Občinski
svet Občine Ravne na Koroškem je na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Ur. l. RS 33/2007, št. 70/08 ZVO-1B, št. 108/9 in št. 80/10 ZUPUDPP in
naslednji),
Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega
prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene
gradnje in območij za razvoj in širitev naselij
(Ur. l. RS, št 99/07) in 16. člena
Statuta Občine Ravne na Koroškem
(Ur. l. RS, št. 39/99…23/2007 in naslednji) ter sprejetega
Sklepa o začetku priprave občinskega prostorskega načrta Občine Ravne na
Koroškem
(Ur. l.
RS, št 112/2008) na svoji 20. seji dne 27. 2. 2013 sprejel |
ODLOK |
O
OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU |
OBČINE
RAVNE NA KOROŠKEM |
I. Uvodne določbe
|
1.
člen |
(uvod) |
(1)
Občinski prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se, ob
upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb
občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega
razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter
določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. |
(2)
Občinski prostorski načrt velja na celotnem območju občine. |
2.
člen |
(vsebina in sestavine odloka) |
(1) Odlok
OPN sestavlja tekstualni in grafični del, ki se delita na strateški in
izvedbeni del. |
(1)
Tekstualni del OPN obsega naslednja
poglavja: |
I. Uvodne
določbe |
II.
Strateški del |
III.
Izvedbeni del |
IV. Končne
določbe |
V.
Priloge: |
·
Priloga 1
- Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po
namenski rabi |
·
Priloga 2
- Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne
enote urejanja |
(3)
Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: |
|
Številka |
Karta |
Merilo |
2.1.1. |
Zasnova prostorskega razvoja |
1:50.000 |
2.1.2. |
Zasnova gospodarske javne infrastrukture |
1:50.000 |
2.1.3. |
Okvirna območja naselij in razpršene poselitve |
1:50.000 |
2.1.4.1. |
Usmeritve za razvoj poselitve |
1:50.000 |
2.1.4.2. |
Usmeritve za razvoj v krajini |
1:50.000 |
2.1.4.3. |
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih
izvedbenih pogojev |
1:50.000 |
|
(4)
Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: |
|
Številka |
Karta |
Merilo |
1 |
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste |
1:50.000 |
2 |
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in
ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture |
1:50.000 |
3 |
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev |
1:5.000 |
4 |
Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne
gospodarske infrastrukture. |
1:5.000 |
3.
člen |
(uporabljeni izrazi) |
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1.
Atrijska hiša
je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim
notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski
prostori. |
2.
Bruto tlorisna površina (BTP)
stavbe je
skupna površina vseh etaž izračunanih po sistemu SIST ISO 9836.
|
3.
Dozidava oziroma nadzidava
objekta je
izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida
ali nadzida nov del objekta do največ 50 % obstoječe BTP objekta. Pri
izračunu BTP za dozidavo ali nadzidavo objekta se ne upošteva površin
pod terenom. Dozidava ali nadzidava večja od 50 % obstoječe BTP oziroma
dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni
objekt, pomeni gradnjo novega samostojnega objekta. Prizidek je potrebno
priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov
objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje. |
4.
Drevnina
so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli. |
5.
Enodružinska hiša
je prosto stoječ stanovanjski objekt, ki obsega največ dve stanovanji s
skupnim vhodom, ter lahko ima do 50 % BTP namenjene za okolje nemotečo
poslovno dejavnost in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni
strukturi enodružinskih hiš. |
6.
Enota urejanja prostora
(v nadaljevanju EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja
ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora
in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja,
ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste
posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma
usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega
prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja prostora je
območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za
urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP. |
7.
Etaža
je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v
najnižjem delu višjo od 1,20 m. |
8.
Etažnost objekta
je
določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo
pritličje (P), mansarda (M), terasa (T) in
nadstropje (N). |
9.
Faktor izrabe parcele objekta
(v
nadaljevanju FI), se določi kot razmerje med BTP objekta in
celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva
površin pod terenom. |
10.
Faktor odprtih javnih površin
(v
nadaljevanju FJP) je razmerje med površino zelenih oziroma
odprtih javnih površin (zelenice, parki, trgi), ki služijo skupni rabi
prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) ter
ne služijo kot javne prometne površine oziroma niso del odprtih bivalnih
površin objektov, ter celotno površino obravnavanega območja. |
11.
Faktor zazidanosti parcele objekta
(v
nadaljevanju FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov
(vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega
ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino
parcele objekta. Pri izračunu BTP za FZ se ne upošteva površin pod
terenom. |
12.
Faktor zelenih površin
(v nadaljevanju: FZP) se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih
površin glede na faktor izrabe parcele objekta. Za odprte bivalne
površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene
zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne
funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, ekološki
otoki). |
13.
Frčada
je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih
ali podstrešnih prostorov. |
14.
Funkcionalno drevo
je drevo z
obsegom debla min. od 18-20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in
višino debla min 2,2 m. |
15.
Gospodarska javna infrastruktura
so objekti
ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb
skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka
določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi
objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je
državnega in lokalnega pomena. |
16.
Gradnja
je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. |
17.
Gradnja novega objekta
je izvedba
del, s katerimi se zgradi nov samostojen objekt oziroma se objekt dozida
ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji
izgled. |
18.
Grajeno javno dobro
so
zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi
namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. |
19.
Kap objekta
je najnižja točka strešine objekta. V primeru, ko predvideni objekt leži
južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, se kot kap
štejejo tudi vsi horizontalni lomi strešine, ki presegajo polovico
celotne horizontalne dolžine najnižje kapi te strešine. |
20.
Klet (v nadaljevanju K)
je del
stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. |
21.
Kolenčni zid
je obodni
zid v mansardi; višina je šteta od gotovega poda do začetka poševnine
stropa. |
22.
Komunalna oprema
so: |
objekti in
omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih
javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, |
objekti in
omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih
javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je
priključitev obvezna, |
objekti
grajenega javnega dobra, (občinske ceste, javna parkirišča in druge
javne površine...) |
23.
Legalno zgrajeni
objekt je
objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje
ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967. |
24.
Lice stanovanjske stavbe
je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot
so dnevna soba, kuhinja. |
25.
Mansarda
(v nadaljevanju M) je prostor pod poševno streho, z višino
kolenčnega zidu največ 1,20 m. Če je kolenčni zid višji, se mansarda
šteje za etažo. |
26.
Nadstropja
(v nadaljevanju N) so vse etaže stavbe nad pritličjem.
Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa. |
27.
Naselje
je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb
različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo
uporabo, in območje površin, predvidenih za širitev. |
28.
Nelegalna gradnja
pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno
dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega
dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim
dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni
odstranil. |
29.
Nestanovanjska stavba
je objekt, v katerem ni stanovanjskih površin. |
30.
Objekt
je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz
gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi
inštalacijami in tehnološkimi napravami. |
31.
Odstranitev objekta
je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi. |
32.
Okoljska infrastruktura
so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za
ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov. |
33.
Oskrbovana stanovanja
so stanovanja, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim in gibalno
omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom. |
34.
Osnovna oskrba prebivalcev
vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne
dejavnosti. |
35.
Otroško igrišče
je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen
z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim
starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev
načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. |
36.
Parcela objekta
je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem
stoji objekt, vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu
oziroma na katerem je predviden objekt, vključno z urejenimi površinami,
ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi
gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po
prejšnjih predpisih. |
37.
Podolgovat tloris
je tloris, izhajajoč iz pravokotnika. Izjemoma se mu lahko dodaja ali
odvzema volumne, a skupaj največ 1/3 dolžine oz. širine osnovnega
objekta. |
38.
Poseg v prostor
je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o
graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem
površju ter pod njim. |
39.
Praviloma
- izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka, da pa je
dovoljeno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in
omejitev ni možno upoštevati, kar obrazloži in utemelji projektant v
postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
40.
Pretežno
pomeni najmanj 70 %. |
41.
Pritličje
(v nadaljevanju P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo
neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od
najnižje kote terena ob objektu. |
42.
Raščen teren
so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem
sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. |
43.
Razpršena gradnja
je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba
prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna
sanacije. Parcela objekta, ki je bila v gradbenem dovoljenju opredeljena
kot funkcionalno zemljišče ali parcela objekta, za objekt, ki je s tem
aktom določen kot razpršena gradnja, je stavbno zemljišče. |
44.
Regulacijske črte
(regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma
uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko
načrtujejo in gradijo objekti. |
regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in
predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti
in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo
grajenega javnega dobra; |
gradbena
meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani
objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje
odmaknjeni v notranjost zemljišča; |
gradbena
linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom
– s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti. |
gradbena
meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično etažo, ki
je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa
se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; |
načrtovano
območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje
varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra. |
45.
Rekonstrukcija objekta
je
spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje
objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma
izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa
se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge
njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v
zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10
%; |
46.
Sleme
je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja
točka strehe. |
47.
Sonaravno urejanje vodotokov
je
urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in
drugih vidikov. |
48.
Sprememba namembnosti
je izvedba
del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s
katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa
takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo
vplivi objekta na okolico. |
49.
Spremljajoča dejavnost
je tista
dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko
umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov. |
50.
Stanovanjska stavba
je objekt,
v katerem je več kot 60 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju. |
51.
Stanovanjska stavba za posebni namen
je stavba,
namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih
oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski
domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske
skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter
druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo
bivanje. |
52.
Strnjena gradnja
je gradnja
stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali
njenim delom. |
53.
Trg
je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za
sestajanje, zbiranje ljudi. |
54.
Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture
obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov,
katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v
prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega
organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi. |
55.
Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture
obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi
dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca. |
56.
Večstanovanjska stavba
je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok,
stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti). |
57.
Veduta
je poudarjen pogled z določenega mesta opazovanja (praviloma javne
površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem
opazovanja, ki je lahko objekt ali območje. |
58.
Višina objekta,
ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu
do kote najvišje točke strehe (sleme). |
59.
Vrstna hiša
je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu
najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov. |
60.
Vrtiček
je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne
potrebe. |
61.
Vrtičkarstvo
je prostočasna dejavnost, ki vključuje
pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe in se
izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
|
62.
Vzdrževanje objekta
je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča
njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska
vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z vzdrževalnimi
deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti,
velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta, pri čemer je
potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne
elemente. |
63.
Zaselek
je naselje z največ deset manj zahtevnimi objekti. |
64.
Zbiralnica ločenih frakcij
je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje
in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji
komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo. |
65.
Zbirni center
je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje
in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji
komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo
te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen
tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij. |
66.
Zelena streha
je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. |
67.
Zelene površine naselja
so površine, namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji
in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so
namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju. |
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem
odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo
predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. |
(3)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so
zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni
za moške in ženske. |
(4)
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
Kratica |
Pomen kratice |
BTP |
bruto tlorisna površina |
ČN |
čistilna naprava |
DPN |
državni prostorski načrt |
EPO |
ekološko pomembno območje |
EUP |
enota urejanja prostora |
FI |
faktor izrabe parcele |
FJP |
faktor odprtih javnih površin |
FP |
faktor gradbene prostornine |
FZ |
faktor zazidanosti parcele |
GJI |
Gospodarska javna infrastruktura |
GL |
gradbena linija |
GM |
gradbena meja |
GMn |
gradbena meja v nadstropju |
K |
klet |
M |
mansarda |
MRP |
merilno regulacijska postaja |
MČN |
mala čistilna naprava |
N |
nadstropje |
NPR |
namenska raba prostora |
NV |
naravna vrednota |
OPN |
občinski prostorski načrt |
OPPN |
občinski podrobni prostorski načrt |
P |
pritličje |
PE |
populacijske enote |
PM |
parkirno mesto |
RL |
regulacijska linija |
RTP |
razdelilna transformatorska postaja |
TP |
transformatorska postaja |
UN |
urbanistični načrt |
ZN |
zazidalni načrt |
|
II. Strateški del
|
4.
člen |
(vsebina strateškega dela) |
Besedilo
strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: |
1.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
2.
Zasnova prostorskega razvoja občine |
3.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture |
4.
Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana |
5.
Določitev območij razpršene poselitve |
6.
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
7.
Usmeritve za razvoj v krajini |
8.
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
9.
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
II.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
|
|
II.1.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
|
5. člen |
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko
odgovarjajočih sektorskih dokumentov) |
(1) V
prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih
dokumentov: |
·
Strategija
prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), |
·
Prostorski
red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), |
·
Program
razvoja podeželja 2004-2006 za Republiko Slovenijo (Ur. l. RS, št.
116/04), |
·
Sektorski
nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi, |
·
drugi
akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev
posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture. |
6.
člen |
(stanje
in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini) |
Osnovni
podatki |
(1) Občina
Ravne na Koroškem obsega pokrajino spodnjega dela Mežiške doline. Obsega
63.4 km2 in ima 11.524 prebivalcev (SURS, 1.7.2012). Na
severu meji na Republiko Avstrijo, na zahodu na Občino Prevalje, na jugu
na Občino Črna na Koroškem, na vzhodu na Mestno občino Slovenj Gradec in
na severovzhodu na Občino Dravograd. V primerjavi s slovenskim
povprečjem (98 preb./km²) je območje občine gosto naseljeno (182
preb./km²). Najgosteje je naseljeno mesto Ravne na Koroškem, kjer
prebiva več kot 69 % vsega prebivalstva občine. |
Gospodarstvo |
(2) Občina
je imela v obdobju 1961-1991 sicer zelo dobro gibanje prebivalstva, v
obdobju 1991-2006 pa je zabeleženo upadanje prebivalstva. Za slovenske
razmere ima občina povprečen indeks staranja prebivalstva, ki je leta
2005 znašal 103,88, v primerjavi s povprečjem regije (99,07) in
povprečjem države (110,47). Zaskrbljujoč je negativen indeks prirasta
prebivalstva, ki iz leta v leto pada. V letu 2006 je bil negativen tako
naravni prirast (-23), kot tudi selitveni prirast (-48), pri čemer so
glede demografskih kazalnikov posebej problematična naselja podeželskega
dela občine (Stražišče, Strojna, Navrški Vrh, Podkraj, Sele in Uršlja
Gora). Najboljše demografske kazalnike izkazuje naselje Kotlje.
|
(3) Občina
ima neprimeren zaposlitveni indeks. Glede na to, da naselje Ravne na
Koroškem predstavlja tudi zaposlitveno središče za Mežiško dolino in za
širše območje Koroške regije, to pomeni, da se velik del aktivnega
prebivalstva občine zaposluje izven območja občine. |
(4) Občina
ima po listi kvalitetnih ekonomskih kazalcih nadpovprečno uspešno
gospodarstvo, ki zelo izboljšuje poslovne rezultate. V letu 2005 je bil
daleč najvišji delež delovnih mest v sekundarnem sektorju (72,3 %),
delež v terciarnem in kvartarnem sektorju pa počasi narašča.
|
(5)
Dejstvo, da so Ravne največje mesto na Koroškem, je v širšem družbenem
prostoru premalo poznano. Prav tako so podcenjeni vloga in pomen občine
v regiji ter njeni gospodarski in razvojni potenciali, ki so neposredno
povezani tudi s skupnim naselitvenim in gospodarskim bazenom s
sosednjimi Prevaljami. |
Poselitev |
(6)
Centralna naselja Ravne na Koroškem, Kotlje in Tolsti Vrh nimajo
ustreznih celostnih urbanističnih rešitev. |
(7)
Problem predstavlja velika razpršenost poselitve na severnem in južnem
delu občine in s tem povezana slabša opremljenost oziroma večji stroški
opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo na podeželskem območju
občine. |
(8) V
občini so vedno večje težnje po individualni stanovanjski gradnji ter
individualnih počitniških objektih ter posledično stalne težnje po
širitvi poselitvenih območij na kmetijska in gozdna zemljišča.
|
(9)
Problem predstavljajo nelegalne gradnje iz preteklih let, ki so
prostorsko v mnogih primerih neustrezno umeščene in praviloma komunalno
neurejene. |
(10) V
občini se izkazujejo stalne potrebe po večstanovanjskih in individualnih
stanovanjskih objektih. Ocena potreb oz. povpraševanja po tržnih
stanovanjih se giblje od 20 do 30 stanovanj letno, podobna ocena velja
tudi za neprofitna stanovanja. Potrebe po individualni stanovanjskih
gradnji za obdobje naslednjih 15 let ocenjujemo na 200 enot, zato je z
vidika zagotavljanja optimalne komunalne opremljenosti zemljišč za
gradnjo nujno aktiviranje območij,
primernih za organizirano stanovanjsko gradnjo. |
Prometna
infrastruktura |
(11) Na
območju občine je 12.7 km državnih, 59.5 km lokalnih, 51.3 km javnih
poti, 2.5 km kolesarskih poti in 103 km gozdnih cest. |
(12)
Glavne cestne povezave potekajo po dolini reke Meže ter dolinah večjih
pritokov. Na območju občine ni priključka na avtocesto. Na območju
Občine Ravne na Koroškem potekata dve državni cesti: |
·
G2-112
Holmec – Poljana – Ravne – Dravograd in |
·
R1-227
Ravne – Kotlje – Slovenj Gradec. |
(13)
Glavna cesta, ki povezuje Ravne na Koroškem s preostalo Slovenijo,
poteka iz občine Žalec (G1-4), preko Slovenj Gradca do Dravograda in se
nato nadaljuje po cesti G2-112 do Raven na Koroškem, vendar lega ceste v
prostoru in razmere na cesti niso ugodne, zato večina potnikov, ki pozna
območno cestno omrežje, za dostop do Raven na Koroškem uporablja cesto
R1-227, ki pa je v zelo slabem stanju in ni dimenzionirana na promet, ki
ga prevzema. |
(14)
Zaradi neustrezne ureditve državnih cest, ki so tudi slabo vzdrževane,
se ves tranzitni promet odvija skozi mesto Ravne. Poleg izgradnje hitre
ceste so zato za mesto nujne severna in vzhodna obvoznica ter južna
razbremenilna cesta, ki bodo razbremenile promet skozi mestno jedro. |
(15)
Mirujoči promet ni ustrezno urejen. V odprtem prostoru, predvsem na
turistično rekreativnih območjih, je pokritost s parkirnimi mesti
zadovoljiva. Velik problem pa predstavlja količina parkirnih mest v
naseljih, predvsem v mestu Ravne na Koroškem, še posebej v jedru mesta.
Po analizi je trenutno v občini 3.520 parkirnih mest, po normativih pa
bi potrebovali vsaj 4.100 parkirnih mest. |
(16)
Železniško omrežje (regionalna železniška proga št. 34,
Maribor-Prevalje-d.m.) v občini z glavnim železniškim postajališčem na
Ravnah in postajališčem na Dobrijah je na slovenski in evropski sistem
povezano le z enim tirom. Železnico večinoma uporablja gospodarstvo za
promet tovora, potniški promet proti Mariboru in v smeri Pliberka je
močno okrnjen. |
Oskrba s
pitno vodo |
(17)
Zaradi reliefnih razmer in razpršene gradnje na območju občine javno
vodovodno omrežje ni zgrajeno na celotnem območju občine. Glede na
geografske možnosti pa ima občina kljub temu dokaj dobro oskrbo s pitno
vodo. Skupna dolžina vodovodnega omrežja in delov lokalnih vodovodov je
151 km. |
(18) Na
območju Občine Ravne na Koroškem delujeta dva sistema za oskrbo s pitno
vodo: Šumc- Rudnik-Kozarnica in Strojna. |
(19) Vodni
vir Šumc pokriva del naselja Ravne na Koroškem (Dobja vas, Janeče,
Čečovje in del centra naselja), vodna vira Rudnik in Kozarnica pa
območja naselij Kotlje, Brdinje ter del naselja Ravne na Koroškem
(Šance, Javornik in del centra naselja). Iz vodnega vira Šumc se napaja
tudi območje ZGO-zaokroženo gospodarsko območje na Ravnah na Koroškem,
ki ima poleg tega zagotovljeno še tehnološko vodo iz vodnjakov in
hladilno vodo iz vodnega rova zaprtega rudnika Mežica. |
(20)
Gospodinjstva na območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja,
se s pitno vodo oskrbujejo iz vaških vodovodov oziroma lastnih zajetij.
|
(21)
Vodooskrba iz nekaterih vaških vodovodov ne ustreza sanitarno higienskim
zahtevam, ti vodovodi tudi nimajo urejenega upravljanja. |
Odvajanje
in čiščenje odpadnih voda |
(22) Na
območju občine je 78 % prebivalstva priključenega na kanalizacijsko
omrežje, ki obsega 65,7 km. |
(23) Vsa
večja naselja v občini, razen naselja Dobrije, imajo zgrajen javni
kanalizacijski sistem. |
(24)
Obstoječi javni kanalizacijski sistem je, razen izjem, mešani sistem
(padavinska voda skupaj s fekalnimi odplakami). Številni hišni
priključki na javno kanalizacijo delujejo kot ločeni fekalni sistemi.
Posamezna novejša kanalizacija (primer Kotlje - Ravne) je grajena kot
fekalna kanalizacija, vendar trenutno deluje kot mešana. Sistem se
povezuje od hišnih priključkov (neposredno ali preko preliva greznice)
na sekundarno in primarno kanalizacijsko omrežje. Z obstoječim
kanalizacijskim sistemom se zagotavljata odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in z utrjenih,
asfaltiranih, tlakovanih ali z drugimi materiali prekritih javnih
površin. |
(25)
Kanalizacija starejše izvedbe je prisotna le še v posameznih starejših
delih naselij, vendar se stanje na tem področju izboljšuje in novejša
kanalizacija (trase, materiali, dimenzije) zamenjuje starejšo, pri čemer
se sledi principu oblikovanja prispevnih območij in zbiranja iz
sekundarnih vodov v primarne za poznejši priključek na kolektorje do
planiranih čistilnih naprav. |
V občini
deluje ena čistilna naprava, in sicer ČN 1200 PE za ZGO. |
(26) V
občini imajo posamezne pravne fizične osebe zgrajene male čistilne
naprave (MČN). |
(27)
Objekti razpršene gradnje na območju občine so priključeni na greznice,
katerih iztoki so pogosto speljani v potoke ali ponikalnice, redkeje v
javno kanalizacijo (kjer je to možno). Na območjih, kjer ni javne
kanalizacije, je vgrajenih nekaj malih bioloških čistilnih naprav za
stanovanjske objekte. Odpadne vode posameznih naselij in zaselkov,
zbrane v javni kanalizaciji, odtekajo neposredno v Zelenbreški potok,
Suho, Hotuljko in reko Mežo. Potoki so hkrati pritoki v reko Mežo.
|
Ravnanje z
odpadki |
(28)
Ustrezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo na območju občine, je
zagotovljeno v okviru Koroškega regionalnega center za ravnanje z
odpadki - KOCEROD. KOCEROD deluje na dveh lokacijah: |
·
na
lokaciji Mislinjska Dobrava, kjer se izvaja za sortiranje in predelava
odpadkov (Mestna občina Slovenj Gradec, lokacija se nahaja v neposredni
bližini obstoječega odlagališča Slovenj Gradec) in |
·
na
lokaciji Zmes v Občini Prevalje, kjer se izvaja odlaganje odpadkov. |
Energetska
infrastruktura |
(29) Po
območju občine potekajo daljnovodi: DV 1x220kV Podlog - Avstrija, DV
2x110 Dravograd-Ravne (železarna), DV 1x110 Ravne - Ravne (železarna)
ter DV 1x110 Dravograd - Ravne. Od tega je 28 km prostozračnega
srednjenapetostnega voda (daljnovod), izvedenega z golimi vodniki, nekaj
pa tudi z polizoliranimi vodniki (predvsem na področju Uršlje Gore, Sel,
Brdinj in Strojne) in 26 km SN kablovodov. Mestno jedro Raven je v
celoti kablirano. |
(30) Na
območju občine sta dve razdelilni transformatorski postaji, RTP
Železarna Ravne in RTP Ravne DES ter 70 transformatorskih postaj: 12
postaj napaja samo gospodinjski odjem, 57 postaj napaja gospodinjstvo in
ostali odjem (industrijo) in ena postaja izključno industrijski odjem. |
(31) V
občini obratujejo tri male hidroelektrarne, na vodotoku Hotuljka s
potencialno energijo vodnega telesa v višini 252 MWh/leto, na vodotoku
Suha 165 MWh/leto ter na vodotoku Zelenbreški potok 23 MWh/leto. |
Telekomunikacijska infrastruktura |
(32) Vsa
večja naselja v občini so priključena na kabelsko televizijo.
|
(33) Na
Uršlji gori stoji antenski stolp. |
Turizem in
rekreacija |
(34)
Občina ima veliko potencialov za razvoj turizma, še posebej športno
rekreativnega in kulturnega turizma. Športna infrastruktura je dobro
razvita, izrazita je kulturna identiteta v povezavi z dediščino
Prežihovega Voranca, tehniško dediščino in skulpturami forme vive.
