaj štirinajstem) črta besedilo navedbe Pravilnika in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »z zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo področje prometne opreme in signalizacije.«.

18. člen

V 18. členu (splošni pogoji za komunalno in energetsko urejanje in priključevanje) se:

črta besedilo tretjega odstavka.

v četrtem (sedaj tretjem odstavku) črta besedilo navedbe Pravilnika in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »morajo biti pri tem upoštevani zakonski in podzakonski akti, ki urejajo področje projektiranja cest.«.

19. člen

V 19. členu (vodovodno omrežje) se:

• črta besedilo prvega odstavka.

• črta besedilo prvih štiri povedi drugega odstavka in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Znotraj območja cone je izvedeno vodovodno omrežje v javnih površinah (hodniki za pešce, ceste ...) s cevmi iz nodularne litine ustreznih dimenzij. Pri dimenzioniranju priključkov objektov na cevovod se predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode, Qp=12 l/s.«.

• na koncu drugega odstavka pika nadomesti z vejico, besedilo pa se dopolni z besedilom, ki se glasi: »,čim bližje javnemu vodovodu. Za priključek objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik oziroma investitor z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi s predložitvijo predpisane dokumentacije.«.

• besedilo zadnjega odstavka črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Novo javno vodovodno omrežje ter novi vodovodni priključki se projektirajo skladno s predpisi o oskrbi s pitno vodo na območju občine Mirna Peč in tehničnimi pravili o javnem vodovodu na območju občine Mirna Peč.«.

20. člen

V 20. členu (kanalizacijsko omrežje) se:

• črta besedilo prvega odstavka in se nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Na celotnem območju urejanja je izvedena kanalizacija v ločenem sistemu. Za predvidene tehnološke procese, ki so vezani na dodatno odpadno tehnološko vodo, je treba predvideti dodatno predčiščenje v primeru, ko zakonodaja to predpisuje.«.

• na koncu drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi: »Za priključitev objektov je potrebno dograditi obstoječo ČN Mirna Peč.«.

• črtata tretji in četrti odstavek.

• besedilo zadnjega odstavka črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Pri projektiranju in izvedbi kanalizacijskega omrežja se upošteva veljavne tehnične predpise in standarde o javni kanalizaciji ter predpise, ki urejajo čiščenje in odvajanje odpadne komunalne in odpadne padavinske vode (tudi z javnih cest) v vode in javno kanalizacijo na območju občine Mirna Peč.«.

• na koncu besedila doda nov odstavek z besedilom, ki se glasi: »V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobivanje gradbenega dovoljenja je potrebno za vsako gradbeno parcelo posebej izvesti hidrološko hidravlični izračun z opredelitvijo rešitev končne odvodnje meteornih vod ter z določitvijo vpliva na sosednjo javno infrastrukturo in ostale gradbene parcele. V primeru ponikanja je potrebno pridobiti geološko geomehansko poročilo. Investitor je dolžan zahtevane elaborate pridobiti pred pridobitvijo končnega mnenja za pridobitev gradbenega dovoljenja.«.

21. člen

V 21. členu (elektroenergetsko omrežje) se:

• črtata prva dva odstavka.

• črta besedilo tretjega (sedaj prvega) odstavka in se nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Novi objekti se priključijo na obstoječe elektroenergetsko omrežje, ki poteka v cestnem svetu znotraj območja urejanja in je navezano na RTP Trebnje. Priklop objektov na obstoječe omrežje je možen do zapolnitve kapacitete moči transformatorjev. V primeru večjih odjemov je potrebno zgraditi lastno TP, 20 / 0,4 kv moči glede na dejanske potrebe, v kabelski izvedbi z ustreznimi stikalnimi bloki in jo vzankati v obstoječe EE omrežje z 20 KV kablovodom tipa 3 x NA2XS(FL)2Y 1 x 150/25 mm2, ki naj bo položen v novi EKK. Število cevi se uskladi v fazi projektiranja. Lokacije lastnih TP se

• določijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, nanj pa je potrebno pridobiti soglasja distributerja.«.• v četrtem odstavku (sedaj drugem) na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Na uvozih je potrebno EKK dodatno mehansko ojačati skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi. Za potrebe informatike je potrebno po celotni trasi EKK predvideti še dvojček 2 x fi 50 mm.«.

