Na podlagi 124. člena v povezavi s prvim odstavkom 129. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24) ter na podlagi 17. člena Statuta občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015, 45/2022, 25/2023, 109/24), je Občinski svet Občine Prevalje na  17. redni  seji dne 06.03.2025 sprejel

ODLOK

O občinskEM podrobnEM prostorskEM načrtU ZA območje PR25 Ss

(Identifikacijska številka prostorskega akta: 4335)

I.       SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za sprejem)

(1) S tem odlokom se, ob upoštevanju prostorskih sestavin občinskega prostorskega načrta Občine Prevalje (Ur. glasilo slovenskih občin št. 36/2015, 71/2015, 4/2021), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt  za območje pr25 SS - v nadaljevanju OPPN.

(2) OPPN je izdelal Biro Godec, Sanja Godec, s.p., Ravne na Koroškem, pod št. projekta 10/23-OPPN.

Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 4335.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Odlok o OPPN iz prejšnjega člena določa: ureditveno območje podrobnega načrta, arhitekturne, krajinske in  oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi območji, dopustnost odstopanja od načrtovanih rešitev  in druge pogoje za izvajanje tega odloka.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v OPPN, ki obsega tekstualni in grafični del.

(3) Tekstualni del vsebuje naslednje vsebine:

       I.       Splošne določbe

     II.       Opis prostorske ureditve

   III.       Območje prostorske ureditve

    IV.       Umestitev načrtovane ureditve v prostor

      V.       Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

    VI.       Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

  VII.       Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

 VIII.       Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

    IX.      Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji

      X.      Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

    XI.      Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta

   XII.      Končne določbe

(4) Grafični del vsebuje:

(5) Sestavni del OPPN je tudi naslednje spremljajoče gradivo:

• poročilo o sodelovanju z javnostjo

• podatki iz prikaza stanja prostora

• strokovne podlage

• usmeritve in smernice

• mnenja 

• elaborat ekonomike

• okoljske presoje

• obrazložitev in utemeljitev OPPN

• povzetek za javnost

II.      opis prostorske ureditve

3. člen

(opis prostorske ureditve)

(1) Območje OPPN je namenjeno za gradnjo dveh večstanovanjskih stavb s skupno  40-50 stanovanj, vključno z izgradnjo pripadajoče gospodarske javne infrastrukture.

(2) Urbanistična zasnova je določena ob upoštevanju konfiguracije terena, velikosti gradbene parcele, poteka obstoječe javne infrastrukture vključno z  varovalnimi koridorji ter možnosti dostopa do območja urejanja.

III.    območje prostorske ureditve

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje  OPPN se nahaja znotraj centralnega dela naselja Prevalje in obsega zemljišča parc. št.: 136/56, 136/57 (del), 138/4, 138/5 (del), vse k.o. 884 Farna vas, v skupni izmeri cca 0,62 ha.

(2) Vplivno območje OPPN obsega vsa zemljišča znotraj območja OPPN in zemljišča  na katerih je predvidena gradnja in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture.

(3) Izven območja urejanja so predvideni posegi v zvezi s priključevanjem območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro in se izvajajo na zemljiščih parc. št. 158/5, 542/7, 136/9, 136/8, 139/2, 137/51, 136/57, vse k.o. 884 Farna vas.

(4) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih prilog (grafična priloga 4  v M. 1 : 1000).

IV.     UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)

(1) Območje OPPN  se nahaja v centralnem delu naselja Prevalje. Območje na južni strani meji na EUP PR39 ZP in PR99 CU, na zahodni strani na javno pot JP851773 ter na območje osnovne šole in vrtca Prevalje. Na vzhodni strani meji na javno pot JP 851682. Na severni strani poteka trasa zbirne ceste LZ 350411.

(2) Načrtovana komunalna oprema območja OPPN  se povezuje z obstoječimi infrastrukturnimi sistemi, ki so zgrajeni znotraj in izven območja OPPN. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi priključke na prometna, vodovodna, kanalizacijska, elektroenergetska in elektronska komunikacijska omrežja.

(3) Družbena infrastruktura je zgrajena v neposredni bližini območja urejanja (v radiju manj kot 250 m), kjer so na razpolago osnovna šola, vrtec, igrišča, parkovne površine, trgovske in storitvene dejavnosti, cerkev, avtobusno postajališče, dom starejših občanov in dr.