Največji problem predstavlja pomanjkanje nočitvenih kapacitet.
Turistična ponudba občine je razdrobljena in premalo prepoznavna ter
premalo učinkovito predstavljena in promovirana. Negativen vpliv
industrijskega središča že v preteklosti ni dopuščal turističnega
razvoja v mestu Ravne. Obstoj velike poslovne cone bo tudi v prihodnje
narekoval umeščanje turistične ponudbe na severni (turizem na kmetijah
na Strojni) in predvsem južni del občine (Kotlje z Uršljo goro).
|
Družbena
javna infrastruktura |
(35) Višja
strokovna šola, ki je v sklopu Šolskega centra Ravne na Koroškem, izvaja
dva programa: program strojništva in program mehatronike, katerih glavni
cilj je izobraziti inženirje s širokim strokovno-teoretičnim ter
praktično-uporabnim znanjem za področje strojništva in mehatronike. |
7.
člen |
(Razvojne potrebe države in regije ter povezovanje s sosednjimi
občinami) |
Poselitev |
(1)
Policentrični razvoj poselitve je za Koroško regijo ključna razvojna
priložnost, saj bo regija tako lahko bolje izkoristila svoje vire in
razvojne možnosti. Nosilec razvoja regije je somestje Slovenj Gradec -
Ravne na Koroškem - Dravograd. Centralne funkcije je treba enakomerno
razvijati po vseh občinah v regiji, tako da se zagotavlja skladen
razvoja na celotnem območju regije. |
(2) Ravne
na Koroškem kot največje koroško mesto predstavljajo upravno, oskrbno in
zaposlitveno središče Mežiške doline. To vlogo je treba še krepiti.
Naselje naj se razvija tudi kot celovit kulturni, športni in
izobraževalni center, vključno z visokim šolstvom. Krepiti je treba tudi
njegovo vlogo pri povezovanju koroških Slovencev z obeh strani državne
meje. |
(3) Ravne
na Koroškem in Prevalje se nezadržno zraščata v celovit mestni sistem z
največjo koncentracijo prebivalstva na Koroškem. Sedanja intenzivna
gradnja napoveduje, da bo do zlitja prišlo prej kot v desetih letih.
Tako bo v kratkem času nastala skupna urbana celota s preko 13 tisoč
prebivalci, ki bo imela vse pogoje za pospešen razvoj, kar predstavlja
nesporno stičišče interesov širše koroške krajine. |
Gospodarstvo |
(4)
Naselje Ravne na Koroškem je zaposlitveno središče Mežiške doline in
širšega območja Koroške regije. Z ustvarjanjem kvalitetnih lokacij za
podjetništvo se bo ta vloga še krepila. V okviru projektov Poslovne cone
Ravne in gospodarskega središča nacionalnega pomena Noordung nastaja
največja poslovna cona na Koroškem. Poslovna cona Ravne se razprostira
na skupni bruto površini preko 90 ha. Razpoložljive lokacijske možnosti
ponujajo izhodišča za širjenje obrtnih, gospodarskih in javnih storitev.
Poleg tega je v občini v okviru gospodarskega središča nacionalnega
pomena Noordung izkazana potreba za dodatnih 20 ha prostora za razvoj
poslovno gospodarskih dejavnosti. |
Gospodarska javna infrastruktura |
(5) Na
območju občine je v okviru tretje razvojne osi predvidena izgradnja nove
državne ceste med avtocesto A1 Šentilj – Koper in mejo z Republiko
Avstrijo, ki bo zagotavljala ustrezno medsebojno povezanost občine s
središči mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v širšem
prostoru. Funkcija nove prometne povezave bo predvsem povečati
konkurenčnost občine, povečati dostopnost in krepitev institucionalnih
in gospodarskih povezav. |
Turizem |
(6) Uršlja
gora, osamelec na vzhodu Karavank, predstavlja s svojim zaledjem v
južnem delu občine (Kotlje, Brdinje, Podkraj, Podgora, Navrški vrh)
stičišče interesov vseh lokalnih skupnosti, ki jo obkrožajo. Je
izhodiščna točka za razvoj skupnega turističnega parka za koroški in
šaleško savinjski bazen. Na drugi strani predstavljajo pobočja Strojne s
širšim zaledjem (Stražišče z Brinjevo goro, Zelen breg, Tolsti vrh,
Koroški Selovec) skupno območje turističnega razvoja sosednjih občin ter
sosednjih lokalnih skupnosti v Republiki Avstriji. |
II.1.2
Cilji |
8.
člen |
(cilji
prostorskega razvoja ) |
(1)
Gospodarstvo |
·
Določili
bomo zadostne površine za razvoj poslovnih dejavnosti, kar bo omogočilo
postopno zmanjševanje primanjkljaja delovnih mest oziroma večanje
zaposlitvenih možnosti v občini in prehod zaposlenih iz sekundarnega
sektorja v terciarne in kvartarne dejavnosti. Primanjkljaj delovnih mest
se zmanjša vsaj na razmerje 75 % delovnih mest v odnosu na delovno
aktivno prebivalstvo (sedanji indeks 61 %). To bo utrdilo razvojne
težnje mesta Ravne na Koroškem kot gospodarskega in urbanega središča
Koroške regije ter izboljšalo pogoje za nadaljnji razvoj občine in
krepitev njene vloge kot razvojnega jedra regije. |
·
Zagotovili
bomo ustrezno prostorsko razmestitev obrtnih, proizvodnih in storitvenih
dejavnosti. Tako bomo poleg že obstoječe poslovne cone predvideli še
okoli 20 ha površin za poslovno cono na novi lokaciji ter dodatne
površine za manjše obrtnike zaradi ohranjanja in spodbujanja delovnih
mest na podeželju. |
·
Omogočili
bomo razvoj podeželskega dela občine, predvsem na hribovitih območjih
občine, s širjenjem območij razpršene poselitve z namenom razvoja
dopolnilnih in dodatnih dejavnostih kmetij, ki bodo temeljile na
tradicionalnih znanjih. |
(2)
Turizem |
·
Občina bo
zagotovila prostorske možnosti za razvoj turističnih dejavnosti.
Z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture bomo omogočili širitev
obstoječih turističnih ureditev ter navezovanje turističnih programov na
kmetijsko dejavnost. Zagotovili bomo prostorske pogoje za povečanje
nočitvenih kapacitet z obstoječih 96 na 200 ležišč. |
·
Razvoj
športno rekreativnih dejavnosti bomo usmerjali predvsem na pobočja in ob
vznožje Uršlje gore ter v območje Športno rekreacijsko turističnega
parka Ravne. Ponudbi kulturnih dejavnosti bomo namenili prostore na že
ustaljenih lokacijah (grad Ravne, Prežihova bajta, muzejski kompleks na
območju bivše železarne), določili bomo nove lokacije za postavitev
skulptur forme vive. |
(3)
Gospodarska javna infrastruktura |
·
Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, poslovnih con
in turističnih območij bomo zagotavljali z izgradnjo novih in prenovo
obstoječih prometnic, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v
naseljih za povečanje prometne varnosti, za potrebe javnega potniškega
prometa in za boljšo dostopnost za gibalno ovirane. Prometna ureditev se
ureja po načelih trajne mobilnosti. |
·
Z
varovanjem koridorjev bomo omogočili izgradnjo kolesarskih povezav
Ravne-Dobrije in Ravne-Kotlje-Sele tako, da bo v občini vzpostavljeno
kakovostno kolesarsko omrežje. |
·
S programi
opremljanja zemljišč za gradnjo bomo načrtovali in omogočali izvedbo
ustrezne energetske ter komunalne opremljenosti naselij, poslovnih con
in turističnih območij. |
·
V prostor
bomo umestili koridorje celotnega omrežja odvajanja komunalnih vod in
območji čistilnih naprav, s čimer bomo dosegli 98 % priključitev
prebivalstva na omrežje čiščenja in odvajanja komunalnih vod. |
(4)
Stanovanjska gradnja in urejanje naselij |
·
Občina
teži k uravnoteženemu prostorskemu razvoju vseh naselij, glede na
njihovo vlogo v omrežju naselij ter v odvisnosti od prostorskih možnosti
za razvoj različnih dejavnosti ter možnosti za ustrezno opremljanje z
gospodarsko javno infrastrukturo. Poudarek je tudi na ohranjanju
prebivalcev v hribovitih območjih občine. |
·
Zagotavljali bomo prostorske možnosti za stanovanjsko gradnjo. Za
potrebe individualne gradnje bomo širitve zagotavljali na celotnem
območju občine, večje površine za organizirano enodružinsko stanovanjsko
gradnjo predvsem na območjih naselij. Večstanovanjska gradnja bo
omogočena na Ravnah na Koroškem in v Kotljah. Obseg nove stanovanjske
gradnje bo uravnotežen s potrebami družbenih, oskrbnih in storitvenih
dejavnosti. Pri tem bomo upoštevali merila za zagotavljanje zdravega in
čistega ter za bivanje privlačnega okolja. Pri določanju območij za
gradnjo stanovanjskih objektov bomo zagotavljali racionalno rabo
prostora z bolj strnjeno gradnjo in višjo gostoto pozidave v urbanih
središčih, varčevanjem z energijo in racionalno porabo sredstev.
|
·
Podobo
Raven na Koroškem bomo načrtno usmerjali v sodoben mestni videz, z vsemi
elementi sodobnih urbanističnih in arhitekturnih rešitev, ki bodo tako
funkcionalno kot estetsko poudarjali mestni značaj. Z urbano prenovo
bomo zagotovili prepoznavno podobo mesta. Hkrati pa se bo zagotavljala
ustrezna prenova mestnega jedra in grajskega parka, ki bosta temeljila
na ohranjanju tradicionalnih vzorcev in vključevanju sodobnih
urbanističnih in arhitekturnih rešitev. |
·
Izboljšanje urbane podobe naselij Kotlje in Tolsti Vrh bo občina
zagotovila z načrtovanjem sodobnih elementov izgradnje in
arhitekturno/urbanističnih elementov prenov, pri čemer bomo upoštevali
ohranjanje arhitekturne identitete v obeh vaških jedrih. |
·
V občini
bomo posebno pozornost posvetili sistemu javnih zelenih površin, ki bo
združeval in povezoval zelene površine v ožjih rekreacijskih območjih
(Podgora, Kotlje, Ravne), mestni park na Ravnah, parkovne površine v
ostalih centralnih naseljih ter ostale javne zelene površine (otroška
igrišča, ureditev manjših trgov ipd.). |
(5) Oskrba
in družbena javna infrastruktura |
·
Z namenom
povečanja kakovosti oskrbe prebivalcev občine bo občina zagotavljala
prostorske možnosti za razvoj oskrbnih in družbenih dejavnosti in
njihovo ustrezno dostopnost. S tem se bo krepila vloga mesta Ravne na
koroškem kot medobčinskega središča. Predvsem v mestu Ravne na Koroškem
bomo težili k zagotovitvi prostorskih možnosti za popolnitev ponudbe
tistih artiklov in storitev, za katere je izkazano konstantno
povpraševanje in so jih naši občani prisiljeni kupovati v drugih
oskrbnih centrih. |
·
Za šolski
center Ravne ob Gimnaziji Ravne se gradi nov objekt za potrebe srednje
šole in tudi za dodatne možnosti razvoja višje oz. visoke strokovne šole
na Ravnah. |
·
Funkcijo
upravnega centra občine in Mežiške doline (Upravna enota Ravne) bomo
nadgradili z zagotovitvijo prostorov za upravni sedež regionalnega
značaja in sedeže pokrajinskih ustanov. |
·
V občini
bomo zagotavljali varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine
ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
II.1.3
Prioritete uresničevanja ciljev |
9.
člen |
(prioritete uresničevanja ciljev ) |
(1)
Gospodarstvo: |
·
Poslovna
cona Ravne: zagotovitev območij in infrastrukture za razvoj poslovnih
dejavnosti in vzpostavitev območja Noordung. |
(2)
Turizem: |
·
vzpostavitev pogojev za razvoj sodobnega turističnega območja na pobočju
in ob vznožju Uršlje gore in Športno rekreacijsko turističnega parka
Ravne. |
(3)
Gospodarska javna infrastruktura: |
·
varovanje
koridorjev za izgradnjo hitre ceste, mestnih obvoznic in južne
razbremenilne ceste, |
varovanje
koridorjev in prostora za sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode.
|
(4)
Stanovanjska gradnja in urejanje naselij: |
·
urbanistična arhitekturna ureditev ter zaokrožitev gradnje v naseljih
Ravne na Koroškem, Kotlje in Tolsti Vrh. |
(5) Oskrba
in družbena javna infrastruktura: |
·
zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj celovitega oskrbnega center
v naselju Ravne na Koroškem, |
zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj višjega in visokega šolstva
v mestu Ravne na Koroškem, |
zagotavljanje prostorskih možnosti za izgradnjo doma za starejše. |
II.2
Zasnova prostorskega razvoja občine |
Zasnova
prostorskega razvoja občine je prikazana na karti 2.1.1 Zasnova
prostorskega razvoja. |
10.
člen |
(prednostna območja za razvoj dejavnosti ) |
(1)
Zasnova prostorskega razvoja občine izhaja iz stanja v prostoru,
značilnosti in teženj v prostoru ter ciljev občine na področju
prostorskega razvoja. Z zasnovo prostorskega razvoja občine so določena
glavna razvojna območja ter smeri razvoja v občini. |
(2) Glavni
nosilec razvoja v občini je naselje Ravne na Koroškem. Občina bo krepila
moč Raven na Koroškem kot mesta, ki poleg bivalnega središča opravlja
vlogo gospodarskega, poslovnega in zaposlitvenega centra Mežiške doline
in širšega območja Koroške regije. Krepilo bo tudi svojo kulturno in
turistično vlogo v širšem gravitacijskem območju. V naselju se bo
spodbujal urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija
stanovanjske gradnje, proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti. V
naselju se bo krepilo upravne, izobraževalne in poslovne funkcije. S
širitvijo Poslovne cone Ravne občina zagotavlja nove komunalno
opremljene površine za nova delovna mesta za potrebe lokalnega
podjetništva ter za dodatno rast gospodarstva v občini. |
(3) Kot
urbano naselje se bo razvijalo tudi naselje Kotlje. Prednostno se v
naselje usmerja stanovanjska gradnja, skladno z rastjo števila
prebivalcev se krepijo tudi oskrbne in storitvene dejavnosti ter osnovno
izobraževanje. V naselje se umešča tudi družbena javna infrastruktura,
ki dopolnjuje ponudbo občinskega središča. |
(4)
Naselje Tolsti Vrh se razvija kot oskrbno središče severnega dela
občine. V naselje se usmerja predvsem stanovanjska gradnja, zagotavljajo
pa se tudi prostorske možnosti za razvoj poslovnih dejavnosti. |
(5) Občina
bo ohranjala in razvijala prostorske potenciale za razvoj turizma in
prostočasnih dejavnosti na celotnem območju občine. Območji Uršlje gore
in Strojne predstavljata glavni zeleni rekreacijski območji, na kateri
se programsko navezuje turistična ponudba, prikaz kulturne dediščine in
naravnih vrednot občine, mreža peš in kolesarskih poti v in med naselji
ipd. Površine za razvoj turizma bodo skoncentrirane predvsem v mestu
Ravne na Koroškem, v Kotljah, na pobočju in ob vznožju Uršlje gore. Na
območju Strojne in Tolstega vrha se bo turistična ponudba razvijala v
okviru obstoječih kmetij. |
(6) Občina
si bo prizadevala za ohranjanje obdelovanja kmetijskih zemljišč, v
hribovitih predelih predvsem z vidika ohranjanja kvalitetne kulturne
krajine. |
(7) Z
vidika lesne proizvodnje so pomembni predvsem gozdovi hribovitega dela
občine. V gozdovih v okolici naselij prevladuje krajinski, ekološki in
rekreacijski pomen. Te gozdove je treba ohranjati in jih vključiti v
zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
|
(8) Za
občino je izrednega pomena tudi izgradnja čistilne naprave s kapaciteto
12.000 PE na Dobrijah. |
11.
člen |
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij ) |
(1)
Omrežje naselij v občini tvorijo |
središča |
središče nacionalnega pomena, medobčinsko središče: Ravne na
Koroškem (v somestju s Slovenj Gradcem in Dravogradom) |
lokalno središče: Kotlje |
ostala naselja |
pomembnejše ostalo naselje: Tolsti Vrh |
ostala naselja: Brdinje, Dobrije, Koroški Selovec, Navrški Vrh,
Podgora, Podkraj, Preški Vrh, Sele, Stražišče, Strojna, Uršlja
Gora, Zelen Breg |
(2)
Naselje Ravne na Koroškem se bo v somestju s Slovenj Gradcem in
Dravogradom razvijalo kot središče nacionalnega pomena regionalnega
območja, kot medobčinsko središče Mežiške doline ter kot občinsko
središče. Razvijalo se bo kot središče dejavnosti družbene
infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter
najpomembnejše gospodarsko območje in prometno vozlišče v občini. Vanj
se usmerja najpomembnejše javne funkcije, sekundarna raven zdravstvene
oskrbe, visoko in višje strokovno izobraževanje, bolj specializirano
socialno varstvo ter javne raziskovalne organizacije. Naselje se bo
razvijalo tudi kot turistično središče. |
(3)
Lokalno središče Kotlje bo zagotavljalo prebivalcem naselja in njegovega
zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje,
informiranje in druženje. V naselju se lahko razvijajo tudi določene
javne funkcije, ki bodo dopolnjevale ponudbo občinskega središča. V
povezavi z naseljem Podgora se bo razvijalo tudi kot turistično
središče. |
(4)
Naselje Tolsti Vrh bo kot pomembnejše ostalo naselje zagotavljalo
prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo
ter zaposlitvene možnosti. |
(5) V
ostalih naseljih bodo prevladovale stanovanjske funkcije, ki se v
podeželskem delu občine dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi. Naselje
Strojna bo razvijalo tudi kot turistično naselje. |
(6)
Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve bodo imela tudi
ostala naselja s turističnim pomenom oziroma potencialom. V vseh teh
naseljih se bo povečal spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko (z
novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi) kot količinsko,
predvsem s povečanjem števila in vrste nočitvenih kapacitet.
|
12.
člen |
(temeljne smeri prometnega povezovanja) |
(1)
Primarno prometna os v občini poteka v smeri vzhod-zahod, predstavljata
jo državna cesta G2-112 Holmec – Poljana – Ravne – Dravograd ter
regionalna železniška proga št. 34 Maribor – Prevalje – državna meja. Z
izgradnjo hitre ceste, ki bo predstavljala del tretje razvojne osi in bo
povezovala avtocesto A1 Šentilj – Koper z mejo z Avstrijo, oz. s severno
obvoznico naselja Ravne na Koroškem, se bo pomen te prometne osi še
okrepil. |
(2)
Sekundarna prometna os poteka v smeri sever – jug, predstavlja jo
državna cesta R1-227 Ravne – Kotlje – Slovenj Gradec. |
(3) V
smeri primarne in sekundarne prometne osi se načrtujejo tudi glavne
kolesarske povezave v občini. |
13.
člen |
(druga
za občino pomembna območja) |
(1)
Strojna: Območje odlikuje kakovostna kulturna krajina značilnih celkov.
Zaradi velikih nadmorskih višin, reliefnih ter talnih razmer večinoma
prevladujejo travniki. Stanovanjska in gospodarska poslopja kmetij
večinoma predstavljajo pomembne spomenike ljudskega stavbarstva. Poti po
grebenih in kopastih vrhovih ponujajo izjemne poglede na Uršljo goro in
Peco. Celotno območje je opredeljeno kot izjemna krajina ter kot
krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na
nacionalni ravni. Območje je priljubljena izletniška točka, po njem so
speljane številne kolesarske in pohodniške poti. Najlepši močvirni
travniki so ohranjeni v povirju Jamniškega potoka, kjer bomo opazili
nekatere zanimive močvirske rastline ter ogrožene vrste metuljev.
|
(2) Uršlja
gora: Osamelec Uršlja gora predstavlja skrajni vzhodni del Karavank, ki
ločuje Mežiško in Mislinjsko dolino in predstavlja pomembno
orientacijsko točko v prostoru. Območje je naravno zelo dobro ohranjeno,
večinoma pokrito z gozdovi. Zaradi dokaj izolirane lege je tudi pomembno
bivališče mnogih visokogorskih rastlin in živali, med njimi divjega
petelina in ruševca, ki sodita v srednji Evropi in Sloveniji med močno
ogrožene vrste ptic. Uršlja gora je priljubljena izletniška in razgledna
točka, na vrhu je romarska pot k cerkvi sv. Uršule, ki jo štejemo za
najvišje ležečo cerkev v Sloveniji. Naravnim in kulturnim vrednotam
območja lahko pripišemo širši pomen. Ob vstopu v združeno Evropo ima
Uršlja gora tudi mednarodni naravovarstveni pomen in je potencialna
lokaliteta evropskega naravovarstvenega omrežja NATURA 2000.
|
14.
člen |
(urbana
središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt ) |
(1)
Urbanistični načrti se izdelajo za mesto Ravne na Koroškem in za naselji
Kotlje in Tolsti Vrh. |
15.
člen |
(območja, za katera je treba izdelati krajinski načrt ) |
(1) Za
širše območje severnega pobočja Uršlje gore ter širše območje Strojne je
kot podlago za podrobnejše urejanje območij potrebno izdelati posebne
strokovne podlage v obliki krajinskega načrta. |
II.3
Zasnova gospodarske javne infrastrukture |
II.3.1
Prometna infrastruktura |
Zasnova
prometne infrastrukture je prikazana na karti 2.1.2.1 Zasnova prometnega
omrežja. |
16.
člen |
(1) Z
razvojem prometne infrastrukture bomo podpirali razvoj policentričnega
omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi
značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih
območij ter njihovo povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem
višjega ranga. |
(2)
Omrežje državnih cest se bo dopolnilo z izgradnjo hitre ceste, ki bo
povezovala slovenski avtocestni križ z Republiko Avstrijo. Občina bo
varovala traso hitre ceste od Poslovne cone Ravne na zahodu občine do
meje z Dravogradom na vzhodu občine. |
(3) Zaradi
slabega prometnega režima znotraj naselja Ravne na Koroškem je nujna
izgradnja severne in vzhodne obvoznice ter južne razbremenilne ceste.
|
(4) Z
izgradnjo obvoznic in razbremenilne ceste bosta glavni prometni vozlišči
na območju Raven na Koroškem postali vozlišči načrtovane obvoznice z
obstoječima glavno cesto G-112 Holmec – Poljana – Ravne – Dravograd ter
regionalno cesto R1-227 Ravne – Kotlje – Slovenj Gradec. |
(5)
Omrežje občinskih cest ostaja v obstoječem okviru. V nekaterih naseljih
občine je potrebna rekonstrukcija cest skozi naselja.
V vseh naseljih je treba zagotoviti površine za varno odvijanje
peš prometa. |
(6)
Nekatere izmed lokalnih cest so za občino izjemnega pomena tudi kot
turistične ceste, in sicer: |
·
LC 350170
Podpečnik - Rimski vrelec - Ivarčko jezero - koča na Naravskih ledinah, |
·
LC 350100
Ravne – Šrotnek – Kotlje - Rimski vrelec, |
·
LC 350090
Knepsova žaga – križišče Prikržnik – Toni, |
·
LC 350130
Ravne-Zadnji dinar-Strojna, |
·
LC 350110
Cesta Svanikova bajta- Strojna. |
17.
člen |
(železniško omrežje) |
(1) Skozi
občino poteka regionalna železniška proga št. 34, Maribor-Prevalje-d.m.,
z železniškim postajališčem Ravne. |
(2)
Železniško progo je treba obnoviti. Modernizacija železniške proge je za
občino strateškega pomena, tako glede razvoja tovornega kot potniškega
prometa, na lokalni predvsem pa na mednarodni ravni. Posodobitev
železniške proge je potrebna tudi zaradi strateške navezave Poslovne
cone Ravne na predvideni terminal v Dravogradu. |
18.