• v petem odstavku (sedaj tretjem) besedna zveza »se izvede« nadomesti z »je delno že izvedena«.

• v šestem odstavku (sedaj četrtem) »predvidi« nadomesti z »dogradi«.

• v zadnjem odstavku za zadnjo alinejo dodata dve novi alineji z besedilom, ki se glasi:

»•      Vse tangence je potrebno projektno obdelati (v smislu dolgoročnih rešitev). Vse tangirane vode je potrebno predhodno nadomestiti z nadomestnimi vodi in zagotoviti nemoteno dobavo električne energije (kakovost napajanja obstoječih odjemalcev se s posegom ne sme poslabšati).

•        V primeru del v bližini 20 kV vodov je potrebno naročiti varnostni odklop tangirane naprave.«.

22. člen

V 22. členu (telekomunikacijsko omrežje) se črta besedilo prvega odstavka in se nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Novi objekti se priključujejo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje znotraj območja urejanja.«.

23. člen

V 23. členu (plinovodno omrežje in ogrevanje) se druga poved drugega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Za gorivo se uporablja zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, kurilno olje ali obnovljive vire (biomasa).«.

24. člen

V 24. členu (odstranjevanje odpadkov) se:

• črta besedilo prvega odstavka in se nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Na območju urejanja je organiziran odvoz komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest v zbirni center izvajalca javne službe. Lokacija prevzemnega mesta mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim ter požarno-varstvenim pogojem. Prevzemno mesto v skladu z dogovorom z uporabnikom določi izvajalec javne službe. Če zbirno mesto ni hkrati prevzemno mesto, so uporabniki dolžni zabojnike z odpadki na dan odvoza prestaviti iz zbirnega na prevzemno mesto.«.

• na koncu drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi: »Znotraj območja urejanja se uredijo ekološki otoki na utrjeni površini in se ogradijo. Število, tip in vrsto namenske posode oziroma zabojnika za zbiranje odpadkov določi izvajalec javne službe. Izhodiščna prostornina se določi glede na število povzročiteljev, vezanih na posamezni zabojnik.«. 

• črta besedilo tretjega odstavka in se nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Nevarni odpadki se do oddaje v nadaljnje ravnanje pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki začasno skladiščijo v za to namenjenih posodah na predhodno določeni lokaciji, ločeno od ostalih odpadkov. Pri tem je potrebno upoštevati predpise o ravnanju z nevarnimi odpadki.«.

• črta besedilo zadnjega odstavka in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »V času izvajanja gradbenih del mora investitor z gradbenimi odpadki ravnati na način, ki je določen s predpisom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, in predpisom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. V času gradnje se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnost ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se odda v nadaljnje ravnanje pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih skladišči na za to namenjeni, urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo.«.

• za zadnjim odstavkom doda nov odstavek z besedilom, ki se glasi: »Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati določila o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in prevoz komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Mirna Peč.«.

VI.     REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

25. člen

V 25. členu (varstvo pred hrupom) se:

• črta besedilo prvega odstavka in se nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Obravnavano območje sodi v območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom (območje proizvodnih dejavnosti) ter v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom (območje centralnih dejavnosti) skladno z določili o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.«.

• na koncu besedila doda nov odstavek z besedilom, ki se glasi: » Glede na hrupno obremenitev, ugotovljeno z oceno vrednosti kazalcev hrupa, ki ga bo zaradi prometne obremenitve povzročila uporaba regionalne ceste na obravnavanem območju, se opredelijo protihrupni ukrepi – aktivni ali pasivni. Vsi ukrepi morajo biti dimenzionirani na način, da nudijo ustrezno protihrupno zaščito na podlagi predvidene povečane obremenitve državne ceste v 20-letnem planskem obdobju.«.

26. člen

V 30. členu (gozdnogospodarske ureditve in varovanje gozda ter narave) se črta besedilo prvega in drugega odstavka.

27. člen

Za 30. členom se doda nov 30.a člen (ohranjanje narave), ki se glasi:

»Območje OPPN obsega kraški teren, kjer so ob zemeljskih delih že bili odkriti trije kraški objekti (jama / brezno), zato se odkritja takšnih objektov še pričakuje.