(4) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 3 »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

6. člen

(vrste dopustnih gradenj)

(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:

• priprava stavbnega zemljišča,

• odstranitve obstoječih naprav in objektov,

• gradnja novih objektov,

• gradnja in rekonstrukcija prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,

• urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin,

• vzdrževalna dela v javno korist.

7. člen

(vrste dopustnih dejavnosti in objektov)

(1) Na območju OPPN so dopustne naslednje dejavnosti in objekti:

Stavbe:

• 11220 Tri in večstanovanjske stavbe;

• 12420 Garažne stavbe - kolesarnice;

• 12745 Nadstrešnice;

Gradbeni inženirski objekti:

21, 22     Objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture;

2302       Elektrarne in drugi energetski objekti – dopustne so le fotonapetostne elektrarne v skladu z Uredbo o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih  naprav in sprejemnikov sončne energije (Ur. list RS, št. 27/2024);

24205     Objekti za preprečitev zdrsa  in ograditev.

8. člen

(tlorisni in višinski gabariti, oblikovna zasnova objektov)

(1) Večstanovanjski stavbi VS1 in VS2  – okvirna tlorisna velikost:  38,0 m x 15,0 m +-5%, stavbi lahko imata največ štiri etaže in sicer P+3, kletna etaža ni dopustna, višina stavbi od kote pritličja do najvišje kote strešne konstrukcije lahko znaša največ 14,0 m. Nad največjo višino je dopustna izvedba dimnikov, inštalacijskih naprav, sončnih zbiralnikov ali sončnih celic, dostopov do strehe vključno z dvigalnimi jaški, ograj, objektov in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture.

(2) Na območju urejanja je dopustna gradnja samostojnih pomožnih stavb (nadstrešnice nad parkirnimi prostori in ekološkim otokom, kolesarnice), ki služijo osnovnimi stavbami. Tlorisna velikost pomožnih objektov ni posebej določena, vendar je potrebno upoštevati dopustne stopnje izkoriščenosti zemljišč in zasnovo razporeditve stavb, prometnih površin in GJI. Ti objekti so lahko zgolj enoetažni, pri oblikovanju pa je potrebno upoštevati naslednje pogoje: objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno in usklajeni z osnovnim objektom (npr. v barvah, materialu in podobno), čim bolj nevtralno ter neagresivno se morajo vključevati v okolico; fasade objektov naj bodo usklajene z osnovnim objektom, zaželena je uporaba lesa.

9. člen

(višinske kote)

(1) Višinski kote pritličja večstanovanjskih  stavb VS1 in VS2 sta predvideni na koti 408,5 m n.v. ± 1,0 m.

(2) Višinske kote zunanje ureditve objektov  se morajo prilagajati kotam načrtovane zunanje ureditve in dostopnih poti.

10. člen

(regulacijske črte, odmiki)

(1) Lokacije objektov so razvidne iz grafičnih prilog.

(2) Gradbena linija večstanovanjskih stavb je razvidna iz grafičnih prilog. Izven gradbene linije so dopustni nadzemni deli stavbe (nadstreški, balkoni), ki ne segajo več kot 2 m izven fasadne ravnine.

(3) Odmiki večstanovanjskih stavb od zemljiških parcel javnih cest morajo znašati min. 4,0 m.

(4) Odmiki objektov od obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi.

11. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Oblikovanje objektov na območju urejanja mora biti poenoteno.

(2) Vse ureditve in objekti morajo biti zasnovani sodobno in iz kakovostnih in trajnih materialov, v skladnih barvah. Fasade morajo biti iz sodobnih materialov in izdelane skladno z okoljevarstvenimi in požarnimi zahtevami.

(3) Strehe objektov  so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu oz. kombinacija le teh, priporoča se izvedba v obliki zelene strehe. Na strešnih konstrukcijah je dovoljeno nameščati fotonapetostne naprave in zbiralnike za toplo vodo.

(4) Fasade objektov naj imajo svetel, nevsiljiv ton, ki je v skladu z okoliškimi objekti, brez dodanih bleščečih elementov v enobarvnih umirjenih , naravnih tonih brez dekoracij (okenskih obrob ali drugih označb, poslikav itd.) Uporaba signalnih/florescentnih  barv in rdečih tonov ter bleščečih elementov ni dovoljena.