člen |
(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti) |
(1)
Širitev kolesarskega omrežja in peš poti na območju občine načrtujemo
hkrati z izgradnjo novih in z rekonstrukcijo obstoječih cestnih povezav
v smereh temeljnih prometnih osi. |
(2) Na
območju občine sta predvideni dve kolesarski povezavi: Ravne – Dobrije
in Ravne – Kotlje – Sele (G2-112 in R1-227). Obe kolesarski poti sta
predvideni ob obstoječih cestah. |
(3)
Obstoječa kolesarska povezava med Ravnami in Prevaljami ter predvidene
kolesarske povezave je treba povezati v omrežje, ki bo povezovalo večja
središča. |
(4)
Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske in podobne poti, se urejajo in
povezujejo v povezan sistem pešpoti. |
(5) Na
območju občine bomo uvedli enoten sistem označevanja vseh kategorij
kolesarskih in peš povezav. |
19.
člen |
(mirujoči promet) |
(1) V
urbanih naseljih bomo zagotovili prostor za izgradnjo ustreznega števila
parkirnih mest v okviru javnih površin, tudi z nivojskimi ureditvami ali
s parkirnimi hišami. Gradnjo in rekonstrukcijo novih objektov bomo
pogojevali z zagotavljanjem ustreznega števila parkirnih mest za
zaposlene in obiskovalce. |
(2) Z
ustreznimi prostorskimi rešitvami bomo omogočili povečanje parkirnih
kapacitet ob obstoječih javnih objektih in ob spremembah namembnosti
obstoječih objektov, skladno s potrebami teh objektov. V ta namen se v
čim večji meri uredijo kletne etaže predvidenih objektov in odprte javne
površine. |
(3)
Izdelali bomo prostorske rešitve za parkirne kapacitete ob obstoječih
stanovanjskih objektih (mestno jedro Raven na Koroškem, stanovanjske
soseske). Gradnjo novih stanovanjskih objektov bomo pogojevali z
zagotavljanjem ustreznega števila parkirnih mest za stanovalce. |
(4)
Urejenih parkovnih površin in zelenic v strnjenem mestnem prostoru
načeloma ne bomo namenjali za parkiranje. |
(5)
Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih
lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven območij ohranjanja narave
in drugih varovanih območij. |
(6)
Prostor za parkirišča za tovorna vozila bomo zagotovili na dobro
dostopnih lokacijah ob pomembnejših prometnicah, v okviru gospodarskih
con in ob obstoječih tovrstnih parkiriščih. |
(7)
Prostor za avtodome bomo umestili na asfaltne površine na širšem območju
športnega parka na Ravnah na Koroškem. |
20.
člen |
(javni
cestni potniški promet) |
(1) Javni
potniški promet na območju občine je zagotovljen z vsakodnevnimi
vožnjami na relacijah Kotlje, Slovenj Gradec, Prevalje, Dravograd in
naprej po Sloveniji. Poleg avtobusnega prometa se predvsem prevoz
šoloobveznih otrok izvaja s kombiniranimi vozili. |
(2) Glavna
avtobusna postaja v mestu Ravne na Koroškem se ohrani na obstoječi
lokaciji, vendar se posodobi. V vseh naseljih, ki jih povezujejo
avtobusne linije, so uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa
postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih poslovnih con in
stanovanjskih območij ter pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest bomo
glede na potrebe predlagali vzpostavitev novih avtobusnih linij in
zgradili nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike.
|
II.3.2
Okoljska infrastruktura |
Okoljska
infrastruktura je prikazana na karti 2.1.2.2 Zasnova gospodarske javne
infrastrukture – vodovod – kanalizacija. |
21.
člen |
(oskrba
s pitno vodo) |
(1) V
občini je potrebno povečati zanesljivost oskrbe s pitno vodo.
|
(2) Občina
bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo v skladu s
predpisi vsem gosteje poseljenim območjem v občini in
turistično-rekreacijskim območjem. V skladu z razvojem poselitve na teh
območjih bo vodovodne sisteme dograjevala in prenavljala. |
(3)
Prebivalci na območjih, ki jih ne bo mogoče priključiti na javni sistem
oskrbe s pitno vodo, se bodo s pitno vodo še naprej oskrbovali iz
lastnih zajetij. Na teh območjih bomo bodoči prostorski razvoj
omejevali. |
(4)
Zaželeno je, da se z namenom zmanjšanja porabe pitne vode, kljub
priključku na javno vodovodno omrežje, izkoristi možnost uporabe čiste
padavinske vode za sanitarne potrebe. |
22.
člen |
(odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod) |
(1)
Prioritetno se posegi za izboljšanje odvajanja in čiščenja odpadne vode
izvedejo v večjih naseljih, med katere sodijo Ravne, Brdinje, Preški
vrh, Kotlje in Zelen Breg, nato pa še v ostalih naseljih v skladu z
operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. |
(2)
Kanalizacijsko omrežje bo priključeno na obstoječo čistilno napravo v
Dobji vasi, ki ji je potrebno povečati kapaciteto, ter na načrtovano
čistilno napravo na Dobrijah. |
(3) Na
območjih, kjer kanalizacijsko omrežje ni načrtovano, se predvidi
odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje
odpadne vode (male čistilne naprave). Vsi individualni sistemi morajo
biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata
biti okoljsko sprejemljivo čiščenje in odvoz blata na čistilno napravo. |
23.
člen |
(ravnanje
z odpadki ) |
(1)
Ustrezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo na območju občine, je
zagotovljeno v okviru Koroškega regionalnega center za ravnanje z
odpadki - KOCEROD. |
(2) Občina
Ravne na Koroškem bo na svojem območju zagotavljala lokacije za potrebno
infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadkov v skladu z zakonodajo. |
24.
člen |
(zaščita vodnih virov ) |
(1) Na
območje občine segajo vodovarstvena območja z odloki zavarovanih vodnih
virov, ki se nahajajo v sosednjih občinah (Prevalje in Slovenj Gradec).
Posegi na vodovarstvena območja se morajo izvajati v skladu z določili
odlokov. |
(2) Vodne
vire bomo zaščitili pred morebitnim onesnaženjem z aktivnim izvajanjem
nadzora nad aktivnostmi v območjih varstva naravnih virov. Posebno
pozornost je treba nameniti osrednjemu vodovarstvenemu območju Uršlje
gore. Treba je zagotoviti dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z
izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode iz vodovarstvenih
območij. Potencialne nove vodne vire je treba raziskati in ustrezno
zaščititi. |
(3) Za
zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo občina varuje vse obstoječe
in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno ter smotrno rabo
pitne vode. |
(4) Za
zanesljivo oskrbo s pitno vodo bo občina zagotovila prostor za izgradnjo
potrebnih vodohranov na lokacijah Dobja vas in Kotlje. |
(5)
Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali
administrativnih meja, zato je treba ukrepe za varstvo vodnih virov,
predvsem pa programe varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih
virov usklajevati s sosednjimi občinami. |
II.3.3
Telekomunikacijska infrastruktura |
25.
člen |
(telekomunikacijska infrastruktura ) |
(1) Na
območju občine je potrebno vsa območja strnjene pozidave opremiti z
najsodobnejšo telekomunikacijsko infrastrukturo. Na območjih razpršene
poselitve bomo skušali zagotoviti brezžične povezave. Načrtujemo
opremljenost občine z optičnim kablom in napeljavo širokopasovnega
interneta po celotnem območju občine. |
(2) Ker
pričakujemo povečan pritisk na dopolnjevanje omrežij sodobnih
telekomunikacijskih sistemov, je treba umestitve v prostor in pokrivanje
območja s signali skrbno načrtovati, predvsem zaradi izjemne ranljivosti
mestnih vedut, naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot. |
II.3.4
Energetska infrastruktura |
Energetska
infrastruktura je prikazana na karti 2.1.2.3 Zasnova energetske
infrastrukture. |
26.
člen |
(oskrba
z energijo) |
(1) V
občini je zagotovljena dolgoročna in kakovostna oskrbo z energijo.
Temeljni dokument oskrbe z energijo predstavlja energetska zasnova
občine, s katero bo zagotovljena stalna, zadostna in ekonomsko
sprejemljiva oskrba z energijo, predvsem z električno energijo, plinom
in z daljinsko oskrbo s toploto. Občina bo spodbujala učinkovito in
racionalno rabo energije na celotnem območju občine, posebej obnovljivih
energetskih virov, pri čemer bo zahtevala, da bodo objekti in ureditve
prostorsko integrirani in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi
na okolje. |
27.
člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Po
območju občine potekajo daljnovodi: DV 1x220kV Podlog - Avstrija, DV
2x110 Dravograd-Ravne (železarna), DV 1x110 Ravne - Ravne (železarna)
ter DV 1x110 Dravograd - Ravne. Predviden je tudi daljnovod DV 2x110
Ravne - Mežica. |
(2) Na
območju občine sta dve razdelilni transformatorski postaji, RTP
Železarna Ravne in RTP Ravne DES ter 70 transformatorskih postaj: 12
postaj napaja samo gospodinjski odjem, 57 postaj napaja gospodinjstvo in
ostali odjem (industrijo) in ena postaja izključno industrijski odjem. |
(3)
Prioriteta investicij je odprava slabih napetostnih razmer in
investicije v povečano zanesljivost dobave električne energije
odjemalcem. |
(4) Pri
gradnji novih elektrovodov oziroma rekonstrukciji obstoječih je na
pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih
kulturne dediščine potrebno dati prednost kabelski izvedbi. |
28.
člen |
(plinovodno omrežje ) |
(1) Preko
območja občine poteka regionalni plinovod R24 (M2-MRP Ravne).
|
(2)
Distribucijsko plinovodno omrežje je zgrajeno v delu mesta Ravne na
Koroškem in v vseh drugih večjih strnjenih naseljih (Brdinje, Kotlje,
Preški Vrh, Navrški Vrh, Dobja vas). Dograjevanje sistema dolgoročno ni
predvideno, možne pa so še priključitve posameznih objektov. |
29.
člen |
(daljinsko ogrevanje ) |
(1) S
toplovodnim omrežjem se ogreva zgolj mesto Ravne na Koroškem. Širitve
toplovodnega omrežja niso predvidene, predvidena je le obnova
obstoječega. |
30.
člen |
(male
hidroelektrarne ) |
(1) Za
pridobivanje električne energije v malih hidroelektrarnah se že
izkoriščajo Hotulja, Suha ter Zelenbreški potok, potencial pa se
izkazuje na celotnem porečju Meže. |
31.
člen |
(obnovljivi viri energije) |
(1) Za
pridobivanje dodatne električne energije v občini se spodbuja uporaba
vodne energije, sončne energije ter biomase. |
(2)
Umeščanje objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih
virov mora biti tako, da ni v nasprotju z zahtevami za varstvo narave in
kulturne dediščine, da povzroča čim manjše vplive na okolje ter da je
skladno z merilom prostora in čim manj vidno izpostavljeno. Pred
načrtovanjem objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je
treba proučiti racionalnost proizvodnje električne energije, prostorsko
skladnost ter okoljsko sprejemljivost načrtovanih objektov. |
(3) Pri
načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo
hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne
energije) ter izrabe obnovljivih virov energije. |
II.3.5
Ostala infrastruktura |
32.
člen |
(pokopališka dejavnost) |
(1) Občina
Ravne na Koroškem ima z Občino Prevalje skupno pokopališče Barbara v
Občini Prevalje. Pokopališče v Kotljah je treba razširiti, na Strojni pa
zagotoviti možnosti za gradnjo poslovilnega objekta. |
33.
člen |
(javna
razsvetljava) |
(1)
Opremljanje z javno razsvetljavo bomo nadaljevali glede na gostoto
poselitve ter namembnost območij. Prednostno se opremlja naselja in
območja družbenih in oskrbnih dejavnosti ter območja in lokacije, kjer
se izboljšuje prometna varnost. Opremljanje z javno razsvetljavo je
obvezno na območju novih poslovnih con ter na območjih nove organizirane
stanovanjske gradnje. |
(2)
Opremljanje z javno razsvetljavo mora biti skladno s predpisi o
preprečevanju svetlobnega onesnaženja ter energetsko učinkovito. |
II.4
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene |
Okvirna
območja naselij ter območja sanacije razpršene gradnje, ki se
opredeljujejo kot nova naselja oziroma kot novi zaselki, so prikazana na
karti 2.1.3 Zasnova okvirnih območij razpršene gradnje in območij
razpršene poselitve. |
34.
člen |
(določitev območij naselij) |
(1)
Območja naselij v Občini Ravne na Koroškem so: Brdinje, Dobrije, Kotlje,
Koroški Selovec, Podgora, Preški Vrh, Ravne na Koroškem, Podkraj,
Strojna, Tolsti Vrh, Uršlja Gora in Zelen Breg. |
(2)
Naselji Zelen Breg in Koroški Selovec sta opredeljeni kot novi naselji
zaradi sanacije razpršene gradnje. |
(3)
Območja razpršene gradnje ob naseljih Brdinje, Podkraj, Strojna in
Tolsti Vrh se opredelijo kot novi zaselki. |
II.5
Določitev območij razpršene poselitve |
Območja
razpršene poselitve so prikazana na karti 2.1.3 Zasnova okvirnih območij
razpršene gradnje in območij razpršene poselitve. |
35.
člen |
(določitev območij razpršene poselitve) |
(1)
Razpršena poselitev je značilen tip poselitve na celotnem območju
občine, razen na območju naselja Ravne na Koroškem. Kot prepoznaven
avtohton vzorec je najbolj ohranjena na območju Strojne. |
II.6
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
Usmeritve
za razvoj poselitve so prikazane na karti 2.1.4.1 Usmeritve za razvoj
poselitve. |
II.6.1
Usmeritve in razvoj poselitve in prenovo |
36.
člen |
(razvoj
naselij) |
(1)Občina
Ravne na Koroškem bo razvoj naselij prednostno zagotavljala z dvigom
kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, z delnimi
prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z
razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih
naselij. |
(2)
Prvenstveno bomo zagotavljali boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo
praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe
obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih
poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekostrukcijo in
sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno
razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati
identiteto naselja. |
(3)
Širitve naselij so dopustne v primerih, ko znotraj naselja ni več
primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za
razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Prednostno se
širijo urbana in turistična naselja. Pri drugih naseljih so dopustne
zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja
večjih širitev in zaokrožitev naselij je praviloma treba načrtovati z
občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN). |
(4) Pri
razvoju naselij bomo kulturno dediščino upoštevali kot dejavnik
kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi
naselij bomo kulturno dediščino obravnavali ob upoštevanju njene
ranljivosti. |
(5)
Širitev območij razpršene gradnje ni dopustna. Sanacija razpršene
gradnje z zgoščevanjem in zaokrožanjem je dopustna na območjih z
možnostmi za primerno komunalno in prometno ureditev. |
37.
člen |
(notranji razvoj in širitev naselij) |
(1) V vseh
naseljih v občini bomo prednostno zagotavljali notranji razvoj.
|
(2)
Širitve načrtujemo za naselji Ravne na Koroškem in Kotlje. |
(3) V
ostalih naseljih bomo zemljišča za gradnjo zagotavljali z zaokrožitvami
in zapolnitvami ob in med obstoječimi stavbnimi zemljišči v skladu z
razvojnimi potrebami posameznega naselja. |
(4) Pri
načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin je treba
izboljšati raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo in
zagotavljati ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne
sestavine kot tudi kakovostno grajeno javno dobro, kot so prometne
površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori
naselij za druženje in počitek in podobno, zato jih bomo v čim večji
meri vključevali v urbane in ruralne strukture. Zagotoviti je treba
dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce in
raznolikost teh površin glede na vlogo in uporabnost ter glede na njihov
pomen za prepoznavno podobo naselja. |
(5) Pri
načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij bomo upoštevali identiteto
posameznega naselja ali njegovega dela. |
(6)
Znotraj naselij bomo zagotavljali uravnoteženo razmerje med grajenimi in
zelenimi površinami. Zagotoviti je treba tako prostorsko razporeditev
zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le te pa
povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine
znotraj mesta in v zaledju se povežejo s kolesarskimi in peš potmi.
|
(7)
Zagotoviti je treba boljšo izkoriščenost in bolj kakovostno rabo praznih
in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. |
38.
člen |
(prenova naselij) |
(1) Za
jedro mesta Ravne na Koroškem ter območje Grajskega parka na Ravnah na
Koroškem bomo zagotovili prenovo. Za območja prenove se izdelajo
občinski podrobni prostorski načrti. |
(2) Za
jedra ostalih naselij je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko
in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi
izboljšanje demografskega stanja. |
39.
člen |
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih) |
(1) Z
umeščanjem različnih dejavnosti v naselja se bodo zagotavljala delovna
mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med
seboj in s stanovanjskimi območji. |
(2)
Proizvodne dejavnosti se bodo umeščale v poslovno cono na Ravnah na
Koroškem. V to območje se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene
dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi. |
(3)
Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti
ter manjši obrati proizvodnje in obrti se lahko umeščajo v podeželska
naselja. |
(4)
Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne
infrastrukture bo občina umeščala v dele naselij, kjer imajo možnost
dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim
večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš. Družbena
javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se
ohranja možnost razvoja. Šolstvo, dejavnosti varstva in vzgoje
predšolskih otrok ter centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne,
ipd.) se še nadalje razvijajo na Ravnah na Koroškem in v Kotljah. Na
območju Tolstega Vrha načrtujemo območja mešanih stanovanjskih in obrtno
- storitvenih dejavnosti. |
(5)
Stanovanja se bodo umeščala v območja, ki so pretežno namenjena za
stanovanja in spremljajoče dejavnosti. Večja območja za stanovanjsko
gradnjo bomo zagotavljali v centralnih naseljih Ravne na Koroškem in
Kotlje. V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je zaradi izboljšanja
pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti
možna gradnja znotraj vrzeli, na nezadostno izkoriščenih površinah in na
robovih. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v
modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih
dejavnosti. Za območja počitniških hiš so predvidena manjša območja v
naseljih Koroški Selovec, Preški Vrh, Strojna in Tolsti Vrh. |
(6) Razvoj
športno-rekreacijskih dejavnosti bo usmerjen v že obstoječa območja v
naseljih Brdinje, Kotlje, Podgora, Tolsti Vrh in Ravne na Koroškem. V
naseljih Ravne na Koroškem, Kotlje in Tolsti Vrh se bodo vzpostavile
turistične izhodiščne točke. |
II.6.2
Sanacija razpršene gradnje |
40.
člen |
(usmeritve glede sanacije razpršene gradnje) |
(1)
Območja razpršene gradnje je treba oblikovno in komunalno sanirati. Za
območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot nova naselja
oziroma zaselki, se izdela občinski podrobni prostorski načrt. |
(2) Ostale
objekte razpršene gradnje bomo oblikovno in komunalno sanirali. Pogoji
sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji. |
II.6.3
Ohranjanje območij razpršene poselitve |
41.
člen |
(usmeritve glede ohranjanja razpršene poselitve) |
(1)
Razpršeno poselitev bomo ohranjali. Na območjih razpršene poselitve bomo
razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjali gradnji za potrebe
kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske
dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom,
gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti,
povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, oziroma drugih prostorsko in
okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati
ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet. |
|
II.6.4
Urbanistično oblikovanje naselij |
42.
člen |
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij) |
(1) Na
območjih naselij Ravne na Koroškem in Kotlje bomo pri razvoju poselitve
težili k večji urbanizaciji. Območja naselij Tolsti Vrh, Dobrije in
Brdinje bomo razvijali kot območja zmerne urbanizacije, v hribovitih
delih občine pa bomo ohranjali ruralen tip poselitve. Zlivanje naselij v
pretežno dolinskem delu občine bomo urejevali z zelenimi cezurami. |
(2) Občina
bo s prostorskim načrtovanjem zagotavljala skladno oblikovno podobo
naselij. Pri novogradnjah in prenovah bo zagotovljeno: |
·
varovanje
kakovostne podobe naselij, |
·
krajinski
okvir vsakega naselja, |
·
prenova in
sanacija razvrednotenih območij, |
·
ohranjanje
obstoječih prepoznavnosti, |
·
ustvarjanje nove arhitekturne in krajinske prepoznavnosti v sožitju z
obstoječimi kakovostmi prostora. |
(3)
Naselja bomo urejali in prenavljali z upoštevanjem kakovostnih
tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih
načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem
bomo upoštevali načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim
zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih, predvsem
javnih površin s kakovostnim oblikovanjem ter z racionalno rabo
prostora. |
(4) Pri
načrtovanju prostorskega razvoja in urejanja podeželskih naselij bomo
upoštevali tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder
in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine
ter spodbujali notranji razvoj, zlasti s kvalitetno prenovo delov
naselij in posameznih objektov. Opuščene objekte v vaseh bo mogoče
preurejati za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih
dopolnilnih dejavnosti. |
(5) Zaradi
varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del
naselbinske dediščine, bomo upoštevali in ohranjali njihov naselbinski
videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in
prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne
dediščine. |
(6) Razvoj
naselij bomo prilagajali reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim
prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na
ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani
vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi. |
(7) Za
naselja, kjer je izdelan urbanistični načrt, bomo upoštevali usmeritve
urbanističnega oblikovanja iz konceptualnega dela urbanističnega načrta.
|
II.7
Usmeritve za razvoj v krajini |
Usmeritve
za razvoj v krajini so prikazane na karti 2.1.4.2 Usmeritve za razvoj v
krajini. |
43.
člen |
(splošne usmeritve za razvoj v krajini) |
(1) Razvoj
krajine v Občini Ravne na Koroškem bo usmerjen v ohranjanje naravnih in
kulturnih kakovosti, ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. |
(2)
Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali
zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in
kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi
naravnih in drugih nesreč. |
(3) Na
območjih, ki so spoznana za vrednejša zaradi naravnih, kulturnih oziroma
drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje. |
(4)
Krajina v Občini Ravne na Koroškem se bo razvijala v treh smereh: kot
pretežno naravna krajina, pretežno kulturna krajina ter pretežno urbana
krajina. |
(5) Kot
pretežno naravna krajina se bodo razvijala hribovita območja severnega
ter južnega dela občine, ki so bogata z ohranjenimi naravnimi
kakovostmi. Prevladujoča raba v tem območju je gozd. |
(6) Kot
pretežno kulturna krajina se bo razvijalo območje naselja Strojna, s
tradicionalno kmetijsko rabo in poselitvenimi vzorci. |
(7) Kot
urbana krajina se bo razvijalo pretežno ravninsko območje občine, kjer
so že sedaj locirana vsa večja naselja občine. |
(8) Poleg
kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj
krajine, se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi
potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in
kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
razvijale tudi turistično rekreacijske dejavnosti in gospodarjenje z
vodami. |
(9) Občina
bo usmerjala razvoj turizma v podeželski, kulturni in
športno-rekreacijski turizem, na območjih prej omenjene naravne krajine
z navezavo na urbana območja. |
(10) Vodno
gospodarske aktivnosti bodo usmerjene v renaturacijo vodotkov. V okviru
aktivnosti za varstvo pred poplavami bo sanirana predvsem reka Meža.
|
(11)
Infrastrukturne objekte v odprtem prostoru je treba umeščati v prostor
tako, da so čim manj vidno izpostavljeni ter da ne povzročajo
fragmentiranja sklenjenih območij kmetijskih zemljišč oziroma gozdov.
|
44.