V primeru vdora tal in odkritja jame ali brezna je ob najdbi potrebno dela začasno ustaviti in o tem obvestiti pristojno organizacijo za ohranjanje narave (Zavod RS za varstvo narave), ki bo podala nadaljnje informacije za delo.

V obstoječe evidentirane in morebitne nove kraške objekte se ne odvaja meteornih vod z območja cone in ne odlaga odpadkov ali viška zemeljskega in gradbenega materiala. Kamninskega materiala naj se na območju cone ne razstreljuje.«.

VII.   REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

28. člen

V 31. členu (varstvo pred požarom) se črta besedilo zadnjega odstavka in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.«.

29. člen

V 32. členu (varstvo pred potresom) se v prvi povedi besedilo v oklepaju »projektni pospešek tal je 0,175 g« nadomesti z besedilom, ki se glasi »projektni pospešek tal je 0,25 g.«

30. člen

Besedilo 33. člena (obramba in zaščita) se črta in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji glede na določbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ni potrebno predvideti.«.

VIII.  NAČRT PARCELACIJE

31. člen

V 34. členu (prikaz parcelacije) se besedilo prvega odstavka črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Načrt parcelacije je razviden iz grafičnega dela (list št. 7 Načrt parcelacije z elementi za zakoličbo in s prikazom javnih površin) in prikazuje površine za gradnjo javne infrastrukture in gradbene parcele. Mejne točke parcel so opredeljene po koordinatnem sistemu D96 TM in so razvidne iz istega načrta.«.

IX.     ETAPNOST IZVEDBE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

32. člen

V 38. členu (pogoji in zahteve upravljavca državnih cest) se:

• za prvim odstavkom doda nov odstavek z besedilom, ki se glasi: »Del območja OPPN je znotraj varovalnega pasu AC. Za vse ureditve je treba zagotoviti odmik minimalno 10 m od roba cestnega sveta (oz. zemljišča) avtoceste za prihodnji razvoj AC. V tem pasu ni dopustno urejati trajnih ureditev (npr. parkirišče).«.

• v zadnjem (sedaj šestem) odstavku črta zadnjo besedo in se jo nadomesti z besedo, ki se glasi: »infrastrukturo.«.

• na koncu besedila dodata dva nova odstavka z besedilom, ki se glasi: »Pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v območju regionalne ceste je potrebno vložiti projektno dokumentacijo v pregled in potrditev na Direkcijo RS za infrastrukturo in si pridobiti pozitivno mnenje za izvedbo del na podlagi Zakona o cestah in Gradbenega zakona.

Direkcija RS za infrastrukturo odklanja vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala v varovalnem pasu državne ceste zaradi ceste, odvodnjavanja ceste, izvajanja vzdrževalnih del ali prometa na njej. Direkcija RS za infrastrukturo zato ne bo zgotavljala zaščite pred vplivi, ki so posledica obratovanja in vzdrževanja državne ceste na tangiranem odseku. Zaščito pred škodljivimi vplivi državne ceste izvede vsak investitor na lastne stroške. Prav tako Direkcija RS za infrastrukturo ne zagotavlja povrnitve stroškov odprave škode, nastale zaradi rednega in zimskega vzdrževanja državne ceste.«. 

X.      TOLERANCE

33. člen

Besedilo 39. člena (dopustna odstopanja pri pripravi projektne dokumentacije) se črta in nadomesti z  novim besedilom, ki se glasi: »Prikaz umestitve in dimenzij predvidenih stavb, zunanjih ureditev (zelene površine, parkirišča, manipulativne površine ipd.) ter pozicije dostopov, opredeljenih v grafičnem delu (list št. 5.1 Ureditvena situacija), so zgolj informativne in začrtane glede na obstoječe stanje ter optimalno rešitev celotnega območja. Stavbe se načrtujejo na podlagi programskih in tehnoloških zahtev. Pri nadaljnjem načrtovanju so obvezujoči lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje ter gradnjo, določeni v tem odloku (zadostne manipulativne površine, število parkirnih mest glede na predvideno dejavnost, faktor zazidanosti, faktor zelenih površin itn.). Stavbe se umeščajo znotraj površine za postavitev stavb tako, da so zagotovljeni ustrezni odmiki, ki zagotavljajo požarno varnost, ustrezne sanitarno-higienske pogoje (osončenje, prevetritev ipd.) ter ustrezno površino za normalno funkcioniranje in vzdrževanje posamezne stavbe, skladno z določili tega odloka.