(5) Fasadne linije in okenski ritem stavb ne smejo predstavljati negativnega vpliva na vedutni pogled in degradacijo vedute  kulturne dediščine, ki se nahaja izven območja OPPN.

12. člen

(oblikovanje zunanjih površin)

(1) Vse parkovne ureditve morajo biti zasnovane sodobno in iz kakovostnih in trajnih materialov ter v  skladnih barvah.

(2) Ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi. Pešpoti in skupne zunanje površine morajo biti tlakovane oz. utrjene, opremljene z mikrourbano opremo (klopi, smetnjaki in podobno) in primerno osvetljene.

(3) Elementi urbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti oblikovani enotno.

(4) Priporoča se utrditev  parkirnih mest s travnimi ploščami oz. rešetkami, ki omogočajo videz zelene površine.

13. člen

(hortikulturna ureditev)

(1) Na območju urejanja je dopustna zasaditev avtohtonih drevesnih vrst in grmovnic.

(2) Linijska zasaditev drevoreda domačih drevesnih vrst listavcev je predvidena vzdolž parkirnih površin z namenom zmanjšanje vedutne izpostavljenosti le teh.

(3) Na območju urejanja ni dovoljeno saditi rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge rastlinske dele.

(4) Minimalni delež raščenega terena na območju gradbene parcele (GPS) in skupne gradbene parcele (SGPS) mora znašati najmanj  20%.

14. člen

(nasipavanje in odkop zemljine)

(1) Na območju OPPN je dovoljeno zasipati in odkopavati zemljišča zaradi ureditve platojev oz. krajinskih ureditev za potrebe zunanje ureditve.

(2) Vse nastale brežine se morajo izvesti z naravnim naklonom in se navezovati na zunanje površine sosednjih parcel.

(3) V primeru, da višinska razlika ne omogoča naravnega naklona terena se višinska razlika izjemoma premosti z opornimi zidovi.

15. člen

(faktor zazidanosti parcel)

(1) Na ureditvenem območju so dopustni naslednji faktorji:

• Faktor zazidanosti,  kot razmerje med zazidano površino vseh stavb in pripadajočih pomožnih objektov in površino gradbene parcele posamezne stavbe (GPS) vključno  s pripadajočim delom skupne gradbene parcele (50% SGPS), je dovoljen do največ 0,4.

16. člen

(pogoji in merila za parcelacijo)

(1) Znotraj OPPN se določita gradbeni parceli za vsako večstanovanjsko stavbo (GPS) in  skupna gradbena parcela (SGPS), ki jo skupno souporabljata obe stavbi.

(2) Velikost in oblika gradbene parcele posamezne stavbe (GPS) in skupne gradbene parcele (SGPS) je razvidna iz grafičnih prilog.

(3) Območji na skrajno zahodnem in jugovzhodnem delu OPPN so predvideni za gradnjo javnih parkirnih prostorov in se evidentirata kot javne prometne površine.

17. člen

(pogoji in merila za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Na celotnem območju OPPN je dovoljeno graditi nezahtevne in enostavne gradbeno inženirske objekte, ki so potrebni za zagotavljanje minimalne komunalne opreme na območju urejanja.

(2) Nezahtevne in enostavne objekte, ki se štejejo za majhne stavbe  oz. urbano opremo, je dovoljeno graditi na celotnem območju OPPN ob upoštevanju splošnih in podrobnih pogojev, ki v OPN Občine Prevalje, glede vrste in velikosti le teh, veljajo za območje namenske rabe SS.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti smiselno locirani na območju urejanja ob upoštevanju urbanistične zasnove območja.

(4) Minimalni odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednjih zemljišč oz. gospodarske javne infrastrukture so določeni v OPN Občine Prevalje.

V.      ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV  in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno JAVNO dobro 

18. člen

(komunalna oprema območja)

(1) Območje urejanja bo opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo, ki obsega oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda,  elektronske komunikacije in dostop do javne ceste. Priključitev na plinovodno omrežje je možna v skladu s pogoji upravljavca.