člen |
(usmeritve za posamezne enote odprtega prostora) |
(1) Glede
na enotne naravne in kulturne značilnosti ter prevladujočo rabo se
prostor občine členi na enote odprtega prostora. Te enote so:
|
EOP 01 -
Območja urbanih naselij |
Območje
predstavlja širša območja petih urbanih naselij (Ravne na Koroškem,
Brdinje, Kotlje, Dobrije in Tolsti Vrh). Naselja Ravne, Kotlje in Tolsti
Vrh se urejajo z urbanističnimi načrti. |
EOP 02 -
Strojna |
Območje je
opredeljeno kot izjemna krajina ter kot krajinsko območje s
prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Zaradi
izjemnih naravnih, predvsem pa kulturnih kvalitet je treba obstoječe
stanje ohranjati. Z ustreznimi programi je treba območju omogočiti
nadaljnji razvoj. Spodbuja naj se ekološka živinoreja. Predvsem je treba
spodbujati razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter nadgrajevati
turistično rekreativno ponudbo. Na območju kmetij je gradnja dovoljena
le za potrebe kmetije oziroma za izvajanje dopolnilne dejavnosti na
kmetijah. Stari sadovnjaki ob kmetijah se ohranjajo. |
Za območje
je kot podlago za podrobnejše urejanje območij potrebno izdelati posebne
strokovne podlage v obliki krajinskega načrta. |
EOP 03 -
Tolsti vrh |
Stanovanjsko gradnjo v dnu doline je treba usmerjati tako, da se
ohranjajo kvalitetni gozdni robovi ter da se ohranjajo obstoječe gruče
pozidave. Na območju kmetij je gradnja dovoljena le za potrebe kmetije
oziroma za izvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. |
Ohranjati
je treba kvalitetno kulturno krajino, zato se naj kmetijska dejavnost
ohranja v obstoječi obliki oziroma se razvija v smeri, ki ne vpliva na
kvaliteto obstoječe kulturne krajine. Spodbuja naj se ekološka
živinoreja. Ohranjajo naj se stari sadovnjaki ob domačijah. Spodbujati
je treba razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem kmečkega
turizma, ki bi obogatil ponudbo obstoječih tematskih poti. |
Za območje
je kot podlago za podrobnejše urejanje območij potrebno izdelati posebne
strokovne podlage v obliki krajinskega načrta. |
EOP 04 -
Koroški Selovec |
Poselitev
se usmerja v zgoščevanje obstoječe stanovanjske gradnje. Na območju
kmetij je gradnja dovoljena le za potrebe kmetijskih gospodarstev.
Kmetijstvo se ohranja v obstoječi obliki oziroma se preoblikuje tako, da
ne povzroča večjih sprememb kulturne krajine. Kmetije naj se usmerjajo v
živinorejo. Na kmetijah je treba spodbujati razvoj dopolnilnih
dejavnosti, predvsem v zvezi z živinorejo, pa tudi s turizmom. Stari
sadovnjaki ob kmetijah se ohranjajo. |
S
kolesarskimi in peš potmi naj se območje preko Brdinj poveže z
rekreacijskimi območji širšega območja Raven na Koroškem. |
EOP 05 -
Brdinje-Podgora |
Poselitev
je treba ohranjati samo v obliki strnjenih kmečkih gruč, s tem da je
nova gradnja mogoča le za potrebe kmečkih gospodarstev in izvajanja
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki naj bodo povezane z živinorejo in
gozdarstvom. Stare sadovnjake ob kmetijah je potrebno ohranjati. |
Območje je
kot rekreacijsko območje bližnjega prebivalstva treba vključiti v sistem
zelenih površin in povezav med njimi, predvsem s kolesarskimi in peš
potmi tako preko Koroškega Selovca kot tudi preko Podgore oziroma Kotelj
do Ivarčkega jezera. |
EOP 06 -
Navrški vrh |
Stanovanjsko gradnjo je treba omejiti na že obstoječo, možno je le njeno
zgoščevanje. Razpršena gradnja po dolini Suhe ni dopustna. Kmetijstvo se
ohranja v obstoječi obliki, spodbujati je treba dodatne dejavnosti na
kmetijah, predvsem v povezavi s turizmom. Novogradnje na območju kmetij
so dovoljene le za potrebe kmetijskih gospodarstev in izvajanje
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. |
Jedro
turističnih in rekreacijskih dejavnosti v enoti tvori Vorančeva pot, ki
povezuje Prežihovo domačijo s Kotljami in se tako navezuje na zeleni
sistem širšega območja Raven na Koroškem. |
EOP 07 -
Uršlja gora-Ošven |
Območje
naj se razvija kot rekreacijsko območje prebivalcev bližnjih naselij ter
krepi na razvoju turistične in rekreacijske ponudbe, ki bo pritegnila
tudi obiskovale iz širše okolice. Zagotovijo naj se peš in kolesarske
povezave do Kotelj in naprej do Raven. |
Rekreacijske in turistične dejavnosti se morajo izvajati v skladu z
zahtevami varstva narave, predvsem zasneževanje smučišča Ošven ter
širjenje turistično rekreacijske dejavnosti ob Ivarčkem jezeru. |
Kmetijska
dejavnost naj se ohranja v obstoječi obliki, spodbujati pa je treba
razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v povezavi s
turizmom. |
Za območje
je kot podlago za podrobnejše urejanje območij potrebno izdelati posebne
strokovne podlage v obliki krajinskega načrta. |
EOP 08 -
Strelišče LD Prežihovo |
Območje
naj se ohranja v obstoječi rabi. Streljanje naj se izvaja v skladu z
zahtevami varstva narave. |
EOP 10 -
Stražišče |
Novo
poselitev se usmerja kot zgoščevanje obstoječe gradnje, novih območij se
ne načrtuje. Gruče objektov na območju naselja se naj ne širijo in ne
združujejo med sabo. |
Na območju
kmetijskih gospodarstev je gradnja dopustna le za potrebe kmetije
oziroma za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Kmetijstvo se
naj ohranja v obstoječih oblikah, spodbujati pa je treba razvoj
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki bodo omogočale preživetje na
kmetijah. S tem bo zagotovljeno obdelovanje zemlje in ohranjanje
kulturne krajine. |
EOP 11-
Stražišče-jug |
Območje
leži severno od območja ZGO - zaokroženega gospodarskega območja in je
opredeljeno kot svoja enota odprtega prostora zaradi občutljivosti za
škodljive učinke hrupa. V območje naj se ne umeščajo dejavnosti, ki niso
skladne z zahtevami varstva pred hrupom. |
45.
člen |
(kmetijstvo) |
(1) V
občini se bodo še naprej razvijale različne kmetijske panoge: živinoreja
s poljedelstvom, sadjarstvo in zelenjadarstvo. Spodbujali bomo razvoj
čebelarstva. |
(2) Na
hribovitih območjih bomo kmetijska zemljišča ohranjali kot kvalitetno
krajino in v obsegu kmetijskih gospodarstev. |
(3) Glede
na bogato biotsko raznovrstnost v občini bomo na celotnem območju
spodbujali ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja.
Ohranjali in širili bomo travniške sadovnjake, zlasti z vidika
ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.
|
(4) Za
ohranjanje naravne ter kulturne krajine bomo na območju občine
spodbujali razvoj podeželskega turizma, s poudarkom na tradicionalnih
znanjih ter spodbujanju ekoloških gospodarstev. |
(5)
Spodbujali bomo razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo
kmetijskih pridelkov, in omogočili nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo
neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše
vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Občina bo spodbujala
razvoj turizma na kmetijah in omogočila izgradnjo dodatnih objektov in
ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za
izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet in drugo
turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetijah (obstoječi
stanovanjski in gospodarski objekti). Kmetijam bomo zagotovili ustrezne
prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe
(nočitvene kapacitete in druga turistična, športna in rekreacijska
infrastruktura ipd.). |
(6) Pri
umeščanju dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaženje tal z visokim
ali dobrim pridelovalnim potencialom, je treba zagotoviti dovolj velik
odmik od kmetijskih zemljišč oziroma zagotoviti ustrezne zaščitne
vegetacijske pasove. |
46.
člen |
(gozdarstvo) |
(1) V
gozdovih hribovitega dela občine bomo spodbujali sonaravno lesno
proizvodnjo. V gozdovih, ki imajo krajinski, ekološki in rekreacijski
pomen, bomo gospodarjenje prilagajali le temu, in sicer z izločitvijo
ekocelic za ohranjanje in krepitev biotske raznovrstnosti gozdov.
|
(2)
Gozdove ob robovih naselij, ki imajo ekološko izravnalno in krajinsko
vlogo, bomo večinoma ohranili in vključili v zelene sisteme naselja s
primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
47.
člen |
(vode) |
(1)
Območje občine sodi v porečje reke Meže. Reka Meža sodi med vodotoke 1.
reda, vsi ostali vodotoki sodijo med vodotoke 2. reda. |
(2) Vode v
občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske
namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega
krajinskega, ekološkega in doživljajskega pomena. |
(3) Pri
načrtovanju se morajo obvezno upoštevati naravni procesi, ki lahko
ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti. Na poplavnih in erozijskih
območjih ne načrtujemo prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko
te procese sprožijo ali poslabšajo. |
(4) Na
področju poplavne varnosti povzroča največjo ogroženost reka Meža, in
sicer na območjih naselja Ravne na Koroškem (Dobja vas, območje ZGO -
zaokroženo gospodarsko območje, mestno jedro Raven) in v naselju
Dobrije. Na območju občine poplavljajo tudi hudourniški potoki
Zelenbreški potok, Suha in Hotulja. |
(5)
Zaradi preprečevanja erozije bregov in poplavne varnosti gradnja
objektov ob hudournikih, ob stožcih hudournikov, pred izlivi v nižinske
potoke ali reke ni dovoljena.
|
(6) Pri
urejanju in ohranjanju vodnega režima bomo upoštevali naravno dinamiko
in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske
sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na
spremembe odtočnega režima, izven teh območij. |
(7)
Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1. – 2. razred po kategorizaciji
pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, se izvzamejo iz
vsakršne gospodarske rabe. |
(8) Na
poselitvenih območjih je treba zagotavljati okoljsko sprejemljivo
odvajanje in čiščenje odpadnih vod. To je še posebno pomembno pri
razvoju turističnih kmetij in turistične infrastrukture, ki se nahaja
izven strnjenih območij poselitve. |
(9)
Dejavnosti je treba usmerjati izven virov pitne vode oziroma njihovo
izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za
njihovo onesnaževanje. Po podatkih Atlasa okolja je na območju občine
evidentiranih več manjših vodovarstvenih območij, zavarovanih na
občinskem nivoju. Pri načrtovanju posegov je treba upoštevati omejitve
in pogoje iz veljavnih odlokov. |
48.
člen |
(turizem in rekreacija) |
(1) Občina
bo zagotavljala prostorske možnosti za razvoj turističnih in
prostočasnih dejavnosti kot eno izmed strateških usmeritev za svoj
gospodarski razvoj in za dvig bivalnih kakovosti, tako da bo postala
prepoznavno turistično območje. Razvoj turizma bo temeljil na naravnih
(ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, kvalitetne prvine
naravnega okolja ipd.) in ustvarjenih danostih (obstoječe turistične
točke in ureditve, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna
kulturna krajina in kmetijstvo ipd.). |
(2) Razvoj
turizma v mestu in na podeželju je prepoznan kot perspektivna dejavnost
v občini. Poleg možnosti za razvoj podeželskega turizma, katerega
pomemben segment je ponudba turističnih kmetij, ima občina tudi
kvalitetne prostorske in vsebinske možnosti za razvoj športno
rekreacijskih dejavnosti (Kotlje, Ivarčko jezero), predvsem z nadgradnjo
že obstoječe kvalitetne infrastrukture, ter kulturnega turizma, ki sloni
na dediščini Prežihovega Voranca in tehniški dediščini nekdanje
železarne. Kot nadgradnja obstoječih oblik turizma ima potencial tudi
kongresni turizem. |
(3) Razvoj
turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako,
da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter
preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo in
kmetijstvom. |
(4) Razvoj
turističnih dejavnosti bomo usmerjali tako, da bo v turistično ponudbo
vključenih kar se da veliko število območij z regionalnimi in krajevnimi
posebnostmi. Obstoječe tematske turistične poti in kolesarske poti se
bodo vzdrževale in nadgrajevale z združljivimi programi, po potrebi se
bodo urejale nove tematske poti. |
(5)
Športno-rekreacijsko območje za rekreacijo v naravi je celotno območje
naravne ter kulturne krajine, z navezavo na urbano krajino. Območja
pretežno dolinskega dela občine so med sabo povezana s kolesarskimi
potmi. |
(6)
Pomembnejše turistično izhodišče z osnovno infrastrukturo je naselje
Kotlje. V mestu Ravne na Koroškem se bo razvijal visoko kakovostni
športno-rekreacijski turizem. Kot sekundarno rekreacijsko izhodišče se
opredeli Tolsti Vrh. |
(7)
Kulturni turizem bo usmerjen v mestno jedro Raven na Koroškem in v druga
naselja s pomembnimi objekti kulturne dediščine. Prav tako se bo ta tip
turizma razvijal na drugih turističnih točkah in območjih, povezanih s
prezentacijo kulturne dediščine, naravnih vrednot in drugih krajinsko
kvalitetnih območij. |
(8)
Najpomembnejši prireditveni prostori v občini so platoji: v mestnem
jedru, pred mestnim kopališčem, pri Koroški osrednji knjižnici dr.
Franca Sušnika, osrednjem trgu na Čečovju in igrišču na Javorniku.
|
(9) V
vaških naseljih in zaselkih s ponudbo turizma na kmetijah se bodo
zagotavljale možnosti za širitev kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet
in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom.
Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo
je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora, bo
občina spodbujala turizem in prostočasne dejavnosti v povezavi s
kmetijstvom. V ta namen se bo spodbujalo ohranjanje tradicionalnih oblik
rabe tal, pa tudi uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja. Turizem
na podeželju bomo spodbujali predvsem na območju avtohtonih vzorcev
poselitve (na celkih). |
(10) V
mestu Ravne na Koroškem bo turistični dejavnosti namenjena raba prostora
v mestnem jedru, na gradu Ravne, v muzejskem kompleksu na območju bivše
železarne in na območju Športnega rekreacijsko turističnega parka Ravne.
Zagotovili bomo nove lokacije za skulpture forme vive. |
(11) Na
območju občine se lahko za potrebe turizma preuredijo obstoječi
gozdarski objekti, planinske koče, mlini in lovske koče, razen na
območju Uršlje gore, kjer je preureditev dovoljena samo za obstoječe
lovske koče in planinske domove. |
(12)
Rekreativni turizem visoke kakovosti se bo še naprej razvijal na območju
mesta Ravne na Koroškem in naselja Kotlje, kjer je predvidena ureditev
površin za širitev spektra turistične ponudbe. |
(13) Vodni
športi se bodo razvijali v športno rekreacijsko turističnem parku na
Ravnah in v naravnem okolju na Ivarčkem jezeru. |
(14)
Smučišča so locirana v mestu Ravne na Koroškem (smučišče Poseka), na
območju naselij Podgora in Uršlja Gora (smučišče Ivarčko-Ošven) ter
Kotlje (smučišče Rimski vrelec). V okviru širitve spektra turistične
ponudbe bomo spodbujali nadaljnji razvoj smučišč in drugih objektov za
zimske športe. |
(15)
Prostore za kampiranje in parkirišča za avtodome bomo uredili v okviru
razvoja turistične ponudbe na Ravnah na Koroškem in v Kotljah, pri čemer
bomo upoštevali obstoječo opremljenost z infrastrukturo in s
storitvenimi dejavnostmi. |
(16) V
mestu Ravne na Koroškem in v lokalnih središčih bomo
suredili v okviru razvoja turistične ponudbe
na ravnah na Koroškem in v Kotljah zagotavljali prostorske
možnosti za nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali
apartmajske gradnje, ki pa mora biti kakovostno oblikovana in umeščena v
prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij
ali pa se oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. V
manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo predvsem v
zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in
apartmajev), prednostno v obstoječih stanovanjskih in gospodarskih
objektih, s kvalitetno prenovo ali novogradnjo. Pri tem je treba
ohranjati temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture. Občina bo
spodbujala razvoj apartmajskih naselij kot zaokroženih celot na območjih
naselja Podgora, na lokacijah z dobro dostopnostjo in možnostjo
komunalnega opremljanja. |
(17) Na
turističnih ter športno-rekreacijskih območjih je treba zagotoviti
ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi
potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine. |
(18) Za
vzpostavitev kvalitetne turistično rekreativne mreže v občini bomo
spodbujali skupne programe s sosednjimi območji (Regijski park Uršlja
gora, Geopark, Dežela pod Peco ipd.). |
49.
člen |
(mineralne surovine) |
(1) V
občini ni podeljenih rudarskih pravic za gospodarsko izkoriščanje ali
raziskovanje mineralnih surovin. |
(2) V
primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina
pretehtala, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo
prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo
namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot
površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki
onemogoča drugo rabo). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je
potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
|
II.7.1
Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in
vrednote prostora, pomembne z vidika naravnih, kulturnih in krajinskih
značilnosti |
50.
člen |
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti) |
(1)
Ohranjanje prepoznavnosti krajin bo občina zagotavljala na celotnem
območju. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem
ohranjanje gozdnih območij, značilne vzorce poselitve (strnjene vasi,
osamele kmetije), zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne
arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor. Varujemo ekološke
procese z uveljavljanjem sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini in
povezave s stavbno in naselbinsko dediščino. |
(2) Z
ohranjanjem in vzpostavljanjem kulturne in simbolne prepoznavnosti
krajine zagotavljamo večjo privlačnost območij, specifične razvojne
možnosti, kvalitetno bivalno okolje in možnosti za identifikacijo
prebivalstva s teritorijem občine. Kulturno in simbolno prepoznavnost
ter doživljajsko vrednost krajine oblikujejo pestra kulturna krajina,
stavbna in naselbinska dediščina podeželja ter naravne kakovosti. |
(3)
Dejavnike prepoznavnosti krajine obravnavamo kot razvojne dejavnike, ki
povečujejo privlačnost za prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh
območjih bomo spodbujali dejavnosti, kot so trajnostna raba dediščine,
razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno
kmetijsko dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti itd. ter tako
prispevali h gospodarskemu razvoju ter ohranitvi in povečanju
prepoznavnosti. |
(4)
Ohranjanje in razvoj krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi
bomo prvenstveno zagotavljali z ustreznim načrtovanjem in
programiranjem. V postopkih prostorskega načrtovanja bomo ta območja
obravnavali kot zaokrožena krajinska območja. V njih bomo zagotavlja tak
prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito prepoznavnost.
|
85) Za
območja prepoznavnosti oziroma za njihove dele, za katere bo potrebna
sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude za poseganje
izven naselij, se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti ali
regulacijski načrti, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih
preveritvah in utemeljitvah. |
(6) Z
vidika prepoznavnosti sta v občini še posebej prepoznavni območje
Strojne z vidika kulturnih in krajinskih kvalitet ter območje Uršlje
gore z vidika naravnih kvalitet. |
II.7.2
Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite
in reševanja |
51.
člen |
(ocena
ogroženosti za posamezne nesreče) |
(1) Možne
naravne in druge nesreče v občini so zemeljski potres, poplave ob reki
Meži ter ob hudournikih, ekološke nesreče, požar, viharji in ujme s
točo, žled, suša in nesreče v prometu. |
(2)
Območje občine je v večjem delu v območjih erozijskih območij z
običajnimi zaščitnimi ukrepi. Na teh območjih je treba zagotavljati, da
se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in
izvajali ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov. V občini pa
sta tudi dva erozijska žarišča, in sicer na območju naselja Podgora in
Podkraj. |
(3)
Registrirani plazovi v občini so v naseljih Tolsti Vrh, Podkraj, Ravne,
Brdinje, Strojna in Sele. |
(4) Na
poplavnih in erozijskih območjih ne načrtujemo prostorskih ureditev
oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oz. poslabšajo. |
(5) V
občini se upoštevajo tudi omejitve zaradi potresne varnosti glede na
dejstvo, da se območje občine uvršča v območje s potresno nevarnostjo
VII. stopnje po MSC lestvici. Na območju občine sta prisotna dva razreda
pospeška tal, in sicer 0,100 in 0,125. |
(6) V
primeru, da je načrtovanje in urejanje novih poselitvenih območij na
potencialno ogroženih območjih neizogibno, moramo nujno uveljavljati
prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične
ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija,
tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), da se preprečijo
oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje
(evakuacija) in pomoč. |
52.
člen |
(zaščita in reševanje) |
(1) Prva
medicinska pomoč je v občini organizirana v okviru javnega zavoda
Reševalna služba Koroške. |
(2) V
primeru rušilnega potresa bi bilo predvidoma potrebno razseliti in
zagotoviti najnujnejše pogoje za približno 2100 ljudi oz. 700 družin.
Takoj po nesreči je možno organizirati nastanitve prebivalcev v okviru
obstoječih objektov družbenih dejavnosti in nočitvenih kapacitet za
turistične namene, ki bi bili po potresu še primerni za bivanje. |
(3) Na
območju občine so opredeljena sledeča območja za delovanje ob naravnih
in drugih nesrečah: |
(4)
Površine za pokop večjega števila ljudi se zagotavljajo ob oz. na
obstoječih pokopališčih v občini. |
(5)
Površin za pokop kadavrov v občini ni. Kadavri se bodo odvažali v
kafilerijo oz. v skladu z organizirano javno službo za ta namen.
|
(6)
Deponija oz. odlagališče ruševin (inertnih odpadkov) je na lokaciji
ZGO. |
(7) Zbirna
mesta za prejem pomoči se bodo zagotavljala v naselju Ravne na Koroškem
ob večjih javnih površinah. |
(8)
Območja za evakuacijo in začasna bivališča se bodo organizirala na
večjih, dostopnih javnih površinah v naselju Ravne na Koroškem (grajski
park, stadion, osrednji del Javornika). |
(9) V
občini ni deponij za odlaganje kontaminiranih materialov. |
(10) V
občini so eno javno zaklonišče, tri zaklonišča podjetij ter dvanajst
hišnih zaklonišč, skupna zmogljivost je 2100 ljudi. |
II.7.3
Območja in objekti za potrebe obrambe |
53.
člen |
(območja za obrambne potrebe) |
(1) V
občini ni opredeljenega območja za obrambne potrebe. |
II.8
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
Usmeritve
za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane na karti 2.1.4.3
Usmeritve za določitev namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev. |
54.
člen |
(usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč) |
(1) Večji
del obstoječih stavbnih zemljišč ohranjamo. Širitve so zasnovane tako,
da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo
usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. |
(2)
Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo
tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč ali javni
interes in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine.
Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo
tudi na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo
neustrezna zemljišča. |
(3)
Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na
območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj
smotrno širiti naselja (predvsem na območjih razpršene gradnje; na
kmetijskih zemljiščih znotraj naselij; na manjših območjih kmetijskih
zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje; na
robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje
območja). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati kvaliteto
kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri
spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati
tudi naravne kakovosti posameznih območij. |
Kmetijska
zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev
funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti
na kmetijah na območjih razpršene poselitve. |
(4) Kadar
vodno zemljišče v naravi odstopa od vodnega zemljišča v zemljiškem
katastru ali to zemljišče na podlagi predpisov o vodah še ni določeno,
se meja vodnega zemljišča tekočih voda določi na osnovi predpisa, ki
določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda. |
(5)
Stavbnim zemljiščem določamo tudi podrobnejšo namensko rabo, kjer gre v
notranji strukturi za preplet posameznih dejavnosti. |
II.9
Usmeritve za določitev prostorskih |
Usmeritve
za določitev prostorskih izvedbenih pogojev so prikazane na karti
2.1.4.3 Usmeritve za določitev namenske rabe prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev. |
55.
člen |
(usmeritve za določitev prostorsko
izvedbenih pogojev) |
(1)
Temeljne usmeritve za prostorske izvedbene pogoje ob upoštevanju
usmeritev predhodnih členov: |
·
V
poselitvenih območjih hribovitih delov prevladuje stanovanjska dejavnost
s prepletom kmetijske dejavnosti. Poselitvena območja pretežno
urbaniziranega območja ob glavnih prometnicah so namenjena prepletu
centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenimi območji za poslovne
dejavnosti. |
·
V
poselitvenih območjih pretežno urbaniziranega območja v dolinskem delu
se dovoljuje poselitev večje gostote do 45 preb/ha, na območjih
enodružinske gradnje in na območjih večstanovanjske gradnje tudi do 150
preb/ha. |
·
V območjih
zmerne urbanizacije se dovoljuje gradnja zmerne gostote do 30 preb/ha, v
poselitvenih območjih ostalih območij pa poselitev manjše gostote do 20
preb/ha. V območjih hribovitih delov občine so še razpoznavni
tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v
prihodnje. |
·
Pri
načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi bomo zagotovili
izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in
dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju
(storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim
okoljem). Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno na
območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo prilagajajo tej strukturi,
v smislu zagotavljanja tipološke enotnosti, dovoljeno pa je tudi
uvajanje sodobnih arhitekturnih principov, ob upoštevanju kakovostnih
morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V podeželskih
naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji
za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih
dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. |
III. Izvedbeni del |
56.
