Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 –ZUJF, 14/15 –ZUUJFO, 11/18 –ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – IUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13–popr., 101/13, 55/15 –ZFisP, 96/15 –ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23) ter 18 in 66. člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, št. 1/2015 in 9/2023), je Občinski svet Občine Gornja Radgona na 12. redni seji, dne 12. 12. 2024 sprejel

ODLOK

o proračunu Občine Gornja Radgona za leto 2025

1.       SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se za Občino Gornja Radgona za leto 2025 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2.       VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA

2. člen

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in  konte ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3.       POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

3. člen

(izvrševanje proračuna)

V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.

Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.

Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.

4. člen

(namenski prihodki in odhodki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest; okoljska dajatev; požarna taksa; transferni prihodki iz državnega proračuna in proračuna EU; donacije; prihodki KS iz naslova najemnin za grobove; drugi namenski prihodki sofinancerjev.

Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika (postavke) v proračunu.

Občina upošteva pri porabi namenskih sredstev omejitve, ki jih določata 3. in 4.odstavek 21.člena ZIPRS2526.

Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun tekočega leta.

5. člen

Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki sveta krajevnih skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti si za pravne posle v vrednosti nad 2.100,00 eur mora pridobiti soglasje sveta krajevne skupnosti in župana.

Sredstva za financiranje in sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja.

Poraba sredstev za sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se dogovori s pogodbo.

Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva za namene, opredeljene v bilanci prihodkov in odhodkov le do višine sredstev, ki je za posamezne namene v tekočem letu planirana v občinskem proračunu. Na račun proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegala za ta namen določena sredstva v proračunu.

6. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe v okviru proračunskega uporabnika odloča na predlog neposrednega uporabnika župan, v primeru krajevnih skupnosti pa sveti krajevnih skupnosti, ki o tem sproti obveščajo župana.

Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah pravic porabe sredstev in v bilancah proračuna prikaže veljavni proračun za leto 2025.

7. člen

(odpiranje novih proračunskih postavk)

Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki se na podlagi drugega odstavka 1. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine.

Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (42. člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča.

Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika.

V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.

8. člen

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:

1.   v letu 2026 največ 50% navedenih pravic porabe in

2.   v prihodnjih letih skupaj največ 20% pravic porabe.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.

Prevzete obveznosti iz drugega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

9. člen

(spremljanje in spreminjanje projektov v načrtu razvojnih programov)

Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 30 %, mora predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov s sklepom občinskega sveta.

10. člen

(proračunska rezerva)

Na podlagi 49. člena ZJF se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.

Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.

V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna.

O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49.člena ZJF odloča župan in o tem obvešča občinski svet s pisnimi poročili.

Občina bo v letu 2025 izločila v proračunsko rezervo sredstva v višini 172.500,00 eurov.

11. člen

(splošna proračunska rezervacija)

Na podlagi 42. člena ZJF se v proračunu del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.

Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.

O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.

4.       POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA

12. člen

(odpis dolgov)

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2025 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 5.000,00 eurov. Posameznemu dolžniku odpiše dolg največ do skupne višine 500,00 eurov, nad to vrednostjo pa o tem odloča Občinski svet.

Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu.

V primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika proračuna občine ne presega dveh eurov, se v poslovnih knjigah občine razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.

Kot dolgovi po četrtem odstavku 77. člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.

13. člen

(druge posebnosti)

Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva.

O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.

14. člen

V primeru spremenjenih prostorskih potreb Občine Gornja Radgona, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Gornja Radgona za leto 2025 ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, lahko Občina Gornja Radgona sklepa pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem.

Občinski svet Občine Gornja Radgona določa, da skupna vrednost takih poslov lahko znaša največ 20 % skupne vrednosti načrtov iz 1. odstavka tega člena.

5.       NADZOR

15. člen

Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev opravlja Nadzorni odbor Občine Gornja Radgona v skladu z zakonom in statutom.

Občinski organi, javna podjetja in javni zavodi ter druge osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna, so dolžni omogočiti članom nadzornega odbora vpogled v finančno dokumentacijo in jim nuditi vse potrebne podatke v zvezi s porabo sredstev občinskega proračuna. Nadzorni odbor mora postopke nadzora opravljati v skladu s predpisi.

16. člen

Pristojni občinski upravni organ lahko opravlja nadzor nad materialnim, finančnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe. Uporabniki proračuna so dolžni poročila o porabi proračunskih sredstev za preteklo leto dostaviti do konca februarja tekočega leta.

Uporabnikom proračunskih sredstev, ki ne ravnajo v skladu z 8. členom tega odloka in prvim odstavkom tega člena lahko župan delno ali v celoti začasno ustavi proračunsko financiranje, dokončno pa občinski svet na predlog župana. Župan o tem poroča občinskemu svetu na prvi naslednji seji.

6.       OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA

17. člen

(obsega zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)

V primeru neenakomernega pritekanja prihodkov se občina lahko odloči za likvidnostno zadolžitev, največ do 5 % sprejetega proračuna.

Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2025 lahko zadolži do višine 650.000,00 eurov.

Občina v letu 2025 ne bo dajala poroštev javnim zavodom in javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je.

18. člen

(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)

Za potrebe upravljanja občinskega dolga, se občina lahko v letu 2025 zadolži do višine 6.500.000,00 eurov.

6.       PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

19. člen

(način objave odloka in gradiva)

Sprejeti odlok o proračunu občina objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Celotno gradivo proračuna, z bilancami na nivoju podkontov občina objavi na svoji spletni strani.

20. člen

(začasno financiranje v letu 2026)

Če proračun občine za leto 2026 ni sprejet pred začetkom leta se, na podlagi sklepa o začasnem financiranju občine, financiranje njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov, začasno nadaljuje na podlagi proračuna za leto 2026.

21. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se s 1. januarjem 2025.

Številka:  410-0005/20243-31

Datum:   17. 12. 2024