Znotraj območja urejanja so, poleg že opredeljenih v tem odloku, dopustna še naslednja odstopanja:

• od dimenzij, tras in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše tehnološke ali bolj ekonomične rešitve, če te rešitve ne poslabšajo obstoječega oz. predvidenega stanja.

• od oblike in velikosti gradbenih parcel, prikazanih v grafičnem delu: gradbene parcele se lahko združujejo in delijo pod pogojem, da predstavljajo funkcionalno smiselne celote. Na novo oblikovane gradbene parcele morajo biti oblikovane (oblika, velikost) na način, da imajo dostop s prometne površine in omogočijo gradnjo stavb ter pripadajočih ureditev za nemoteno funkcioniranje programa, rabo in vzdrževanje objektov. Ne glede na lastništvo zemljiških parcel se gradbene parcele ne smejo oblikovati tako, da nastanejo nesmiselne gradbene parcele, katerih funkcija ni jasna in do katerih dostop od prometnih površin in druge GJI ni mogoč.

• od površine za postavitev stavb: z združevanjem gradbenih parcel se lahko združujejo tudi površina za postavitev stavb in dostopi (uvozi), pri delitvi pa se površina za postavitev stavb opredeli z odmiki od parcelnih mej, ki so določeni v 13. členu odloka.

• od odmikov: vsi odmiki, opredeljeni v odloku, so lahko tudi manjši, vendar le ob soglasju lastnika ali upravljavca sosednje parcele oz. infrastrukture ter ob upoštevanju predpisov o varstvu pred požarom. Manjši odmiki ne smejo ovirati ali poslabševati funkcioniranja sosednjih parcel (osončenost, delovni pogoji, vzdrževanje, promet, manipulacija itn.).

V primeru sprememb katastrskega stanja, ki izkazuje spremenjeno parcelno stanje glede na geodetski načrt, uporabljen pri izdelavi teh SD OPPN, se vsebine oz. določila SD OPPN smiselno upoštevajo na novem parcelnem stanju.

Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata. V primeru, da se pri pripravi projekta za gradbeno dovoljenje ugotovi, da v odloku ni navedene parcelne številke oz. je nepravilno navedena, je pa zajeta v območje SD OPPN, se le-ta smiselno upošteva.

Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati prostorskih, okoljskih, delovnih ali bivalnih razmer na območju urejanja oziroma na sosednjih območjih, prav tako pa tudi ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in veljavnimi predpisi. Z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora. «.

34. člen

Naslov »XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OLN« se spremeni tako, da se glasi »XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN«.

XI.     OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN

35. člen

V 40. členu (obveznosti investitorjev in izvajalcev) se:

• črta besedilo četrte alineje.

• za zadnjo alinejo dodata dve novi z besedilom, ki se glasi:

» • Zaščito pred morebitnimi škodljivimi vplivi državne ceste izvede vsak investitor na lastne stroške. Prav tako Direkcija RS za infrastrukturo ne zagotavlja povrnitve stroškov odprave škode, nastale zaradi rednega in zimskega vzdrževanja državne ceste. 

• Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove objekte in njihove funkcionalne površine niti ne za nova poselitvena območja oz. za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oz. območij spremenjene rabe prostora ter novih objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene, ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.«.

36. člen

Naslov »XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OLN« se spremeni tako, da se glasi »XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN«.

XII.   USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN

37. člen

V 41. členu (urejanje po prenehanju veljavnosti OPPN) se besedna zveza »prostorskim redom« nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Občinskim prostorskim načrtom«.

XI.     KONČNE DOLOČBE

38. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka se šteje, da je spremenjen in dopolnjen Odlok o Industrijski coni Dolenja vas, Uradni list RS, št. 1/08, 21/08 - tehn. popr., 7/12 in 21/12- tehn. popr.

39. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem teh SD OPPN opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

40. člen

(hramba OPPN)

SD OPPN se v analogni in digitalni obliki hranijo na sedežu Upravne enote Novo mesto in na sedežu Občine Mirna Peč, kjer so tudi na vpogled. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.

41. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine Mirna Peč.

Številka: 3501-1/2024-25

Datum: 19.03.2025