člen |
(vsebina izvedbenega dela) |
(1)
Izvedbeni del določa: |
·
območja
namenske rabe prostora, |
·
prostorske
izvedbene pogoje, |
·
območja,
za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v
nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN. |
(2)
Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za
gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih
objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri
drugih posegih, ki jih določajo predpisi. |
(3) Poleg
določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri
spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih,
ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte,
ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v
postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in
soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru,
kadar to ni navedeno v tem odloku. |
57.
člen |
(stopnja natančnosti mej) |
(1) Meje
enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na podlagi
katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih
meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje ne
potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski
podatek. |
(2)
Položajna natančnost mej enot urejanja prostora in namenske rabe
prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor
meja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno
mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja prostora odvisna od
razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto
načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje. |
(3) Drugi
grafični prikazi tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov,
prikazanih v »Prikazu stanja prostora«, katerih položajna natančnost je
različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od
dejanskega stanja v naravi. |
(4) V
primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti
različnih podatkov meje ,prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega
stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve parcele
objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski
postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s
tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru. |
(5) V
primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora
ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne
nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih
podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki
onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna
interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda
pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega
prostorskega načrtovalca in odgovornega geodeta. |
58.
člen |
(členitev prostora) |
(1) Za
potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena
členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje
prostorske enote: |
·
prostorske
enote stavbnih zemljišč v naseljih, |
·
enote
odprtega prostora izven naselij, vključno s stavbnimi zemljišči
razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje. |
(2)
Prostorske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora.
Prikazane so na karti »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev«. |
(3) Enota
urejanja prostora se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene
pogoje potrebne posebne določbe, členi v podenote, kar se posebej
opredeli v posebnih določbah tega odloka. |
59.
člen |
(prostorske enote) |
(1)
Prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih so: |
Oznaka naselja |
Ime naselja |
BR |
Brdinje |
DO |
Dobrije |
KO |
Kotlje |
KS |
Koroški Selovec |
PG |
Podgora |
PO |
Podkraj |
PR |
Preški Vrh |
RA |
Ravne na Koroškem |
SR |
Stražišče |
ST |
Strojna |
TO |
Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem |
UR |
Uršlja Gora |
ZE |
Zelen Breg |
(2) Enote
odprtega prostora izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene
poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje: |
Oznaka enote odprtega prostora |
Ime enote odprtega prostora |
EOP 01 |
Območja urbanih naselij |
EOP 02 |
Strojna |
EOP 03 |
Tolsti vrh |
EOP 04 |
Koroški Selovec |
EOP 05 |
Brdinje-Podgora |
EOP 06 |
Navrški vrh |
EOP 07 |
Uršlja gora-Ošven |
EOP 08 |
Strelišče LD Prežihovo |
EOP 10 |
Stražišče |
EOP 11 |
Stražišče-jug |
|
60.
člen |
(enote
urejanja prostora) |
(1)
Območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora. |
(2) Enote
urejanja prostora v naseljih so označene z enolično oznako, ki je
sestavljena iz: |
·
oznake
naselja, |
·
zaporedno
številko EUP znotraj naselja, |
podrobnejšo namensko rabo EUP v naselju. |
Primer: RA
01 SS |
(3) Enote
urejanja prostora razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki
je sestavljena iz: |
·
zaporedno
številko EOP, v kateri se enota urejanja prostora razpršene poselitve
nahaja, |
·
oznake
osnovne namenske rabe razpršene poselitve - A, |
·
zaporedno
številko EUP razpršene poselitve v celotni občini. |
Primer:
EOP 08/A 278 |
(4) Enote
urejanja odprtega prostora so označene z enolično oznako enote odprtega
prostora enote. |
Primer:
EOP 08 |
61.
člen |
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) |
(1) Za
vsako enoto urejanja prostora ta odlok določa prostorske izvedbene
pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: |
·
splošne
prostorske izvedbene pogoje, določene v III.2. poglavju tega odloka, |
·
podrobne
prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3. poglavju tega odloka,
|
·
posebne
prostorske izvedbene pogoje za gradnjo na območjih prepoznanih
arhitekturnih kvalitet, določene v III. 4. poglavju tega odloka, |
·
morebitne
posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja
prostora, določene v III. 5. poglavju tega odloka. |
(2)
Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah
urejanja prostora, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji določeno drugače. |
(3)
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo
splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe.
V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od
splošnih, veljajo podrobni pogoji. |
(4) Za
posamezno enoto urejanja prostora so lahko poleg splošnih in podrobnih
prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni
izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma
podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so posebni
prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo
posebni pogoji. |
(5) Za
enote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo
usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.6. poglavju tega
odloka. |
62.
člen |
(prikaz
stanja prostora) |
(1) Prikaz
stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljen na podlagi
podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi
ministrstvo, pristojno za prostor. Odraža stanje v prostoru, kakršno je
bilo v trenutku pridobitve podatkov. |
(2) Prikaz
stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana,
ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov
vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja
v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih
zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna
zemljišča, določena s prostorskim aktom občine. |
(3) V
prikaz stanja prostora so vključeni tudi podatki, ki služijo pripravi,
sprejemu in spremljanju prostorskih aktov, kot so demografski podatki,
socio-ekonomski kazalci, podatki o fizičnih lastnostih prostora, kazalci
urbanega razvoja in kazalci varstva okolja, ohranjanja narave, kulturne
dediščine in varstva človekovega zdravja določeni v okoljskem poročilu
ter drugo. Podatki se bodo vključevali v prostorski informacijski sistem
glede na potrebe po teh podatkih v okviru prostorskega načrtovanja.
|
|
63.
člen |
(območja podrobnih prostorskih načrtov) |
(1) Enote
urejanja prostora, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi
načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava
občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ali državnega
prostorskega načrta (DPN). |
(2)
Območja, ki se urejajo z OPPN, so določena v grafičnem delu izvedbenega
dela OPN na karti »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev«. |
(3) Meja
OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave na
stavbnih zemljiščih lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na
mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove
parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim
stanjem, ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija
investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu. Spremembo meje
sprejme občina ter obvesti o spremenjeni meji vse lastnike novo
vključenih parcel pred javno razgrnitvijo OPPN. |
(4) Ne
glede na določbe drugega odstavka tega člena se OPPN lahko izdela tudi
za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj
posamezne enote urejanja prostora, ki niso določena v karti 3
izvedbenega dela OPN, oziroma gre za preseganje določb, podanih v
izvedbenem delu OPN, če se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega
prostorskega načrta. Potreba je izkazana s sprejetjem sklepa o pričetku
izdelave takšnega OPPN-ja. |
(5) V
primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se meja OPPN določi v postopku
izdelave OPPN. |
(6) Z OPPN
se lahko spreminja členitev podrobnejše namenske rabe prostora,
opredeljene v tretjem stolpcu tabele iz četrtega odstavka 64. člena tega
odloka. |
III.1
Namenska raba prostora |
64.
člen |
(vrste
namenske rabe prostora) |
(1) Vsaka
enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske
rabe. |
(2)
Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 - Prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(3)
Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest, prikazanih na
karti »Prikaz stanja prostora«, imajo status stavbnega zemljišča z
namensko rabo PC-površine cest. |
(4) Vrste
namenskih rab določa naslednja preglednica: |
|
OSNOVNA NAMENSKA RABA |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
ČLENITEV PODROBNEJŠE
NAMENSKE RABE |
I.
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
S
- OBMOČJA STANOVANJ |
|
|
SS
- stanovanjske površine |
|
|
|
SSe – območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno
enodružinskih hiš |
|
|
SSv – območja večstanovanjske gradnje |
|
|
SSs - območja stanovanjske strnjene gradnje pretežno
enodružinskih hiš |
|
SK
- površine podeželskega naselja |
|
|
|
Skj – območja historičnega oziroma funkcijskega jedra
podeželskega naselja |
|
SP
- površine počitniških hiš |
|
|
C
- OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
|
|
CU
- osrednja območja centralnih dejavnosti |
|
|
CD
- druga območja centralnih dejavnosti |
|
|
|
CDi – območja namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in
športa |
|
|
CDz – območja namenjena dejavnostim zdravstva in socialnega
varstva |
|
|
CDk – območja namenjena dejavnostim kulture ter verskim objektom
s pripadajočimi ureditvami |
|
|
CDo – območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim,
storitvenim, gostinskim dejavnostim, manjša obrt |
|
I
- OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
|
IP
- površine za industrijo |
|
|
IG
- gospodarske cone |
|
|
IK
- površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
|
|
B
- POSEBNA OBMOČJA |
|
|
BD
– površine drugih območij |
|
|
BC
– športni centri |
|
|
BT
- površine za turizem |
|
|
Z
- OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
|
|
ZS
- površine za oddih, rekreacijo in šport |
|
|
ZP
– parki |
|
|
ZD
- druge urejene zelene površine |
|
|
ZK
– pokopališča |
|
|
P
- OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
|
PC
– površine cest |
|
|
PŽ
– površine železnic |
|
|
PO
– ostale prometne površine |
|
|
T
- OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
E
- OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
O
- OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
F
- OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE |
|
|
A
- POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
|
|
RAZPRŠENA GRADNJA |
|
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
K1
- NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
K2
- DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
G
- GOZDNA ZEMLJIŠČA |
|
IV. OBMOČJA VODA |
|
|
|
VC
- POVRŠINSKE CELINSKE VODE |
|
|
VI
- VODNA INFRASTRUKTURA |
|
V.
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
L
- OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
|
|
LN
- površine nadzemnega pridobivalnega prostora, |
|
|
LP
- površine podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim
vplivom, ki onemogoča drugo rabo |
|
|
N
- OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
OO
- OSTALA OBMOČJA |
|
|
III.2
Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
|
II.2.1
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
65.
člen |
(vrste
dopustnih gradenj) |
(1)
Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč, razen gradenj
izven stavbnih zemljišč, ki jih dopuščata zakon in ta odlok. |
(2) Če ta
odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine
dopustne naslednje vrste gradenj: |
·
gradnja
novega objekta, |
·
dozidava,
nadzidava, |
·
rekonstrukcija objekta, |
·
odstranitev objekta. |
(3)
Dozidava, nadzidava in rekonstrukcija objekta so dopustni samo na
zakonito zgrajenih objektih. Dozidave in nadzidave se dovolijo v
tlorisni velikosti do 50 % BTP osnovnega objekta. |
66.
člen |
(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v
prostor) |
(1) Če ta
odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine
dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednje ureditve:
|
·
gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov gospodarske javne infrastrukture ter
drugih nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s Prilogo 1 tega
odloka, |
· gradnja
objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja,
distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, podzemnega
elektroenergetskega omrežja, podzemnega telekomunikacijskega omrežja ter
omrežja javne razsvetljave, |
· gradnja
prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih elektroenergetskih objektov,
vodov in naprav ter nadzemnih komunikacijskih omrežij je dovoljena le
pod posebnimi pogoji, ki so navedeni v poglavju III.3.6. »Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, omejitev zaradi varovanj
ter glede gradnje omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega
javnega dobra«, |
·
gradnja
cest, če so te predvidene v karti »Prikaz območij enot urejanja prostora
in prikaz javne gospodarske infrastrukture«, |
·
gradnja
objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah, |
·
gradnja
oziroma postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske
dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), |
·
vodnogospodarske ureditve, |
·
urejanje
in vzdrževanje odprtih zelenih površin in drugih javnih in skupnih
površin, |
·
ureditev
dostopov za invalide. |
67.
člen |
(spremembe namembnosti objektov) |
(1) Spremembe namembnosti objektov so
dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne s podrobno namensko rabo
prostora, določeno za posamezno enoto urejanja prostora.
|
(2) Na
legalno zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko
rabo enote urejanja prostora, so dopustna samo nujna vzdrževalna dela in
odstranitev objektov. |
68.
člen |
(dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah) |
(1) Za
vsako namensko rabo prostora so določene osnovne, spremljajoče in
izključujoče dejavnosti. |
(2)
Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta,
vendar ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če
je ta določena. Za območja površin podeželskega naselja – SK lahko
spremljajoče dejavnosti presežejo 50 %. |
(3)
Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno
območje namenske rabe ne sme umeščati. |
69.
člen |
(dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora) |
(1) Vrste
objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov,
pri čemer: |
·
so vrste
objektov označene s šifro iz uredbe o klasifikaciji objektov, |
·
se vedno
navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe
višjih ravni. |
(2) Vrste
zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o podrobnih
prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah. |
(3)
Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski rabi so
določeni v Prilogi 1. |
II.2.2
Splošni prostorski in izvedbeni pogoji glede lege objektov |
70.
člen |
(regulacijske črte) |
(1) Pri
umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati regulacijske črte,
prikazane na grafičnih prilogah podrobnih prostorskih izvedbenih
pogojev. |
(2) Če
regulacijska črta v prostoru ne obstaja, je regulacijska meja določena z
regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov. |
71.
člen |
(odmiki
objektov od sosednjih zemljišč in objektov) |
(1)
Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni
svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je
možno vzdrževanje in raba objektov v okviru funkcionalne parcele
objekta. |
(2)
Najbolj izpostavljen del novega objekta (nad in pod terenom) mora biti
od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 4 m, pri nezahtevnih in
enostavnih objektih pa najmanj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega
ali več prostorov, v katerega človek lahko vstopi, pri ostalih
nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 metra. Odmiki veljajo, če ni z
regulacijskimi črtami določeno drugače. |
(3) Če so
odmiki objektov od meja sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih
oziroma odmikov ni, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov
sosednjih parcel. Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi do
ali na parcelni meji sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega
pisnega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. |
(4) Na
parcelni meji je mogoče graditi tudi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti
na območjih strnjenega mestnega jedra in na območjih podeželskih naselij
ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist. |
(5) Če
leži načrtovani objekt južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječe
stanovanjske stavbe, mora biti razmik med robom kapi načrtovanega
objekta in zunanjim zidom (fasado) obstoječe sosednje stanovanjske
stavbe najmanj 1,5 višine kapi načrtovanega objekta. V kolikor so
spodnje etaže obstoječe stanovanjske stavbe pretežno namenjene drugi
dejavnosti, se razmiki med objekti lahko zmanjšajo za skupno višino teh
etaž. Načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od
obstoječega objekta, če več kot polovica dolžine fasadnega oboda
obstoječe stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki ga določata
premici, ki potekata pod kotom ±45º od smeri severa, od točk skrajnih
južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega objekta.
Če so odmiki stavb od meja sosednjih parcel oziroma stavb manjši od
zgoraj določenih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja izdelati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov
sosednjih parcel. |
(6)
Medsoseske ograje in oporni zidovi se praviloma postavijo na mejo
zemljiških parcel obeh lastnikov, vendar tako, da se z gradnjo ne posega
na sosednje zemljišče. O gradnji na meji zemljiške parcele morata
lastnika mejnih parcel pisno soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih
zemljišč o postavitvi ograje ali opornega zidu na parcelno mejo ne
soglašata, morata biti ograja oziroma zid kot nezahteven objekt od
sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m, druge vrste opornih zidov
in ograj pa 4 m. |
(7) Če je
sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega
zidu od ceste 1 m, v kolikor tak odmik objekta omogoča ohranitev polja
preglednosti. Za vse gradnje in posege znotraj varovalnega pasu javne
ceste je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev. Ob soglasju
upravljavca cest je odmik lahko tudi manjši od 1 m . |
(8) Med
javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno
površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih
(garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem
se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali
garaže oziroma izvoz iz nje. |
III.2.3
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali
prosotrskih ureditev |
72.
člen |
(določanje velikosti objektov) |
(1) Merila
za določanje velikosti objektov so opredeljena z: |
·
največjim
dovoljenim faktorjem izrabe parcele objekta (FI), |
·
največjim
dovoljenim faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ), |
·
najmanjšim
dovoljenim faktorjem zelenih površin (FZP) na parceli objekta oziroma z |
·
največjo
višino objektov (V). |
(2) Kadar
za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja: |
·
Višina
novega objekta, šteto od terena do najvišje točke objekta, ne sme
presegati višine najvišjega objekta enake namembnosti na območju iste
EUP, merjeno od terena do najvišje točke tega objekta v oddaljenosti do
50 m od načrtovanega objekta; izhodišče obrazloži projektant. |
·
Višina
objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča do
višine kapi sosednje višje stavbe. Kadar je območje ali objekt kulturni
spomenik, je zvišanje mogoče samo s soglasjem Zavoda za varstvo
kulturne dediščine. |
·
Kadar je
obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od
dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na
obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine
objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe
namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je
tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. |
·
Površine
pri izračunu FZP, kot so ozelenjena parkirišča, niso del zelenih
površin. |
III.2.4
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja |
73.
člen |
(oblikovanje objektov) |
(1) Vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim
oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v enoti urejanja
prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu
streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu
ureditve odprtega prostora, prilagoditi se morajo ograjam, opornim
zidovom, urbani opremi in drugim oblikovnim značilnostim prostora.
|
(2) Vsi
objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno oblikovno
usklajeni. |
(3) Pri
dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti
oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim
objektom. |
(4) V
prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem
je potrebno naklon strehe, material in barvo kritine in smeri slemen
prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. Strehe so v teh
primerih dvokapnice v razponu od 40-45°. Izjemoma se dovolijo drugačni
nakloni, kadar gre za oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega z
obstoječim objektom. |
(5) V
ostalih primerih je poleg dvokapnic dovoljeno tudi sodobno oblikovanje
streh z ravnimi strehami, tudi kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi
oziroma enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov,
zimskih vrtov ipd. ob pogojih oblikovanja za posamezne enote urejanja
prostora. Naklon streh je dovoljen v razponu 38° do 45° z upoštevanjem
prevladujočega naklona streh v naselju oz. delu naselja. Izjemoma se
dovolijo drugačni nakloni, kadar gre za oblikovno skladnost dozidanega
ali nadzidanega z obstoječim objektom. Šotoraste in lomljene strešine
niso dovoljene. Barve kritin (izjema so ravne strehe) naj bodo sive do
grafitno sive, rjave ali opečne barve in ne smejo biti reflektirajoče.
Slemenitev strehe je zmeraj vzporedna z daljšo stranico objekta. Strehe
dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom.
Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni,
terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo
biti višje od slemena osnovne strehe in so praviloma na posamezni strehi
poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene le tradicionalnih oblik,
krite z dvokapno ali enokapno strešico in zidcem ob straneh, razporejene
osno na odprtine. Frčade drugih oblik (npr. trikotnih, trapeznih,
polkrožnih, ipd.) niso dovoljene. |
(6)
Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno
nameščati na strehah pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in
morajo biti postavljeni poravnano s strešino, razen pri ravnih strehah,
kjer morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se
nameščajo. Na stavbah in območjih varovanj po predpisih o varstvu
kulturne dediščine postavljanje in vgrajevanje solarnih in
fotovoltaičnih sistemov ni dovoljeno.
Izjemoma je dovoljeno, če z njihovo vgradnjo ali
postavitvijo niso prizadete varovane vrednote in so upoštevani
prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje kulturne dediščine. |
(7)
Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša
stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s
plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna,
če se z grafično analizo okolice, ki jih morajo vsebovati lokacijski
podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev stavbe upošteva
ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja
oziroma prevladujočo orientacijo slemen. |
(8) V
naseljih oziroma delih naselij z značilno postavitvijo stavb z daljšo
stranico pravokotno na cesto je potrebno gradnje in prostorske ureditve
oblikovati v skladu s takšno tlorisno zasnovo območja. |
(9) Pri
oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na
fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oz.
stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd. potrebno smiselno upoštevati
kakovostne oz. prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih pastelnih barv v spektru sivih barv in
v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so samo fasadni poudarki v
močnejših barvnih tonih predhodno navedenih spektrov do 25% fasadne
površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče
in neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena,
živo, temno oz. turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena z
barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso
dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za
kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na
fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade, stavbnega
pohištva, senčil in strehe mora biti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja določena. |
(10)
Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov;
namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška
stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči
zrak, odtok vode). Elektro omarice, omarice plinskih,
telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti
tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah
objektov. |
(11) Pri
vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter
objektih večstanovanjske gradnje je potrebno upoštevati naslednja
pravila: |
·
Pri obnovi
fasad je potrebno upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim
dovoljenjem za stavbo; dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki
velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju
za stavbo. |
·
Če barva
fasade, velikost, oblika in barva oken in vrat stavbe v gradbenem
dovoljenju niso bili določeni, je potrebno upoštevati prvotno barvo
fasade in velikost, obliko in barvo oken in vrat objekta. |
·
Na fasadi
objekta niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata); prav tako ni
dopustno spreminjati prvotnega izgleda in izvedbe balkonske ograje. |
·
Pri
večstanovanjskih objektih, objektih z več etažnimi lastniki in objektih
centralnih dejavnosti so spremembe na fasadah, kot npr. zasteklitve
balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav ipd., dopustne samo na
podlagi enotnega projekta oziroma risb, ki jih izdela arhitekt in jih
potrdi oziroma z njimi pisno soglaša avtor osnovnega projekta, v kolikor
to ni mogoče pa pristojni urad občine. Izvedba mora biti sočasna na
celotnem objektu. |
(12)
Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer
zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma
nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko
dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami
v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih
stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih.
O ustreznosti rešitve z izdajo mnenja odloči strokovna komisija, ki jo
imenuje župan za posamezen primer. |
(13) Kadar
gre za rekonstrukcijo objektov, so možna odstopanja od predpisanega
oblikovanja, kar je potrebno utemeljiti in prikazati v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
74.
člen |
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin) |
(1)
Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno površino zelenih
(FZP) in drugih javnih odprtih površin (FJP). Za vsako novo stanovanje v
večstanovanjski stavbi ter za vsako posteljo v objektih s posebnim
namenom je potrebno na parcelah, namenjenih za gradnjo objekta,
zagotoviti zelene površine, zahtevane po posameznih podrobnih namenskih
rabah. |
(2)
Najmanjša velikost otroškega igrišča je 50 m2, najmanjša velikost
igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m2. Igrišča za igro
otrok morajo biti umaknjena od prometnic oziroma ustrezno zaščitena. |
(3) Če
zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s
tem načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število
dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi občina. |
(4)
Zasaditev površin je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor
rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene
zahteve. |
(5)
Obstoječe drevorede je potrebno ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali
varnostnih zahtev ni možno, jih je potrebno nadomestiti oziroma
sanirati. |
(6)
Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je potrebno nadomestiti
oziroma sanirati. |
(7) Na
vseh območjih naselja se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih
zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne
vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti
oziroma preglednosti. |
(8)
Višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi
brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi
zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,5 m, je
dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih
razmer višina opornega zidu večja od 2 m, se praviloma izvedela v
kaskadah. Oporni zidovi morajo praviloma biti obdelani z naravnimi
materiali in intenzivno ozelenjeni. |
(9) Pri
urejanju okolice objektov in površin mora izvajalec gradbenih del med
gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in
odvečni gradbeni material ter urediti okolico. |
(10) Izbor
rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati
rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena
uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter sol. (11)
Minimalni pogoji so: |
·
na javnih
površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ter v okolici javnih
objektov ni dopustna uporaba strupenih in visoko alergenih rastlin, |
·
pri
drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst,
ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce. |
·
na
ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna
le avtohtona vegetacija. |
75.
člen |
(pogoji
za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž) |
(1) Pri
novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je potrebno
na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta
ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in
obiskovalce. |
(2)
Števila obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni
dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot osem
stanovanjskimi enotami je potrebno 75 % parkirnih mest zagotavljati v
podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir
ni mogoča oz. bi ta povzročila nesorazmerno velike stroške. Izjemoma je
v tem primeru gradnja parkirnih mest dovoljena v okviru pritličja
objekta, etažnost pa v tem primeru ne sme presegati dovoljene etažnosti
v EUP. |
(3) Pri trgovskih stavbah (nakupovalni
center nad 1500 m2) je potrebno 75 % parkirnih mest zagotavljati v
podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir
ni mogoča oz. bi ta povzročila nesorazmerno velike stroške.