(2) Istočasno je predvidena prestavitev oz. zavarovanje obstoječih komunalnih in infrastrukturnih vodov, ki se nahajajo na območju urejanja.

19. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Za dostop do območja urejanja se uporabljajo obstoječe javne ceste in peš poti, ki ga obkrožajo. Glavni prometni dostop/dovoz je predviden z vzhodne strani -  izvedba novega cestnega priključka na JP 851682.

(2) Interna dostopna pot poteka v smeri vzhod zahod in se uporablja tudi kot intervencijska pot. Ob dostopni poti se uredijo parkirna mesta za osebna vozila.

(3) Predlagani tehnični elementi za izvedbo prometne infrastrukture:

• interna dovozna pot se izvede s širino cestišča 6,0 m z ureditvijo enostranskega ali dvostranskega parkiranja.

• dostopi za pešce se izvedejo v širini najmanj 1,5 m.

(4) Parkirni prostori za osebna vozila stanovalcev se morajo urediti na območju urejanja in sicer znotraj območja skupne gradbene parcele in na javnih parkirnih mestih, ki so predvidena na skrajno zahodnem in jugovzhodnem delu OPPN. Potrebno je zagotoviti najmanj 2 parkirna mesta na stanovanjsko enoto.

(5) Parkirna mesta je potrebno opremiti z ustreznim številom elektro polnilnic za električne avtomobile.

20. člen

(oskrba s pitno in požarno vodo)

(1) Območje urejanja bo priključeno na javno vodovodno omrežje, ki je zgrajeno na severni strani območja , kjer poteka cevovod dimenzije PE110, z izvedbo novega vodovodnega priključka.

(2) Niveleta obstoječega terena na območju vodovoda se ne sme spreminjati. V kolikor bi se niveleta terena spreminjala, bo potrebno javni vodovod prestaviti.

(3) Vsi objekti, ki bodo priključeni na javni vodovod morajo imeti svoja odjemna mesta. Vodomerni števec za daljinsko odčitavanje mora biti vgrajen  v toplotni termični jašek izven voznih površin na lokaciji, ki je dostopna upravljavcu vodovoda.

(4) Predvideni vodovodni priključek mora zagotoviti ustrezno količino pitne in požarne vode za potrebe celotnega območja OPPN.

(5) Na območju urejanja se izvede en dodatni nadzemni hidrant, ki z obstoječimi hidranti na meji območja urejanja, pokrivajo celotno ureditveno območje. Minimalni premer cevovoda do nadzemnega hidranta mora biti DN 80.

(6) Horizontalni vzporedni odmik med obstoječim vodovodom in predvidenimi vodi gospodarske javne infrastrukture mora znašati minimalno 0,5 m, vertikalni višinski odmik pa min. 0,3 m, če so le ti položeni v zaščitnih ceveh.

21. člen

(odvajanje odpadnih voda)

(1) Na območju OPPN se mora izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda, ki mora biti v celoti načrtovan vodotesno.

(2) Na območju predvidene ureditve poteka fekalna kanalizacija UKC 30 na SZ delu in na lokaciji JP 851682 -  fekalna kanalizacija B50.

(3) Čiste padavinske vode s strešnih površin  se lahko vodijo v rezervoar deževnice, zbiralnik oz. zadrževalnik in se lahko porabijo za zalivanje zelenic na območju urejanja oz. druge namene. Padavinske vode naj bi se, ob upoštevanju geoloških pogojev, primarno ponikale v obstoječih in za ta namen urejenih ponikovalnicah, ki morajo biti locirane izven vpliva vseh povoznih površin.

(4) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati in mineralnimi olji (parkirišča, zunanje manipulativne površine ) pa  se morajo predhodno očistiti v ustrezno načrtovanih in dimenzioniranih  koalescentnih lovilcih olj po standardu EN 858-2 in speljati v obstoječi zadrževalnik znotraj območja urejanja oz. v sistem predvidene padavinske kanalizacije.

(5) V primeru, da načrtovane ponikalnice ne morejo zagotoviti odvajanje vseh padavinskih voda, se višek le teh mora speljati v obstoječo padavinsko kanalizacijo.

(6) Komunalne odpadne vode se morajo speljati po ločenem sistemu vodotesne fekalne kanalizacije v javno komunalno kanalizacijo odpadnih voda, ki poteka na območju javne ceste JP 851682.

22. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Območje OPPN bo priključeno na elektro omrežje v skladu s pogoji upravljavca.

(2) Napajanje objektov se bo izvedlo z novim NN priključnim kablovodom od TP Šola Prevalje:128, na obstoječih NN zbiralnicah. Nov NN dovod bo potekal po novi kabelski kanalizaciji od TP Šola vzdolž nove dovozne poti. Za napajanje se predvidita dva  elektro kabla (2xAl 4x240mm2).

(3) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne tipizacije Elektro Celje, d.d., veljavne tehnične predpise in standarde.

(4) Nove in obstoječe podzemne energetske vode je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor. V varovalnem pasu 1 meter od osi voda gradnja stavb in ograj ni dopustna.  Morebitne zasaditve dreves, grmičevja žive meje ali podobno je dopustno izvajati v minimalni oddaljenosti debla 2,5 metra od trase nizkonapetostnega podzemnega voda, pri čemer je potrebo vodnike položiti v zaščitno cev premera 160 mm.

(5) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenega dovoljenja za komunalno infrastrukturo in gradnjo stavb je potrebno upoštevati IDP načrt s področja elektrotehnike (Elektroprojekti, Karmen Kegl Kalšan s.p., št. proj. 64/24, september 2024) in si od Elektra Celje d.d. pridobiti dokumente za posege v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.

23. člen

(javna razsvetljava)

(1) Ureditveno območje je možno opremiti z javno razsvetljavo, ki bo zgrajena ob objektih, dovoznih poteh in parkirnih površinah, ob upoštevanju pogojev upravljavca.

(2) Svetila javne razsvetljave na nizkih in visokih stebrih ne smejo sevati UV svetlobe in morajo biti oblikovana tako, da ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja.

24. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Oskrba območja OPPN  z zemeljskim plinom je možna s priključkom na obstoječe plinovodno omrežje 100 mbar, ki poteka na severni in zahodni strani območja urejanja.

(2) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Ur. list RS, št. 26/02, 54/02, 17/14-EZ-1, 38/24-EZ-2).

(3) Uporaba plina, kot energenta, je dopustna le v primeru hibridnega sistema ogrevanja, kjer je glavni vir ogrevanje brez emisij toplogrednih plinov na lokaciji sami in se za sekundarni vir ogrevanja uporablja zemeljski plin samo za potrebe pokrivanja vršnih potreb, skladno z določili Energetskega zakona (EZ-2, Ur. list RS, 38/24)

25. člen

(energetska oskrba objektov)

(1) Za energetsko oskrbo objektov je potrebno uporabiti obnovljive energetske vire (sončna energija, toplotna črpalka, dr). Kot dodatni vir energije se lahko uporabi tudi zemeljski plin.

(2) Dovoljeno je tudi priključevanje objektov na toplovodno omrežje, v kolikor bo le to zgrajeno na območju urejanja.

26. člen

(elektronsko komunikacijsko  omrežje)

(1) Predvideni objekti bodo navezani na EK omrežje, ki poteka vzdolž obodnih javnih cest okoli območja urejanja. Priključitev je možna  na obstoječih TK kabelskih jaških.

(2) Obstoječe TK omrežje je potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti ali razširiti na osnovi projektne dokumentacije.

(3) Znotraj območja urejanja bo izveden nov zemeljski TK razvod v kabelski kanalizaciji, ki bo potekal vzdolž dostopnih poti.

(4) Za potrebe izvedbe telekomunikacijskega omrežja se na območju urejanja vgradijo kanalizacijske cevi za elektronske komunikacijske vode (2 x PEHD fi 50 mm)  do predvidenih objektov.

(5) Pri načrtovanju objektov je potrebno predvideti vgradnjo dovodnih TK omaric, ki morajo biti locirane  na mestu, ki omogoča 24 urni dostop. Notranje telekomunikacijske omarice se morajo izvesti s tipiziranimi materiali in elementi z zagotovljenim električnim napajanjem.

(6) Na območju OPPN  se po potrebi vzpostavi maloobmočne brezžične dostopovne točke v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), 2. odstavka 57. člena Direktive 2018/1972/EU in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1070.

27. člen

(obveznost priključitve na omrežja in objekte javne gospodarske infrastrukture)

(1) Predvidena večstanovanjska objekta se morajo obvezno priključiti na prometno omrežje, vodovodno omrežje, omrežje komunalnih in padavinskih voda, elektro omrežje  in elektronsko komunikacijsko omrežje.

(2) Priključitev na plinovodno omrežje je obvezna v primeru, če investitor ne bo uporabljal obnovljive vire energije pri obratovanju objektov.

VI.     REŠITVE IN UKREPI ZA celostno OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

28. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.

(2) V primeru, da bi se arheološke ostaline odkrile ob samih posegih v prostor, bo potrebno izvesti arheološko raziskavo, v času gradnje pa zagotoviti arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli.

vii.   REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, naravnih virov in ohranjanja narave

29. člen

(varstvo zraka)

(1) Za ogrevanje in hlajenje objektov se naj v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak, geotermalna energija) ali elektrika in zemeljski plin oz. lesna biomasa v skupni kotlovnici. Uporaba lesne biomase se načrtuje le, če se hkrati načrtuje tudi njena uporaba v sodobnih napravah v skladu s predpisi, ki določajo emisije snovi v zrak za male kurilne naprave in emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

30. člen

(vodni režim in stanje voda)

(1) Območje urejanja se nahaja izven ogroženih, varstvenih ali varovanih območjih po ZV-1.

(2) Pri graditvi objektov in izvedbi zunanje ureditve je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito podtalnice in podzemnih voda.

(3) Pri projektnih rešitvah odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda je potrebno  upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, področje emisij snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

(4) V skladu z izdelanim geološko geotehničnim poročilom, št. P-25/24, marec 2024, projektant Promaro d.o.o., je dopustno padavinske vode z območja urejanja speljati v lokalne zadrževalnike s ponikanjem oz.  višek le teh v javno kanalizacijsko omrežje.

(5) Odvajanje padavinskih voda  iz večjih ureditvenih območij  je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer, na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki in podobno).

31. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati v skladu s veljavnim predpisom Občine Prevalje glede načina ravnanja z komunalnimi odpadki - Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občinah Koroške regije (Ur. list RS, št. 173/20),

(2) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(3) Posode za komunalne odpadke, vključno s posodami za zbiranje ločenih frakcij, se morajo namestiti na skupnem zbirnem mestu (ekološki otok), ki se mora nahajati neposredno (največ 5 m) ob dovozni poti in je možen dostop s smetarskim vozilom.

32. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Objekti, zgrajeni na območju OPPN, morajo glede hrupa izpolnjevati določila veljavnih predpisov glede  zvočne zaščite stavb in drugih predpisov iz področja varstva pred hrupom.

(2) V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je območje urejanja opredeljeno s II stopnjo varstva pred hrupom (stanovanjske površine).

(3) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Prezračevalne, ogrevalne in hladilne naprave, ki so lahko pomemben vir hrupa, je treba umestiti na ali v objekte tako, da pri najbližjih sosednjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo povzročali prekomernih ravni hrupa. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa, ki velja za to območje.

33. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Pri gradnji elektro omrežja je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zaščite pred elektromagnetnim sevanjem.

(2) V času izdelave OPPN to je: Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 70/96, 41/04-ZVO-1, 44/22-ZVO-2).

34. člen

(raba obnovljivih virov energije)

(1) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko tipa voda – voda, kjer je toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor najprej pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda in  nato pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-1.

(2) Če gre za rabo  vode po 125. členu ZV-1, izda vodno dovoljenje Direkcija RS za vode  na podlagi posebne vloge. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja oz. mnenja.

(3) Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebnih vlog. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja.

35. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju OPPN ni evidentiranih varovanih območij na podlagi  Zakona o ohranjanju narave.

36. člen

(varstvo plodne zemlje)

(1) S površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi, je potrebno odstraniti ter začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina ter jo uporabiti pri urejanju zelenih površin.

VIII.  REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

37. člen

(raba prostora za obrambo)

(1) Na območju urejanja ni evidentiranih oz. predvidenih objektov in naprav za  potrebe obrambe.

38. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarno varstvo posameznih objektov kot celotnega območja OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varnostnimi predpisi.