Izjemoma je v tem primeru gradnja parkirnih mest dovoljena v okviru
pritličja objekta, etažnost pa ne sme presegati dovoljene etažnosti v
EUP. |
(4)
Podzemne garaže, ki niso pod objektom ali pa so samostojni objekti,
morajo imeti nad sabo dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev
in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali pa morajo na terenu imeti streho
garaže urejeno kot javno površino (odprto športno igrišče, otroško
igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg, ipd.). |
(5)
Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene
tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita
bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici. |
(6)
Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od deset parkirnih mest,
je potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na šest parkirnih mest.
Drevesa morajo biti po parkirišču čimbolj enakomerno razporejena.
|
(7)
Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti
utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno
mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj. |
(8)
Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti
zahtevam protipožarne zaščite. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo
imeti možnost prezračevanja. |
(9)
Parkirna mesta in garaže za dve ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5
t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih
območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je
dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, T, E, O in
F. |
(10) Pri
urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s
predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
|
(11)
Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju
z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih
vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov. |
76.
člen |
(dimenzioniranje števila parkirnih mest) |
(1) Glede
na vrsto ali dejavnosti je potrebno pri izračunu parkirnih mest
upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju
PM): |
|
Namembnost objekta |
Število parkirnih mest (PM) |
Stanovanja in bivanje |
|
11100 Enostanovanjske stavbe
11210 Dvostanovanjske stavbe |
2
PM/stanovanje |
11221 Tri-in večstanovanjske stavbe |
|
za
stanovanje do 35m2 koristne stanovanjske površine |
1
PM |
za
stanovanje od 36m2 do 60m2 koristne stanovanjske površine |
1,5 PM |
za
stanovanje od 61m2 do 100m2 koristne stanovanjske površine |
2
PM |
za
stanovanje nad 100m2 koristne stanovanjske površine |
3
PM, |
11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, mladinski
domovi in ipd.) |
1
PM/10 postelj |
11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski domovi,
internati) |
1
PM/2 postelje |
11300 Stanovanjske stavbe za posebne
namene (domovi za ostarele, varna hiša) |
1
PM/5 postelj
+ 50% za obiskovalce |
11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana
stanovanja) |
1
PM/stanovanje
+ 20% za obiskovalce |
Poslovno trgovske dejavnosti |
|
12201 Stavbe javne uprave |
1
PM/30 m2 BTP |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
(pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) |
1
PM/30 m2 BTP |
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
(mešani poslovni programi) |
1
PM/30 m2 BTP |
12301 Trgovski lokal
(trgovski lokal pod 100 m2) |
1
PM/30 m2 BTP
Ne
manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe
(trgovina med 100 in 500 m2) |
1
PM/50 m2 BTP
ne
manj kot 4 PM |
12301 Trgovske stavbe
(trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
1
PM/80 m2 BTP
ne
manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe
(nakupovalni center do 2500 m2) |
1
PM/35 m2 BTP |
12301 Trgovske stavbe
(nakupovalni center nad 2500 m2) |
1
PM/30 m2 BTP |
12301 Trgovske stavbe
(odprte in pokrite tržnice) |
1
PM/40 m2 BTP |
12301 Trgovske stavbe
(večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) |
1
PM/25 m2 BTP |
12303 Bencinski servisi |
1
PM/30 m2 prodajnih površin
ne manj kot 3PM |
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
(obrtno servisne dejavnosti - frizer, urar, čistilnica,
fizioterapija, lekarne…) |
1
PM/30 m2 BTP
ne
manj kot 2 PM |
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
(avtopralnice) |
3
PM/pralno mesto |
Družbene dejavnosti |
|
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo
(gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino,
galerija) |
1
PM/5 sedežev |
12620 Muzeji in knjižnice |
1
PM/80 m2 BTP |
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov |
1
PM/10 sedežev |
Športne dejavnosti |
|
24110 Športna igrišča – stadion |
1
PM/200 m2 BTP
od
tega 20% PM za avtobuse |
24110 Športna igrišča – igrišča za tenis |
4
PM/igrišče |
24110 Športna igrišča
(javna kopališča) |
1
PM/150 m2 površine javnega kopališča |
12650 Športne dvorane s prostori za gledalce |
1
PM/30 m2 BTP
od
tega 20% PM za avtobuse |
12650 Športne dvorane
(večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) (wellness,
fizioterapija, fitnes ipd.) |
1PM/15 m2 BTP |
12650 Športne dvorane – kegljišče |
4
PM/stezo |
Posebne dejavnosti |
|
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
(hotel, prenočišča, penzioni) |
1
PM/1,5 sobo |
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1
PM/4 sedeže + 1PM/tekoči meter točilnega pulta
ne
manj kot 5PM |
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
(mladinska prenočišča) |
1
PM/10 postelj |
Družbene dejavnosti |
|
12640 Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) |
1
PM/5 postelj |
12640 Stavbe za zdravstvo
(zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) |
1
PM/25 m2 BTP
ne
manj kot 2 PM |
12640 Stavbe za zdravstvo
(zavetišče za živali) |
1
PM/150 m2
ne
manj kot 2 PM |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(osnovne šole) |
1
PM/učilnico
+
0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(srednje šole) |
1,5 PM/učilnico |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(posebne šole za ovirane v razvoju) |
1,25 PM/učilnico
+
0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(visoke šole) |
1
PM/25 m2 BTP |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(otroški vrtci) |
1,5 PM/oddelek +
0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
Proizvodne dejavnosti |
|
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
12713 Stavbe za spravilo pridelka |
1
PM/80 m2 BTP |
12510 Industrijske stavbe (do 200 m2) |
1
PM/30 m2 BTP
ne
manj kot 2 PM |
12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m2) |
1
PM/50 m2 BTP |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča
(skladišča s strankami) |
1
PM/150 m2 BTP |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča
(skladišča brez strank) |
ne
manj kot 3 PM |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča
(razstavni in prodajni prostori) |
1
PM/80 m2 BTP |
12510 Industrijske stavbe
(delavnice za servis motornih vozil) |
6
PM/popravljalno mesto |
Drugo |
|
24204 Pokopališča
12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti |
1
PM/600 m2
ne
manj kot 10 PM |
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas (park) |
1
PM/600 m2 |
12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje
(prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev
policistov, gasilcev) |
1
PM/100 m2 |
12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih
komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na
letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih
ter z njimi povezane stavbe) |
1
PM/50 m2*
*število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega
prometa |
(2) Poleg
navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih
več kot deset PM, potrebno zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih
mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki so praviloma zaščitena pred
vremenskimi vplivi. |
(3) Pri
določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno
zagotoviti vsaj 5 %, vendar najmanj eno (1) parkirno mesto za invalide.
|
(4) V
primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se
upoštevajo določila z največjimi potrebami po istočasnem parkiranju. |
77.
člen |
(gradnja, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1) Za
določanje vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov
je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje. |
(2) Na
območju parcele objekta se lahko zgradi največ po en nezahteven in
enostaven objekt iste vrste. |
(3) Pri
oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati
naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje: |
·
Strehe
garaž in nadstreškov v strnjenih naseljih so praviloma ravne oz.
enokapnice minimalnega naklona s horizontalnim vencem; za ostale objekte
v strnjenih naseljih in za vse objekte izven strnjenih naselij so
dovoljene tudi oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano
EUP. |
·
Objekti so
praviloma montažni. |
·
Izvedbe
objektov so prilagojene osnovnemu objektu, gladkih, enostavnih oblik,
lesene ali iz tipskih prefabriciranih fasadnih elementov. |
·
Klimatskih
naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov; namestitev
klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in
prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode);
v primeru večstanovanjskih objektov se lahko namestijo samo kot skupni
projekt vseh etažnih lastnikov. |
·
Elektro
omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih
tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in
da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov; |
·
Ekološki
otoki morajo biti na celotnem območju občine enako oblikovani in
postavljeni na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta; |
·
Turistično
in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati v skladu z
občinskim odlokom in s soglasjem občine. |
(4) Vrste
ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v
posameznih območjih in površinah namenske rabe ter podrobni prostorski
izvedbeni pogoji zanje, so določeni v poglavju III.3 tega odloka. |
(5) Kioske
je mogoče umestiti na javne površine, ki so dostopne za peš in
kolesarski promet ter imajo v oddaljenosti do 50 m zagotovljeni najmanj
dve parkirni mesti. Za postavitev kioska je potrebno pridobiti soglasje
občine. |
78.
člen |
(objekti in naprave za oglaševanje) |
(1)
Objekte za oglaševanje se praviloma namešča na javnih površinah
v naseljih Ravne na Koroškem in Kotlje.
|
(2)
Objekti za oglaševanje so, ne glede na določbe prejšnjega odstavka,
dopustni takrat, kadar se začasno namestijo: |
·
na gradbene ograje in na objekte v gradnji, če je za gradnjo objekta
izdano gradbeno dovoljenje, |
·
na
površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno
postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje. |
(3)
Transparente, napihljive konstrukcije ter montažne sanitarne enote je
mogoče nameščati le začasno ob posameznih dogodkih in prireditvah za čas
trajanja prireditve.. |
(4)
Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah
urejanja prostora in na parcelah objektov, v katerih se opravlja
dejavnost. Na teh objektih in parcelah objektov je dopustno oglaševati
z: |
·
napisom
firme, |
·
znakom
firme, |
·
nalepkami, |
·
zastavami
in |
·
simboli
firme, izdelka, storitve in podobno. |
(5) Na
zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine ali ohranjanja narave, je potrebno za oglaševanje za
lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo
kulturne dediščine ali ohranjanje narave. |
III.2.5
Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
79.
člen |
(velikost in oblika parcele objekta) |
(1) Pri
določitvi parcel objektov je potrebno upoštevati: |
·
namembnost
in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo
uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do
javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje); |
·
prostorske
izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev
in glede oblikovanja objektov; |
·
prostorske
izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro; |
·
položaj,
namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih
parcel; |
·
namembnost
in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev
ter njihove vzdrževanje; |
·
zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje
okolice, prevetritev, intervencijske poti). |
(2)
Parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih
zemljišč. |
(3) V
primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora,
veljajo za gradnjo tega objekta določila za tisto enoto urejanja, v
kateri leži večji del parcele objekta. Objekt je lahko samo v eni enoti
urejanja. |
(4) V
primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih
določbah, velja: |
·
najmanjša
velikost parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo SSe in SK
praviloma znaša 450 m2, |
·
v
primerih, ko je parcela objekta na območjih SSe večja od 1000 m2, se
faktorji izrabe računajo za površino 1000 m2, |
·
najmanjša
velikost parcele objekta za strnjeno stanovanjsko gradnjo SSs znaša 200
m2 za en objekt v nizu; |
·
največja
velikost parcele objekta za prostostoječo gradnjo SP praviloma znaša 500
m2, |
·
če ni v
gradbenem dovoljenju določeno drugače, je največja velikost parcele
objekta na območju razpršene gradnje 500 m2 ali površina
stavbišča vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih in nezahtevnih stavb
pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja
določena vrednost). |
(5)
Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov
(zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, če nova
zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in
oblikovanje parcele objekta v skladu z določili tega odloka. |
(6)
Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko
s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za
velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega
odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno oddeliti nezazidanih
stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem
samostojne parcele objekta. |
(7) Ne
glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe
gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega
infrastrukturnega objekta. |
(8) Za
obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela objekta ni bila
določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno
zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta v
skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte,
se za določitev parcele objekta ne upoštevajo določila tega odloka, ki
se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Parcela
objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo
gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma parcela objekta v njih ni bila
določena, pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površino
pa ni dovoljeno zmanjševati. |
(9)
Parcelo objekta je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja
vzpostaviti kot praviloma eno oziroma v izjemnih primerih več celih
zemljiških parcel. |
(10)
Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že
obstoječe manjše parcele objekta v tistih primerih, ko vse okoliške
zemljiške parcele že predstavljajo parcele obstoječih objektov.
|
(11) V
kolikor mejna znamenja parcele niso vidna oziroma jih ni, investitor
pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred gradnjo enostavnih in
nezahtevnih objektov uredi vzpostavitev meje parcele. |
|
III.2.6
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
Obvezna
gospodarska javna infrastruktura |
80.
člen |
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) |
(1)
Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture in
drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne
oskrbe, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih,
razen če je z drugimi predpisi drugače določeno. Gradnja takšnih
enostavnih in nezahtevnih objektov se lahko gradi skladno s Prilogo 1
tega odloka. |
(2) Šteje
se, da je zemljišče komunalno opremljeno, če: |
·
je
v EUP zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema in objekti in
omrežja druge GJI, ki so določeni v tem aktu, |
·
so
komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne
infrastrukture, na katero se priključuje objekt, vključeni v občinski
načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali
naslednje leto. |
(3) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna
tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če: |
·
se
sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč
po pogodbi o opremljanju, |
·
investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne
opreme. |
(4)
Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s pitno vodo
in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko
uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to gospodarsko javno
infrastrukturo in najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z
gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo okolja. |
81.
člen |
(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura) |
(1)
Stavbno zemljišče je komunalno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s
pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko
omrežje ter dostop do javne ceste. |
(2) Če
nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena
navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. |
82.
člen |
(obvezno priključevanje na komunalno opremo) |
(1)
Objekte, ki se gradijo, rekonstruirajo ali se jim spreminja namembnost,
je potrebno oskrbeti z minimalno komunalno oskrbo in na drugo komunalno
opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja
predpisuje ta odlok ali drug predpis. |
(2) Vsi
obstoječi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po
tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna služba, morajo
zagotoviti lastne sisteme komunalne oskrbe v skladu z določili tega
odloka in pogoji nosilcev urejanja prostora. |
(3) Če
komunalna oprema, na katero je priključitev objekta obvezna, še ni
zgrajena, je lahko v projektni dokumentaciji predviden alternativni
način, ki omogoča samooskrbo objekta in izkazuje zadnje stanje tehnike. |
(4) Po
izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi
objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno
oziroma kanalizacijsko omrežje. |
(5) Vsi
objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov
in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih
odpadkov. |
(6)
Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov
na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni
le na obstoječe priključke. |
(7)
Investitor lahko zagotovi komunalno oskrbo tudi na način, ki ga
prostorski akt ne določa, s samooskrbo, če gre za način oskrbe, ki
izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike ter pridobi soglasje upravljavca
omrežja . |
Varovalni
pasovi gospodarske javne infrastrukture |
83.
člen |
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne
infrastrukture) |
(1)
Varovani pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestišča:
|
|
hitra cesta (HC) |
35
m |
glavna cesta (GC) |
25
m |
regionalna cesta (RC) |
15
m |
lokalna cesta: (LC) |
10
m |
javna pot (JP) |
6
m |
kolesarske javne poti (KJ) |
3
m |
|
(1)
Varovani pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo
in desno od osi skrajnega voda: |
za
elektroenergetske vode nazivne napetosti: |
nadzemni večsistemski daljnovodi nazivne napetosti 400kV in 220
kV |
40
m |
razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in
220 kV |
40
m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV |
10
m |
nadzemni večsistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV in 35
kV |
15
m |
razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in
35 kV |
15
m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV |
3
m |
nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do
vključno 20 kV |
10
m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno
20 kV |
1
m |
razdelilne postaje srednje napetosti, transformatorske postaje
srednje napetosti 0,4 kV |
2
m |
za
vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijski vod, drugi vodi
lokalne gospodarske javne infrastrukture, merjeno od osi
skrajnega voda |
3
m |
za
plinovode z obratovalnim tlakom: |
|
16
barov in več |
100 m |
od
5 bar do 16 barov |
5
m |
do
5 bar |
2
m |
|
(2)
Varovalni pasovi železniških tirnih naprav znašajo, merjeno od osi
skrajnega tira. |
železniška proga |
200 m |
industrijski tir |
80
m |
|
(3)
Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa: |
Objekti višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m
iz okoliške pokrajine |
Objekti višji od 100m |
Daljnovodi in žičnice višji od 75 m |
Objekti višji od 25 m izven naselij in hkrati znotraj varovalnih
koridorjev druge infrastrukture |
(4) Če so
varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v
drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila
drugih predpisov. |
(5) V
varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna
gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih
predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega
upravljavca infrastrukturnega omrežja. |
(6) Posegi
v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja
omrežja. |
(7) V
kolikor pride do sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki
predpisujejo varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, veljajo
novi odmiki. |
84.
člen |
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)
|
(1) Vsa
gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati
in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. |
(2) Vsi
posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se
nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko
izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne
infrastrukture. |
(3) Trase
omrežij komunalne opreme je potrebno medsebojno uskladiti. Potekati
morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem
območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in
vzdrževanje komunalne opreme. |
(4) Trase
omrežij komunalne opreme je potrebno praviloma združevati v skupne
koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede
varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to
določajo veljavni predpisi. |
(5)
Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno.
Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne
komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev
javnih gospodarskih služb. |
(6) Ob
gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe komunalne opreme je
potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi
rekonstrukcijo preostalih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav
komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe
tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več
ustrezna. |
(7)
Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po/ob javnih
površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih
razlogov potek po javnih površinah ni možen. Za gradnjo izven javnih
površin mora upravljavec te opreme za to od lastnika pridobiti pravico
graditi. |
(8) V
poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je
potrebno omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi
praviloma v podzemni izvedbi. |
(9)
Omrežja in jaške komunalne opreme je potrebno na javnih cestah umeščati
zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi
zunaj kolesnic vozil. |
(10)
Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih
mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji
komunalnih vodov je potrebno kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno
stanje. |
(11)
Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je potrebno načrtovati
tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. |
(12)
Gospodarsko javno infrastrukturo je treba načrtovati tako, da bo čim
manj posegala v vodna in priobalna zemljišča. |
85.
člen |
(gradnja in urejanje cest) |
(1) V
varovalnih pasovih cest, določenih v zakonih in predpisih, je na
stavbnih zemljiščih dovoljena gradnja, dozidava, nadzidava,
rekonstrukcija, sprememba namembnosti objekta in ureditve zelenih
površin le s soglasjem upravljavca cest in v skladu z namensko rabo. |
(2)
Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo
prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem
pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto. |
(3) Na
javno cesto je potrebno praviloma priključevati več objektov s skupnim
priključkom na cesto. |
(4)
Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene
tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto.
Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega
organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto. |
(5) Slepo
zaključene ceste morajo praviloma imeti obračališča. |
(6)
Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v pretočni
profil. Varnost pred stoletnimi visokimi vodami mora biti zagotovljena z
minimalno 50 cm proste višine med objektom in višinsko koto stoletnih
vod. |
(7)
Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven cestišča javnih cest in
v skladu s predpisi o tehničnih normativih in
minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča. |
(8)
Praviloma se pločniki ter javna razsvetljava gradijo ob lokalnih zbirnih
cestah ter ob vseh lokalnih cestah. Prednostno se izvaja gradnja
pločnikov ob javnih cestah, ki vodijo do objektov družbene javne
infrastrukture. |
(9)
Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste,
prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom o
projektiranju cest. Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša
1,50 m in dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. (10) Minimalna širina
pločnika praviloma znaša 1,20 m. |
Dimenzijo
tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je
mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča
legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru
zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu
praviloma zmanjša širina vozišča, potem kolesarske steze in nazadnje
pločnika. |
86.
člen |
(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja) |
(1) Javno
vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo za
sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam
ter javni rabi. |
(2) Pri
načrtovanju gradenj je potrebno dotrajane cevovode iz neustreznega
materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala, kadar je to
možno. |
(3)
Predvidene vodovode se praviloma gradi ob obstoječih in predvidenih
prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in
priključkov. |
(4) Za
priključitev na vodovod morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca
vodovoda. |
(5)
Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje
požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih
razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je
potrebno praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin. |
(6)
Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij morajo biti
zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa. |
87.
člen |
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
(1)
Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin. |
(2) Novo
kanalizacijsko omrežje mora biti praviloma zgrajeno v ločenem sistemu. |
(3)
Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in
drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija
motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi. |
(4)
Čistilne naprave morajo biti dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih
površin oziroma locirane tako, da se v največji možni meri zmanjšajo
morebitni vplivi čistilne naprave, lokacija pa naj omogoča morebitno
razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je potrebno zagotoviti
dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z
zaščitno ograjo. |
(5) Male
čistilne naprave morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi.
Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni
objekti morajo biti locirani na parceli objekta ali na eni od parcel več
objektov, če naprava služi več objektom. |
(6) Vsi
individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti
redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in
čiščenja odpadne vode. |
(7) Pri
gradnji objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega dela
padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer
ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v
kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca
kanalizacijskega sistema. |
(8)
Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni
dopustno usmeriti na javne površine. |
(9) Na
območjih večjih širitev naselij, kjer kanalizacijsko omrežje ne obstaja,
se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih
za čiščenje odpadne vode (male čistilne naprave). Vsi individualni
sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora,
zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo čiščenje in odvoz
ostankov blata. |
88.
člen |
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja) |
(1)
Omrežje zemeljskega plina s pripadajočimi objekti se praviloma gradi v
podzemni izvedbi. |
(2)
Dopustne so obnove omrežja, postavitev prevzemnih in
merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin,
ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih
površin in objektov. |
(3) V 2,5
m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16
barov je prepovedano: |
·
saditi
rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko, |
·
obdelovati
zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom
cevi, |
·
postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
89.
člen |
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
(1)
Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov
prenosnega omrežja napetostnega nivoja 110 kV in več se načrtuje z
državnim prostorskim načrtom (DPN). |
(2)
Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in
manj mora biti praviloma zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v
kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV
in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, v primerih ko
terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni
elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in
ustvarjene prostorske dominante. |
(3)
Razdelilne transformatorske postaje se morajo izvesti z uporabo sodobnih
tehnologij ter tako da: |
·
se vplivi
na okolje zmanjšajo na minimum, |
·
se
zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta, |
·
se vse
stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih
zaprtih objektih, |
·
so vse
razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred nepooblaščenim
dostopom, |
·
se vse
priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli. |
(4)
Transformatorske postaje morajo biti v primeru gradnje večjih objektov
sestavni del objekta ali arhitekturne kompozicije objektov. |
(5) V
varovalnih pasovih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih
objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki
prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. Za gradnjo vseh
ostalih objektov v varovalnih pasovih prenosnih daljnovodov je potrebno
pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega
operaterja prenosnega omrežja. |
(6) Na
območju II. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni dopustna
gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer: |
·
stanovanjskih objektov, |
·
bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji, |
·
objektov
vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, |
·
objektov,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, |
·
trgovsko
poslovno stanovanjskih območij, ki so hkrati namenjena bivanju in
obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, |
·
otroških
igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so
namenjene zadrževanju večjega števila ljudi. |
(7) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV
in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter
gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže,
parkirišča, lope). |
90.
člen |
(gradnja in urejanje javne razsvetljave) |
(1) Javne
površine na območjih naselij S, C, B, I, P, E ter ZK, ZS in ZP morajo
biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom
posameznih površin in okoliških objektov. Pri tem je potrebno upoštevati
predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede
zmanjševanja porabe električne energije. |
|
91.
člen |
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja) |
(1)
Komunikacijsko omrežje mora biti izvedeno s podzemnimi kabli. Zunaj
strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2) Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno
upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
·
gradnja
objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu merjeno od
roba stavb za zdravstvo (12640), stanovanjskih stavb (11), stavb za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (12630) ter otroških
igrišč; |
·
objekte in
naprave mobilne telefonije je dopustno graditi na kmetijskih in gozdnih
zemljiščih na podlagi soglasja pristojnih služb; |
·
gradnja
objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in kulturne
dediščine je dopustna ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb
za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. |
92.
člen |
(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
(1)
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v za to določenih posodah
(smetnjakih), ki jih določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi. |
(2) Zbirno
in prevzemno mesto komunalnih odpadkov morata biti urejena v skladu z
občinskim predpisom, ki določa način opravljanja gospodarske javne
službe ravnanja s komunalnimi odpadki. V primeru, da prevzemno in zbirno
mesto nista na istem prostoru, je treba takoj po prevzemu odpadkov na
prevzemnem mestu posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno
mesto. |
(3) Za
ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih
mestih na utrjenih javnih površinah locirajo zbiralnice odpadkov
(ekološki otoki). |
Zbirni
center za odpadke se lahko umestijo na enote urejanja prostora z
naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK, O. |
|
II.2.7
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva
kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami |
Ohranjanje
narave in varstvo kulturne dediščine |
93.