(2) Za potrebe  zagotavljanja požarne vode je potrebno znotraj območja urejanja zagotoviti omrežje nadzemnih hidrantov, ki bodo locirani ob dovoznih poteh in bodo pokrivali celotno območje urejanja.

(3) Dovozne ceste, poti  in utrjene površine ob objektih  morajo zagotavljati zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila – uporabi se  interna dovozna pot v smeri vzhod – zahod oz. javne prometne površine znotraj in izven območja OPPN.

(4) Odmiki med objekti morajo zagotavljati zadostno oddaljenost, ki onemogoča preskok ognja (upošteva se veljavna tehnična smernica glede  požarne varnosti v stavbah - TSG-1-001:2019).

(5) Projektna dokumentacija za gradnjo objektov in komunalnih naprav mora biti izdelana v skladu z določili veljavnih predpisov, ki se nanašajo na varstvo pred požarom.

(6) Vgradnja sončnih elektrarn in drugih naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.

39. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Na podlagi Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. list RS, št. 57/1996, 54/2015) na območju urejanja ni potrebno graditi zaklonišč osnovne zaščite.

(2) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati projektni pospešek tal (g) 0,150 za tla vrste A v skladu z Eurocode 8.

(3) Območje OPPN se po podatkih  iz Atlasa okolja in geološko geotehničnega poročila, št. P-25/24, marec 2024, projektant Promaro d.o.o., nahaja izven poplavnih, plazljivih in erozijsko ogroženih območij, druga ogrožena območja prav tako niso evidentirana.

(4) Na območju OPPN niso dovoljeni posegi, pri katerih obstaja možnost razlitja nevarnih snovi.

(5) Pri gradnji komunalne opreme in objektov je potrebno upoštevati pogoje geološko geomehanskih analiz ter predvideti vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo  stabilnost terena in načrtovanih objektov. V času gradnje mora biti zagotovljen geomehanski nadzor.

IX.     etapnost izvedbe prostorske ureditve  in drugi pogoji

40. člen

(etapnost izvedbe, začasna namembnost zemljišč)

(1) OPPN se lahko izvaja v etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.

(2) V obdobju do pričetka gradnje načrtovanega posega, se  zemljišča lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred sprejetjem OPPN.

41. člen

(obveznosti investitorja oz. pobudnika in izvajalcev)

(1) Pobudnik oz. investitor načrtovane prostorske ureditve mora v celoti financirati in opremiti območje s potrebno komunalno infrastrukturo v skladu z določili podrobnega načrta.

(2) Pred pričetkom del morajo izvajalci del obvestiti upravljavce energetskih in komunalnih naprav  zaradi zakoličbe in zaščite le teh v času gradnje.

(3) Investitor mora upoštevati geotehnično poročilo o pogojih izvedbe komunalne opreme in objektov ter zagotoviti geotehnični nadzor v času izvajanja del.

(4) Pri načrtovanju, izvedbi in uporabi objektov morajo izvajalci in investitor upoštevati vse pridobljene pogoje nosilcev urejanja prostora, ki so obvezna priloga OPPN (smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora).

X.      velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

42. člen

(dovoljena odstopanja)

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od horizontalnih gabaritov in zakoličbenih elementov predvidenih objektov, oblike in velikosti gradbenih parcel  in drugih ureditev (v okviru parcel zajetih v tem odloku), ter načrtovanih tras komunalnih vodov če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih in drugih pogojev ugotovijo ekonomsko  in tehnično utemeljene rešitve, ki ne vplivajo na osnovno urbanistično zasnovo območja in ne spreminjajo s tem odlokom določenih pogojev za zagotovitev požarne varnosti  in varstva okolja. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju  z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.

XI.     Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta

43. člen

(merila in pogoji po prenehanju veljavnosti OPPN)

Po  prenehanju veljavnosti OPPN se bo območje urejalo na podlagi občinskega prostorskega načrta ob upoštevanju splošnih in podrobnih meril in pogojev  za območje SS oz. drugega veljavnega prostorskega akta ob obveznem upoštevanju določil opisanih v 4. in 5. poglavju tega odloka.

XII.   KONČNE DOLOČBE

44. člen

(vpogled)

(1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Prevalje v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.

(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.

45. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

46. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 3502-0002/2024

Datum:   06.03.2025