člen |
(varstvo narave) |
(1)
Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali
določeni s posebnimi predpisi in so prikazani v kartah Prikaz stanja
prostora, se varujejo v skladu z določi teh predpisov, ki jih ta odlok
prevzema. (2) Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti
pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje narave. |
(3) Na
območjih Nature 2000 je potrebno upoštevati naslednje pogoje in
usmeritve: |
Za območje
pPosVO SI 3000136 Votla peč: |
·
ohranja
naj se obstoječa (avtohtona) drevesna vegetacija, predvsem na robnih
delih varstvenih območij, |
·
pri
morebitni ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma
zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad
vodoravnico in sevajo nizek delež UV svetlobe, |
·
zunanja
svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop/izklop, |
·
struga in
brežine vodotoka Hotuljka naj se ne nasipa, utrjuje ali zasipava z
odkopnim in gradbenim materialom, |
·
morebitni
odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj
investitor oz. izvajalec del odpelje izven varstvenih območij, |
·
ohranja
naj se morfologija in hidrološki režim na območju, |
·
ohranja
naj se avtohtone drevesne vrste in vegetacijo, |
·
naravno
vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, z nadelavo poti, postavitvijo
ograj, interpretacijskimi tablami in opozorili, vendar tako, da se ne
spremeni oz. poslabša stanje naravne vrednote; pri tem se naj
obiskovalce usmerja na določene obstoječe poti, |
·
prometnice
naj se v prostor umešča izven varstvenih območij tako, da se ohrani
celovitost, morfologija in hidrološki režim, |
·
znotraj
varstvenih območij naj se ne izvajajo večji gradbeni posegi. |
(4) Na
območjih ekološko pomembnih območjih je potrebno upoštevati naslednje
pogoje in usmeritve: |
Za območje
EPO 48800 Votla peč: |
·
enako kot
za pPosVO SI 3000136 Votla peč |
Za območje
EPO 44700 Dolga Brda – Strojna: |
·
morebitni
odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj
investitor oz. izvajalec del odpelje izven varstvenih območij, |
·
pri
morebitni ureditvi območja naj se uporabijo Ie avtohtone drevesne in
grmovne vrste, |
·
zaradi
bližine povirja Jamniškega potoka naj se v času gradnje in po njej
zagotovi tehnične in druge ukrepe za preprečitev odtekanja odpadnih voda
in drugih nečistoč (zemljina, olja, goriva, fekalije) v tla in okolico, |
·
pri
morebitni ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo Ie popolnoma
zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad
vodoravnico in sevajo nizek delež UV svetlobe, |
·
zunanja
svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop/izklop. |
Za območje
EPO 43700 Uršlja gora – Razbor: |
·
morebitni
odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj
investitor oz. izvajalec del odpelje izven varstvenih območij, |
·
pri
morebitni ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo Ie popolnoma
zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad
vodoravnico in sevajo nizek delež UV svetlobe, |
·
zunanja
svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop-izklop. |
·
Na
območjih naravnih vrednot je potrebno upoštevati naslednje pogoje in
usmeritve: |
Za območje
NV 7287 Črni potok: |
·
drevesna
in grmovna vegetacija naj se v celoti ohrani, |
·
ohrani naj
se morfologija vodotoka in hidrološki režim na območju, |
·
ohrani naj
se travnate površine ob vodotoku, |
·
na območju
naj se ne nasipava odvečnega gradbenega ali drugega materiala, |
·
zagotovi
naj se vsaj deset 10 metrov odmika od vrha brežine vodotoka. |
Za območje
NV 3835 Kotlje – lipi: |
·
ohranja
naj se petmetrski pas brez posegov okoli drevesa, |
·
v območju
krošnje se okoli drevesa ne deponira gradbenega ali drugega materiala. |
Za območje
NV 3841 Dobja vas – lipa: |
·
ohranja
naj se petmetrski pas brez posegov okoli drevesa, |
·
v območju
krošnje se okoli drevesa ne deponira gradbenega ali drugega materiala, |
·
v primeru
posegov na desetmetrsko območje vpliva naj se drevo ustrezno zaščiti. |
Za območje
NV 7169 Jamniški potok –povirje: |
·
na območju
naj se ne nasipava odvečnega gradbenega ali drugega materiala, |
·
na območju
se naj ne izvaja drenaža ali drugačno izsuševanje površin |
·
ohranja
naj se hidrološki režim območja, |
·
drevesna
in grmovna vegetacija naj se v celoti ohrani. |
Za območje
NV 7168 Suha – povirje: |
·
drevesna
in grmovna vegetacija naj se v celoti ohrani, |
·
ohrani naj
se morfologija vodotoka, |
·
ohrani naj
se travnate površine ob občasnem vodotoku, |
·
na območju
naj se ne nasipava odvečnega gradbenega ali drugega materiala, |
·
naj se ne
spreminja hidrološkega režima območja, |
·
zagotovi
naj se petmetrski odmik od vrha brežine vodotoka. |
Za območja
NV 3878 Obretanova lipa, NV 3825 Savinčevi lipi, NV 7184 Uršlja gora –
lipa, NV 3838 Smonkarjeva hruška, NV 86 72 Hartmanova lipa, NV 7170
Lizijeva lipa, NV 3852 Rezarjev kostanj, NV 3862 Sveti Urh – lipe |
·
v območju
krošnje naj se ohranja pas brez posegov okoli drevesa, |
·
v območju
krošnje se okoli drevesa ne deponira gradbenega ali drugega materiala, |
·
v primeru
posegov na desetmetrsko območje vpliva naj se pred posegom drevo
ustrezno zaščiti. |
NV 3834
Sveti Mohor - lipa |
·
ohranja
naj se 5 metrski pas brez posegov okoli drevesa, |
·
v območju
krošnje se okoli drevesa ne deponira gradbenega ali drugega materiala, |
·
v primeru
gradnje naj se drevo ustrezno zaščiti. |
Za območje
NV 3833 Rimski vrelec: |
·
izvir naj
se primerno zavaruje pred uničenjem, |
·
območje
naj se ne zasipava ali onesnažuje. |
Za območje
NV 7166 Podgora – močvirna dolina: |
·
prepreči
naj se izlivanje, odlaganje ali odmetavanje snovi ali predmetov,
vključno s šibrami, naboji in ostanki nabojev, |
·
na območju
naj se ne nasipava odvečnega gradbenega ali drugega materiala, |
·
na območju
naj se ne izvaja drenaža ali drugačno izsuševanje površin, ohranja naj
se hidrološki režim območja, |
·
drevesna
in grmovna vegetacija naj se v celoti ohrani. |
Za območje
NV 43263 Jama pri Votli peči pri Ravnah in NV 3851 Votla peč: |
·
ohranja
naj se morfologija in hidrološki režim na območju, |
·
ohranja
naj se avtohtone drevesne vrste in vegetacijo, |
·
na območju
naj se ne izvajajo večji gradbeni posegi, |
·
naravno
vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, z nadelavo poti, postavitvijo
ograj, interpretacijskimi tablami in opozorili, vendar tako, da se ne
spremeni oz. poslabša stanje naravne vrednote; pri tem se naj
obiskovalce usmerja na določene obstoječe poti, |
·
pri
morebitni ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo Ie popolnoma
zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad
vodoravnico in sevajo nizek delež UV svetlobe, |
·
zunanja
svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop/izklop. |
·
Na
območju pričakovanih naravnih vrednot OPNV Strojna – Tolsti vrh je
potrebno investitorja seznaniti z možnostjo obstoja naravnih vrednot ter
predlogom, da o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda
RS za varstvo narave. V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora
najditelj ravnati po 74. členu Zakona o varstvi narave (ZON). |
94.
člen |
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) |
(1)
Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti
in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna
območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana
kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2)
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na
objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni gradnja novega
objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se
bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta, na
način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne
dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot. |
(5)
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne
dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
|
(7)
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
(9) Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine. |
(11) Za
registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni
pogoji za posamezne vrste dediščine. |
Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
·
tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
·
gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
·
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
·
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
·
sestavine
in pritikline, |
·
stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
·
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
·
pojavnost
in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah,
gradovih, znamenjih itd.), |
·
celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine), |
·
zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za
registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
·
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
·
odnosi med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom,
gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
·
prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
|
·
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
·
naravne in
druge meje rasti ter robovi naselja, |
·
podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
|
·
odnosi med
naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
|
·
stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), |
·
oprema in
uporaba javnih odprtih prostorov, |
·
zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
V primeru,
da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti
z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP
za registrirana arheološka najdišča. |
Za
registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
·
krajinska
zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali
oblikovane sestavine), |
·
značilna
obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve
(živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
·
tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
·
tipologija
krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja,
zidanice), |
·
odnos med
krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
|
·
avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
·
preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
·
zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za
registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
·
zasnova
(oblika, struktura, velikost, poteze), |
·
grajene
ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni
elementi), |
·
naravne
sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
·
podoba v
širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
|
·
rastišče z
ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj
rastlin in |
·
vsebinska,
funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami
prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za
delovanje celote. |
Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
·
odkopavati
in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska
zemljišča, graditi gozdne vlake, |
·
poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
·
ribariti z
globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
·
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
·
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega
najdišča. |
Izjemoma
so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča
znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi
naslednjih pogojev: |
·
če ni
možno najti drugih rešitev in |
·
če se na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
Obseg in
čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje
varstva kulturne dediščine. |
V primeru,
da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v
smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti
praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
Za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
·
avtentičnost lokacije, |
·
materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
|
·
vsebinski
in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
Za
drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
·
materialna
substanca, ki je še ohranjena, |
·
lokacija
in prostorska pojavnost, |
·
vsebinski
in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(12) V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
(13) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo
kulturne dediščine. |
(14)
Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
Za poseg v
objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in
ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja
in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali
spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi
posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi
odloka OPN ali drugih predpisov. |
(15) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
(16) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
(17) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
(18)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
Varstvo
okolja in naravnih dobrin |
95.
člen |
(varovanje in izboljšanje okolja) |
(1)
Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe
namembnosti v obstoječih objektih in druge prostorske ureditve so
dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi
dovoljene. |
(2) Za
posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v
okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje
ter pridobiti okoljevarstveno soglasje ali okoljevarstveno dovoljenje
pristojnega ministrstva. |
96.
člen |
(varstvo tal in reliefa) |
(1) Pri
gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati
predpise s področja varstva zraka in s področja varstva tal. |
(2) Pri
gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji
možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali
razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost
in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo. |
(3) Pri
gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in
deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije,
zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
|
(4) Med
viri onesnaževanja ter kmetijskimi površinami za pridelavo hrane je
potrebno zagotoviti vmesno tamponsko cono. |
(5) Na
območju predvidenih posegov naj se do izvedbe posegov ohranja kmetijska
in gozdna raba zemljišč. |
97.
člen |
(varstvo zraka) |
(1) Pri
gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati
predpise s področja varstva zraka. |
(2) Pri
načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se za
način ogrevanja prednostno načrtuje uporaba obnovljivih virov energije
ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom.
|
(3) Na
območjih z redko poselitvijo se načrtuje individualna energetska oskrba
in pri tem pospešuje uporaba obnovljivih virov energije, predvsem
biomase. |
Pri
prenovi naselij, gradnji stanovanjskih objektov, poslovnih, proizvodnih
in javnih stavb je treba zagotoviti smotrno uporabo materialov in
učinkovitejšo ter varčnejšo raba energije. |
(4)
Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in
naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem porabe tako, da se: |
·
izboljšuje
toplotna izolacija objektov, |
·
spodbuja
pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, |
·
pri
načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih
izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, |
·
zamenjuje
fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika ali z biomaso. |
98.
člen |
(varstvo voda) |
(1) Pri
gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe
predpisov s področja upravljanja z vodami. Za dovoljene gradnje in
ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih je
potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za vode. |
(2) Pri
načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati tudi meje priobalnih
zemljišč. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno
zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (Meža)
15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda (ostali vodotoki)
pa pet metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnih
zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 metrov
od meje vodnega zemljišča. Dopustne posege v priobalno zemljišče
določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na
priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje
vodotoka. |
Na
objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču,
je mogoča rekonstrukcija ali sprememba namembnosti pod pogoji, ki jih
določa veljavna zakonodaja. |
(3) Za
dovoljene gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na
priobalnih zemljiščih ter za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno
vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno
soglasje. |
(4) Ne
glede na namensko rabo je potrebno ohranjati vodotoke z obrežnim rastjem
na območju vodotoka in priobalnega zemljišča. |
(5) Pri
uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo
biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno
v podtalnico ali v kanalizacijo. |
(6)
Gradnja namakalnih naprav, raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje ter druge kmetijske operacije, ki bi lahko imele vpliv na
vodni režim, so dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in
varstvo voda. |
99.
člen |
(varstvo vodnih virov) |
(1) Za
gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih,
prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, je treba upoštevati državne
in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja. |
(2) Za
posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje
organa, pristojnega za vode. |
100.
člen |
(varovanje gozdov) |
(1)
Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom (gozdni rezervati) so
določeni s posebnimi predpisi. Prikazani so v kartah Prikaz stanja
prostora. |
(2)
Gozdove, ki zagotavljajo ekološko stabilnost krajine, ohranjajo čistost
vodnih virov, so pomembni z vidika biotske raznovrstnosti ali
izboljšujejo kvaliteto bivalnega okolja lokalnih prebivalcev, je
potrebno varovati. Posegi na površine gozdov s poudarjenimi ekološkimi
in socialnimi funkcijami praviloma niso dopustni. |
(3)
Umeščanje infrastrukturnih, energetskih ter drugih objektov in naprav je
potrebno prilagoditi naravnim prvinam krajine. V gozd in gozdni prostor
morajo biti umeščeni tako, da so čim manj prizadete funkcije gozdov. |
(4) Posegi
na površine zavarovanih varovalnih gozdov so prepovedani. Izvedejo se
lahko izjemoma na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja pristojnega
ministrstva. |
(5) Za
posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za
gozdove Slovenije (Zavod). Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno
zemljišče, kot jo določa občinski prostorski načrt, se z gozdom
gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, do sprejetja občinskega
podrobnega prostorskega načrta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost
izvedbe prostorske ureditve. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji
gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega
drevja, ki ga izvede zavod. |
(6) Posegi
v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne bodo povzročili poslabšanja
pogojev za gospodarjenje z gozdovi ali ogrozili funkcij gozdov:
|
vsi novo
grajeni objekti morajo biti odmaknjeni eno drevesno višino (20-30m) od
gozdnega roba, |
ob
rekonstrukciji javnih cest, ki potekajo po gozdu, je potrebno urediti
obstoječe priključke gozdnih vlak in deponije za skladiščenje lesa. |
(7) Za
krčitve gozdov v kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje
zavoda. |
(8) Pri
gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je potrebno zagotoviti prehode
za divjad. Urejeni morajo biti na mestih, kjer so že od nekdaj potekale
stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. |
(9) Za
gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov v gozdu ali gozdnem prostoru
je potrebno pridobiti soglasje zavoda. |
|
101.
člen |
(raziskovanje mineralnih surovin) |
(1) Zaradi
varovanja mineralnih surovin kot naravnega vira so v območjih za
raziskavo mineralnih surovin dovoljeni le tisti posegi, ki imajo za cilj
vzdrževanje naravnega ravnovesja in obstoječe rabe prostora oziroma
pridobivanje mineralnih surovin, s soglasjem ministrstva, pristojnega za
rudarstvo. |
Varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami |
102.
člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1)
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da
zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne
prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne
ali druge nesreče. |
(2) Na
ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 5000 prebivalci v
objektih, ki jih določajo predpisi, gradijo zaklonišča osnovne zaščite.
Investitor gradnje objekta mora poskrbeti za revizijo projektne
dokumentacije za zaklonišča. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev
prve plošče. |
103.
člen |
(erozijska, plazljiva in plazovita območja) |
(1) V
ogroženih območjih, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, se ne
načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma
prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne
nesreče ali povečale ogroženost prostora. |
(2) Na
erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi posegi, s
katerimi se zaščiti teren oziroma poseg ter ki služijo stabiliziranju
terena. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske
lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe. |
(3) Na
erozijskih območjih je prepovedano: |
·
poseganje
v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, |
·
ogoljevanje površin, |
·
krčenje
tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne
odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča
območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
·
zasipavanje izvirov, |
·
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
·
omejevanje
pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje
ravnovesnih razmer, |
·
odlaganje
in skladiščenje lesa in drugih materialov, |
·
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
·
odvzemanje
naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti,
hudourniške struge, |
·
vlačenje
lesa. |
(4) Na
plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi
tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.
Prepovedano je: |
·
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč, |
·
poseganje,
ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne
vode, |
·
izvajati
zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča, |
·
krčenje in
večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje
plazenje zemljišč. |
(5) Na
erozijsko ogroženih, plazljivih in plazovitih območjih mora investitor
za gradnjo ali za poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije
objekta in naprav, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja
priložiti geomehansko poročilo ter po potrebi načrtovati ukrepe za
zavarovanje. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije s področja
geomehanike tudi zunaj prikazanih erozijsko ogroženih, plazljivih in
plazovitih območij, kadar projektant oceni, da je zemljišče plazljivo
ali erozijsko ogroženo. |
104.
člen |
(območja potresne ogroženosti) |
Objekti na
območju celotne občine morajo biti protipotresno grajeni in biti v
skladu s cono potresne ogroženosti. |
105.
člen |
(poplavna območja) |
(1)
Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s
predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer
razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza
stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih. |
Na
poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in
določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti
na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se
ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. |
(2) Če
načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor
povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem
novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za
zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred
začetkom izvedbe posega v prostor. |
(3) Na
poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo
poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
(4) Ne
glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem
območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu
pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti pod pogoji, ki
jih določajo predpisi o vodah. |
(5) Za
zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo strokovne podlage za
posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega podrobnega
prostorskega načrta. Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za
hidrografsko območje na tretji ravni v skladu s predpisi o vodah.
|
(6)
Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno
strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena
njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja
prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter
karte razredov poplavne nevarnosti. |
106.
člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Pri
načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati
požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara
zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi
obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z
možnostjo širjenja požara med posameznimi območji naselij. |
(2) Pri
gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Za ravnanje v primeru požara je treba zagotoviti najmanj: |
·
odmike med
objekti oziroma požarno ločitev objektov, |
·
prometne
manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila, |
·
vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(3)
Gradnje in ureditve v prostoru morajo omogočati dovoz do vodotokov,
hidrantov in požarnih bazenov. |
(4)
Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope
intervencijskim vozilom. |
|
III.2.8
Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje |
107.
člen |
(razpršena gradnja) |
(1) Na
legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje so dopustni: |
·
dozidave
in nadzidave do 50 % BTP osnovnega objekta, |
·
vzdrževanje objektov, |
·
komunalna
in oblikovna sanacija objektov, |
·
odstranitev objektov, |
·
rekonstrukcija objektov, prizidava in gradnja na parceli odstranjenega
objekta v skladu z izvedbenimi določili. |
(2) Na
parceli objekta razpršene gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih
objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo SSe v skladu
z izvedbenimi določili. |
(3) Za
objekte razpršene gradnje veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji,
ki veljajo v namenski rabi SSe, razen na območjih prepoznanih
arhitekturnih kvalitet, kjer veljajo podrobni prostorski izvedbeni
pogoji, ki veljajo v namenski rabi A. |
III.2.9
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
108.
člen |
(arhitektonske ovire) |
(1) Pri
gradnjah in vseh prostorskih ureditvah se mora zagotoviti njihova
uporaba za gibalno ovirane osebe, skladno s predpisi in dobro prakso.
|
109.
člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Glede
na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene stopnje varstva
pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja s hrupom
za posamezne površine. |
·
I stopnja
varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na
prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom; |
·
II stopnja
varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe
prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč
zaradi povzročanja hrupa; |
·
III
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi
v okolje; |
·
IV stopnja
varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše
namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj
moteč zaradi povzročanja hrupa. |
(2) Meje
med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z mejami med
območji različne podrobnejše namenske rabe prostora, ki jih uvršamo v
območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom, in sicer: |
Namenska raba / Stopnja varstva pred hrupom |
III stopnja |
IV stopnja |
S
- OBMOČJA STANOVANJ |
SS
|
● |
|
SK
|
● |
|
SP |
● |
|
C
- OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU
|
● |
|
CDi |
● |
|
CDz |
● |
|
CDk |
● |
|
CDo |
|
● |
I
- OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
|
IP |
|
● |
IG |
|
● |
IK
|
|
● |
B
- POSEBNA OBMOČJA |
BT
|
● |
|
Z
- OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
ZS
|
● |
|
ZP
|
● |
|
ZV
|
● |
|
ZD
|
● |
|
ZK |
● |
|
O
- OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
● |
A
- POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
● |
|
K1
- NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
● |
K2
- DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
● |
G
- GOZDNA ZEMLJIŠČA |
|
● |
VC
- POVRŠINSKE CELINSKE VODE |
|
● |
OO
- OSTALA OBMOČJA |
|
● |
|
(3)
Območij, ki sodijo v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje
poselitve, ta akt ne določa. Posamezna območja poselitve lahko uvrsti v
II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve minister,
pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije,
priložene k pobudi izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom,
ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom.
Pobuda za takšno območje se pripravi na podlagi posebne študije ocene
hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka
ali v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za
takšno območje. |
(4) V IV
stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte
varovati ali urejati pod pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom. |
(5) Na
meji med I in IV stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II in IV
stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV stopnjo
varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem
veljajo pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja
varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je
lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali
ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na
II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev
hrupa, določene za to območje. |
(6) V
posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne
povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne
vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom. |
(7) V
primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega
dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je
moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv
vira hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo
presežene mejne ravni hrupa za območje. |
(8) Pri
umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino
obstoječih virov hrupa je potrebno z načinom gradnje oziroma s
protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za
predvidena območja. |
(9) Pri
novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih
pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno
zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade. |
(10) Pri
umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe
varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot
posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri
prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi
preprečevanja širjenja hrupa v okolju. |
110.
člen |
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Z
novogradnjo ali rekonstrukcijo objektov ali naprav, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ne smejo biti presežene obremenitve okolja,
ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali
rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je potrebno izpolnjevati
pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju. |
(2) Glede
na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja
za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja sta
določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem. |
(3) I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč,
okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno varstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju. |
(4) II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena
kot I. območje (v nadaljnjem besedilu: II. območje). |
(5) II.
stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I.
območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. |
(6) Novih
objektov, ki sodijo v območje, kjer je potrebna I. stopnja varstva pred
sevanjem, ni dovoljeno umeščati v vplivni pas virov EMS. Minimalni
odmiki od elektroenergetskih vodov in objektov zaradi EMS so praviloma
enaki širini varovalnega pasu posameznega voda ali objekta in znašajo: |
(1)
za nadzemni večsistemski daljnovod
in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220
kV - 40 m, |
(2)
za podzemni kabelski sistem nazivne
napetosti 400 kV - 10 m, |
(3)
za nadzemni večsistemski daljnovod
in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV
- 15 m, |
(4)
podzemni kabelski sistem nazivne
napetosti 110 kV in 35 kV - 3 m. |
111.
člen |
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) |
(1) Pri
osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje
emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja
svetlobnega onesnaženja okolja. |
(2)
Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in
oblike, mirujočih ali vrtečih se, usmerjenih proti nebu ali proti
površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. |
112.
člen |
(zagotavljanje ustreznega osončenja) |
(1)
Bivalnim stanovanjskim prostorom je potrebno zagotoviti vsaj minimalni
dnevni čas neposrednega osončenja, ki znaša: |
(1)
dne 21. decembra najmanj eno uro, |
(2)
dne 21. marca, 21. junija in 23.
septembra najmanj tri ure. |
III.2.10 Nelegalna gradnja |
113.
člen |
(nelegalna gradnja) |
Nelegalne
gradnje in objekti se obravnavajo v skladu z zakonom in po določilih
tega odloka. |
III.3
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji |
114.
člen |
(klasifikacija objektov in rab glede na namen) |
(1)
Dopustni objekti so opredeljeni v skladu s predpisi o klasifikaciji
objektov, pri čemer: |
(1)
so vrste objektov označene s šifro
iz Uredbe o klasifikaciji objektov, |
(2)
se vedno navaja le najnižja
ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni, |
(3)
če so po navedbi vrste objektov za
dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te
vrste dopustni le konkretno našteti objekti, |
(4)
če je po navedbi vrste objektov ali
posameznega naštetega objekta v oklepaju določen poseben pogoj (npr.
namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le predhodno
našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja. |
(2)
Dopustni zahtevni in manj zahtevni objekti so podani po posamezni
namenski rabi. |
(3)
Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski rabi so
določeni v Prilogi 1. |
115.
člen |
(dopustne dejavnosti po namenski rabi prostora) |
(1) Za
vsako namensko rabo prostora so določne osnovne, spremljajoče in
izključujoče dejavnosti. |
Spremljajoče dejavnosti ne smejo biti moteče za osnovne namembnosti
območij. |
(2)
Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta,
ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če
je ta določena. Za območja površin podeželskega naselja – SK lahko
spremljajoče dejavnosti presežejo 50 % BTP posameznega objekta. |
(3)
Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno
območje namenske rabe ne sme umeščati. |
Pod
centralne dejavnosti se šteje izobraževalne, zdravstvene, socialne,
kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti, javna uprava, trgovina
na drobno, raznovrstne poslovne dejavnosti. |
|
NAMENSKA RABA PROSTORA |
DEJAVNOSTI |
S
– OBMOČJA STANOVANJ
Velja za SSe , SSs, SSv, SK |
So
namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki
služijo tem območjem;
Izključujoče dejavnosti za vsa območja stanovanj:
1.
predelovalne dejavnosti, razen oblačil
2.
ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
3.
promet in skladiščenje
4.
trgovina na debelo
5.
pogrebna dejavnost |
SS
–STANOVANJSKE POVRŠINE
SSe
, SSs, SSv
SK
- površine podeželskega naselja |
osnovna dejavnost:
bivanje
spremljajoče dejavnosti (max 100m2/objekt; za
dejavnosti športa in rekreacije 250m2/objekt
):
6.
centralne dejavnosti
7.
gostinstvo in turizem
8.
poslovne dejavnosti
9.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
dodatne spremljajoče dejavnosti za SK :
10.
predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, lova,
gozdarstva, ribištva
11.
kmečki turizem
12.
gostinstvo
13.
nastanitveni turizem
14.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
SS
–STANOVANJSKE POVRŠINE
SP-površine
počitniških hiš
|
Površine počitniških hiš so namenjene za počitek. Ostale
dejavnosti niso dovoljene.
|
C
- OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
Velja za CU, CD, CDi, CDz, CDk, CDo |
So
namenjena oskrbnim,
storitvenim, družbenim dejavnostim ter bivanju.
Izključujoče dejavnosti:
15.
predelovalne dejavnosti, razen oblačil
16.
ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
17.
promet in skladiščenje
18.
trgovina na debelo |
CU
- osrednja območja centralnih dejavnosti |
So
namenjena prepletu dejavnosti, in sicer
trgovskim, oskrbnim, storitvenih,
upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih izobraževalnih,
kulturnih, verskih in podobnih ter bivanju. |
CDi
– območja namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa |
osnovne dejavnosti
izobraževanja, vzgoja in šport
spremljajoče dejavnosti:
19.
ostale centralne dejavnosti
20.
bivanje
21.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
CDz
– območja namenjena dejavnostim zdravstva in socialnega varstva |
osnovne dejavnosti
zdravstvo in socialno varstvo
spremljajoče dejavnosti
22.
ostale centralne dejavnosti
23.
bivanje
24.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
CDk
– območja namenjena dejavnostim kulture in verskim objektom s
pripadajočimi ureditvami |
osnovne dejavnosti
kulturne in verske dejavnosti
spremljajoče dejavnosti
25.
ostale centralne dejavnosti
26.
bivanje
27.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
CDo
– območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim,
gostinskim dejavnostim in manjši obrti |
osnovne dejavnosti
trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene, gostinske dejavnosti in
manjša obrti
spremljajoče dejavnosti
28.
ostale centralne dejavnosti
29.
bivanje
30.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
I
- OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
velja za IP, IG |
So namenjena industrijskim,
proizvodnim, poslovnim,
storitvenim in servisnim
dejavnostim.
Izključujoče dejavnosti
31.
bivanje
32.
predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, gozdarstva,
ribištva
33.
pogrebna dejavnost |
IP
- površine za industrijo |
osnovna dejavnost
proizvodne
dejavnosti, predelovalne dejavnosti
spremljajoče dejavnosti
34.
trgovina
35.
skladiščenje
36.
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
37.
gostinstvo
38.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
IG
- gospodarske cone |
osnovna dejavnosti
obrtne,
skladiščne, prometne, trgovske, poslovne, proizvodne
spremljajoče dejavnosti
39.
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
40.
različne poslovne dejavnosti
41.
gostinstvo
42.
javna uprava
43.
izobraževanje
44.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
IK
- površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
osnovna dejavnost
kmetijska
proizvodnja , pridelava rastlin, reja živali
spremljajoče dejavnosti
skladiščenje
družbene dejavnosti
gostinstvo in turizem
trgovina
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
B
- POSEBNA OBMOČJA
Velja za BT |
So
namenjena turizmu ter podobnim posebnim dejavnostim
spremljajoče dejavnosti
45.
centralne dejavnosti
46.
poslovno-storitvene dejavnosti
47.
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
48.
športne dejavnosti
49.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem oziroma izkoriščajo
naravni potencial območja
izključujoče dejavnosti
50.
bivanje
51.
predelovalna dejavnost
52.
ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
53.
promet in skladiščenje
54.
trgovina na debelo
55.
pogrebna dejavnost |
BC
– športni centri |
osnovne dejavnosti
športne dejavnosti, turistična ponudba, gostinstvo
|
BT
- površine za turizem |
osnovne dejavnosti
turistična ponudba in nastanitev, gostinstvo
|
Z
- OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
ZS, ZP, ZD, ZK |
So
namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in
športu na prostem in izboljšanju kakovosti bivanja.
Izključujoče dejavnosti
56.
trgovina na debelo
57.
bivanje
58.
poslovne dejavnosti
59.
predelovalne dejavnosti
60.
ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
61.
promet in skladiščenje |
ZS
- površine za oddih, rekreacijo in šport |
primarne dejavnosti
rekreacija, šport na prostem, oddih
spremljajoče dejavnosti
62.
kulturne, razvedrilne dejavnosti
63.
gostinstvo
64.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
ZP
- parki |
primarne dejavnosti
oddih v oblikovanih zelenih okoljih
spremljajoče dejavnosti
65.
kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti
66.
gostinstvo
67.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
ZD
- druge urejene zelene površine |
So
namenjene zaščitni ali drugi funkciji zelenih pasov |
ZK
- pokopališča |
primarne dejavnosti
površine za pokop in spomin na umrle
spremljajoče dejavnosti
68.
trgovina na drobno
69.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
P
- OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE
PC, PO |
So namenjena za
izvajanje dejavnosti gospodarskih
služb s področja prometa.
Spremljajoče dejavnosti
70.
gostinstvo
71.
trgovina
72.
skladiščenje
73.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
T
- OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
So namenjena za
izvajanje dejavnosti gospodarskih
služb s področja telekomunikacij.
|
E
- OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
So namenjena za
izvajanje dejavnosti gospodarskih
služb s področja energetske infrastrukture.
|
O
- OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
So
namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja okoljske infrastrukture. |
A
- POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
So
poselitveni vzorci z nizko gostoto, kot so na primer samotne
kmetije ter strnjene oblike manjših naselij.
osnovne dejavnosti
bivanje
74.
dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva
75.
kmečki turizem
76.
gostinstvo in turizem
77.
nastanitveni turizem
78.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
Izključujoče dejavnosti
79.
predelovalne dejavnosti, razen oblačil
80.
ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
81.
promet in skladiščenje
82.
trgovina na debelo
83.
pogrebna dejavnost |
|
DRUGA OBMOČJA |
DEJAVNOSTI |
K1, K2 - NAJBOLJŠA IN DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
osnovne dejavnosti
kmetijstvo
spremljajoče dejavnosti
84.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
G
- GOZDNA ZEMLJIŠČA |
So
namenjena za sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ki obsega
opraljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so
potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov,
gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje in
rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi.
osnovne dejavnosti
gozdarstvo, lov
spremljajoče dejavnosti
85.
rekreacija
86.
druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu z
gozdnogospodarskimi načrti |
VC
- POVRŠINSKE CELINSKE VODE |
So namenjena za
izvajanje dejavnosti s področja
rabe voda.
Spremljajoča dejavnost
87.
ribištvo
88.
rekreacija |
VI
- VODNA INFRASTRUKTURA |
So namenjena
vodnim zemljiščem površinskih voda
in vodnim objektom, kot so pregrade, zadrževalniki, jezovi,...
Spremljajoča dejavnost
89.
rekreacija |
L
- OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN
LN
- površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
So
namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja
mineralnih surovin in sicer za površine nadzemnega
pridobivalnega prostora.
|
N
- OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
So namenjena za
izvajanje dejavnosti s področja
varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami.
|
|
116.
člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih
območjih) |
(1)
Območja osnovne namenske rabe »S - Območja stanovanj« so namenjena
bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
S
- Območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SS
stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti
ali s spremljajočimi dejavnostmi |
Členitev podrobne namenske rabe |
SSe
Prosto stoječa gradnja |
SSs
Strnjena gradnja |
SSv
Večstanovanjska gradnja |
vrsta dopustnih objektov (zahtevnih in manj zahtevnih) |
11100 enostanovanjska stavba
11210 dvostanovanjska stavba
12420 garažne stavbe
24110 športna igrišča
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
|
Zelene površine |
FZP: 0.2 |
FZP: 0.2 |
FZP: 0.4 ali15m2/stanovanje |
Dopustna izraba |
FZ: 0.25
|
FZ: 0.45
|
FZ: 0.4 |
Merila in pogoji za oblikovanje |
|
|
gabariti |
Višinski gabarit
-
Podolgovat tloris v razmerju stranic od 1:1,2 do največ 1:2.
-
P+M s kolenčnim zidcem največ 1,2 metra ali P+1+M, če to dopušča
zasnova naselja.
-
Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov
enake namembnosti v oddaljenosti 50 m od roba objekta v enoti
urejanja prostora.
-
Kota pritličja je na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do 10%)
največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu.
-
Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod
kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere,
potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost
objektov. |
-
Gradnja podzemnih garaž v stavbah je obvezna povsod, kjer in v
kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek
komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov
oziroma v skladu z določili 75. člena tega odloka. |
Fasade |
-
Fasade se izvedejo v zglajenem ometu v spektru sivih barv in
v spektru različnih zemeljskih barv(svetle, pastelne barve),
dovoli se uporaba tradicionalnih in sodobnih materialov
(les,opeka, avtohtoni kamen, vidni beton, steklo, ipd.).
Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih predhodno
navedenih barvnih spektrih) do 25% fasadne površine. Prepovedana
je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo,
temno oz. turkizno modra, ipd). |
strehe |
-
Dvokapnice od 38°-45°.
-
Dovolijo se ravne strehe, če se pri objektu uporabijo
tradicionalni volumni, a le do višine P+1+T .
-
Dovoli se kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi oziroma
enokapnimi strehami.
-
Dovoljene so frčade tradicionalnih oblik, krite z dvokapno,
enokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh,razporejene
osno na odprtine. |
-
Dvokapnice od 38°-45°.
-
Dovolijo se ravne strehe, če se pri objektu uporabijo
tradicionalni volumni, a le do višine P+1+T.
-
Dovoli se kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi oziroma
enokapnimi strehami.
-
Dovoljene so frčade tradicionalnih oblik, krite z dvokapno ,
enokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh,razporejene
osno na odprtine.
|
-
Večkapne strehe so izjemoma dovoljene, kadar je smiselno optično
zmanjšanje volumna stavbe oziroma kadar to zahteva lokacija
(npr. vogalna stavba, ipd.).
|
|
Posebnosti |
Gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno
posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša, hiša z
enokapno ali štirikapno streho) je dovoljena in se prilagodi
prvotni tipiki gradnje ter ustrezno ozeleni. |
Gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno
posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša, hiša z
enokapno streho) je dovoljena in se prilagodi prvotni tipiki
gradnje ter ustrezno ozeleni.
|
/ |
Namenska raba |
S
- Območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SK
Površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij
z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju |
SP
Površine počitniških hiš |
vrsta dopustnih objektov (zahtevnih in manj zahtevnih) |
11100 enostanovanjska stavba
11210 dvostanovanjska stavba
1271 nestanovanjske kmetijske stavbe
12420 garažne stavbe
24110 športna igrišča
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
|
11100 enostanovanjska stavba
(počitniške hiše)
24110 športna igrišča (na prostem)
24122 drugi objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas
|
Dopustna izraba |
FZ: 0.4 |
FZ: 0.20 |
Merila in pogoji za oblikovanje |
-
Na
parceli objekta je dovoljeno zgraditi le eno stanovanjsko stavbo
ter več gospodarskih objektov ter objektov za lastne potrebe,
vendar slednje le tako, da oblikujejo notranje dvorišče.
-
Pri prenovi in notranjem razvoju podeželskih naselij naj se
ohranja in poudarja kulturne in krajinske kvalitete, zlasti v
navezavi s kmetijskimi dejavnostmi na robovih naselij, s čimer
se ohranja ruralni značaj naselij. |
-
Na
parceli objekta je dovoljeno zgraditi le eno stanovanjsko
stavbo. |
|
gabariti |
Višinski gabarit:
-
P+M s kolenčnim zidcem največ 1,2 metra.
-
P+1+M, če to dopušča zasnova naselja.
-
Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov
enake namembnosti v oddaljenosti 50 m od roba objekta v enoti
urejanja prostor.;
-
Kota pritličja je na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do 10%)
največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu.
Razmerja gabaritov:
-
Podolgovat tloris v razmerju stranic od 1:1,5 do največ 1:2.
-
Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod
kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere,
potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost
objektov. |
Višinski gabarit:
-
P+M s kolenčnim zidcem največ 0,8 metra.
-
Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov
enake namembnosti v oddaljenosti 50 m od roba objekta v enoti
urejanja prostora.
-
Kota pritličja je na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do 10%)
največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu.
Razmerja gabaritov:
-
Pravokoten tloris od 1:1,5 do največ 1:2.
-
Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod
kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere,
potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost
objektov. |
fasade |
-
Fasada dovoljena v zglajenem ometu v beli ali svetli -pastelni
barvi.
-
Dovoljena je uporaba lesa in avtohtonega kamna oz.
tradicionalnih materialov.
-
Dovolijo se tudi brunarice, ki predstavljajo avtohton način
gradnje z uporabo tradicionalnih materialov.
-
Prepovedana je uporaba sodobnih materialov-kovine, vidnega
betona, stekla, ipd.
-
Prepovedani so dodatki na pročeljih (stolpiči, fasadni pomoli).
-
Prepovedani so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih in
uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo,
temno oz. turkizno modra, ipd). |
-
Fasada je dovoljena v zglajenem ometu v beli ali svetli
-pastelni barvi.
-
Dovoljena je uporaba lesa in avtohtonega kamna oz.
tradicionalnih materialov.
-
Dovolijo se tudi brunarice, ki predstavljajo avtohton način
gradnje z uporabo tradicionalnih materialov.
-
Prepovedana je uporaba sodobnih materialov-kovine, vidnega
betona, stekla, ipd.
-
Prepovedani so dodatki na pročeljih (stolpiči, fasadni pomoli).
-
Prepovedani so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih in
uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo,
temno oz. turkizno modra, ipd). |
strehe |
-
Simetrična dvokapnica od 38°- 45°.
-
Dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oz. prevladujoči.
-
Sleme vzporedno z daljšo stranico fasade in prilagojeno smeri
slemena sosednjih objektov.
-
Kritina opečne ali nevpadljive sive barve, šintli.
-
Frčade so praviloma izjema in morajo biti osno prilagojene in
krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh.
-
Prepovedane so strehe z nezdružljivimi nakloni, različnimi
nakloni in kritinami. |
-
simetrična dvokapnica od 38°- 45°.
-
Dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oz. prevladujoči.
-
Sleme vzporedno z daljšo stranico fasade in prilagojeno smeri
slemena sosednjih objektov.
-
Kritina opečne ali nevpadljive sive barve, šintli.
-
Frčade so praviloma izjema in morajo biti osno prilagojene in
krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh.
-
Prepovedane so strehe z nezdružljivimi nakloni, različnimi
nakloni in kritinami. |
|
|
|
|
|
|
117.
člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene
poselitve) |
(1)
Območja osnovne namenske rabe »A - Območja razpršene poselitve«
predstavljajo območja poselitve izven naselij kot avtohtoni poselitveni
vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij,
zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in
razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša
gručasta naselja). |
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
A - površine razpršene poselitve |
vrsta dopustnih objektov (zahtevnih in manj zahtevnih) |
11100 Enostanovanjska stavba
11210 Dvostanovanjska stavba
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
|
Zelene površine |
Za
A se prevzemajo določila za SK.
|
Dopustna izraba |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Posebnosti
|
-
Ni
dovoljeno postavljati večstanovanjskih objektov.
-
SK-na območju kmetij je potrebno ohranjati prvotno strukturo in
tipiko gradnje. |
|
118.
člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih
dejavnosti) |
(1)
Območja osnovne namenske rabe »C - območja centralnih dejavnosti« so
namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
Gradnja objektov namenjenih bivanju je dovoljena le v podrobnejši
namenski rabi »CU«. |
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Namenska raba |
C - območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
CU
Osrednja območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena
oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju |
CD
Druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje
določena dejavnost, razen stanovanj |
Členitev podrobne namenske rabe |
|
CDi dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa |
CDz zdravstvena dejavnost |
CDk kulturna in verska dejavnost |
CDo trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske in
turistične dejavnosti, manjša obrt, javna uprava, gasilski dom |
Vrsta dopustnih objektov (zahtevnih in manj zahtevnih) |
Vse vrste stavb, naštetih pod SS, CDi, CDz, CDk, CDv, CDo ter
1121 dvostanovanj-ske stavbe
1122 tri in več stanovanjske stavbe
|
1263 stavbe za izobraževanje
1262 muzeji in knjižnice,
vrtec
12420 garažne stavbe
241 objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas
|
12640 stavbe za zdravstvo
12420 Garažne stavbe
|
1261 stavbe za kulturo in razvedrilo
1262 muzeji in knjižnice
12420 garažne stavbe
|
121 gostinske stavbe (tukaj noter so tudi hoteli in nastanitev)
122 upravne in pisarniške stavbe
123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
126 stavbe splošnega družbenega pomena
12420 garažne stavbe |
Zelene površine |
FZP: 0.20 |
Merila in pogoji za oblikovanje |
-
Tlorisni gabariti niso predpisani, razen za eno in
dvostanovanjske objekte(11100, 11210), kjer mora biti tloris
podolgovat v razmerju 1:1.2 do največ 1:2.
-
P+1+M ali P+2 oz. upoštevanje prevladujoče višine objektov v
EUP.
-
Pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati regulacijske
črte ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oz.
prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo
izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno
nižje).
-
Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov
enake namembnosti v oddaljenosti 50 m od roba objekta v EUP.
-
Kota pritličja je na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do 10%)
največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu;
-
Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod
kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere,
potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost
objektov. |
-
Tlorisni gabariti: niso predpisani.
-
Dovoli se združevanje objektov v nize, karej.;
-
Pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati regulacijske
črte ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oz.
prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo
izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno
nižje).
-
Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov
enake namembnosti v oddaljenosti 100m od roba objekta v enoti
urejanja prostora.
-
Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod
kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere,
potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost
objektov. |
|
|
fasade |
-
S
prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta.
-
Oblikovanje fasad je lahko sodobno (enostavnejše členitve
fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih
materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov
ipd.).
-
Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine so
praviloma pokončne. oblike;
-
Fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom; pri
lesenih fasadah naj se uporabi rezan les, polkrožna bruna niso
dovoljena.
-
Detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih
tradicionalnih objektov tradicionalni.
-
Glavni vhod v stavbo se, če stoji ob pomembnem javnem prostoru,
oblikuje na glavni fasadi. Taka fasada objekta mora biti
mestotvorno oblikovana. |
-
Oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter
strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so
praviloma enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju
oz. območju.
-
Oblikovanje fasad naj bo sodobno (enostavnejše členitve fasad,
uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov,
uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov ipd.). |
streha |
-
Dovolijo se ravne strehe in enokapnice z minimalnim naklonom,
skritim za horizontalnim vencem.
-
Za
eno in dvostanovanjske objekte(11100, 11210) v primeru P+1+M
dovoljene tudi dvokapnice 38°- 45°.
-
Večkapne strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno
optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija
(npr. vogalna stavba, ipd.).
-
Na
posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov
(primer: cerkev, samostan, proštija, sodišče) je dovoljen
drugačen naklon strešine in kritine z bakreno ali drugo
pločevino ustrezne barve. |
|
posebnosti |
-
Za
gradnjo novih objektov BTP večjih od 800 m² je potrebna izdelava
variantnih rešitev ali izvedba javnega,
urbanistično-arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega
odloka.
-
Odprti prostori pred stavbami so javni prostori.
-
Za
preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN. |
|
119.
člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih
dejavnosti) |
(1)
Območja osnovne namenske rabe »I - območja proizvodnih dejavnosti« so
pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim
storitvenim ter servisnim dejavnostim. |
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
I - območja proizvodnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
IP
območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena
industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter
servisnim dejavnostim. |
IG
Gospodarske cone, ki so namenjena obrtnim, skladiščnim,
prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim |
IK
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, namenjenimi za
intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali |
vrsta dopustnih objektov (zahtevnih in manj zahtevnih) |
124 postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih
komunikacij
125 industrijske stavbe
12420 garažne stavbe (za potrebe cone)
|
122 upravne in pisarniške stavbe
123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 124
postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij
12420 garažne stavbe (za potrebe cone) |
1271 nestanovanjske kmetijske stavbe
|
Število dreves |
25/ha |
Zelene površine |
FZP: 0.2 |
Dopustna izraba |
FZ: 0.5 |
Merila in pogoji za oblikovanje |
|
|
gabariti |
Višinski gabariti in razmerja:
-
Poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj
se organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge
proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov;
-
Dovoli se združevanje objektov v nize, kareje.
-
Višinski gabariti: pri umeščanju teh stavb v prostor je treba
upoštevati vertikalni gabarit kakovostnega oz. prevladujočega
tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz
silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne
velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito
višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti naj se
oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski
poudarki oz. točke identifikacije. |
fasade |
-
Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter
strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj
bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oz.
območju.
-
Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve
fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih
materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov).
-
Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane
kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se
zagotavljajo kakovostni ambienti. |
strehe |
-
Za
objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe,
usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti ob tem javnem
mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s
tem doseže novo urbanistično - arhitekturno kakovost.
-
Dovoljene so ravne strehe, pa tudi enokapne ali dvokapne strehe
minimalnega naklona, skrite za horizontalnim vencem;strehe
znotraj enega kompleksa morajo biti poenotene.
-
Dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic v
obliki fasadnega plašča, v naklonu strehe oz. skrito za
horizontalnim vencem.
-
Kritina ne sme biti trajno bleščeča. |
Posebnosti |
-
Oblikovanje objektov izven območij urbanih naselij naj se
prilagodi tipiki območja, ohranja naj se prvotna struktura in
tipika gradnje (pozicija objekta na parceli ipd.).
-
Pri urejanju območij proizvodnih dejavnosti mora investitor
poskrbeti, da v okoliških stanovanjskih naseljih in zavarovanih
območjih stopnja hrupa ni presežena. Na obrobje con naj se
umešča najmanj hrupne dejavnosti.
-
Na
robovih con je potrebno zagotoviti vegetacijski pas, ki naj
zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur.
-
Na
industrijskih, proizvodnih, poslovnih, trgovskih objektih, s
tlorisno površino strehe večjo od 2.000 m2, je potrebno urediti
zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega
procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni možna. |
|
120.
člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) |
(1)
Območja osnovne namenske rabe »B – posebna območja« so pretežno
namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna
središča in podobno. |
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
B - posebna območja |
Podrobna namenska raba |
BT
Površine za turizem
namen: gostinski objekti, hoteli, bungalovi, apartmaji in
drugi objekti za nastanitev ter objekti za potrebe turizma v
povezavi s športom in rekreacijo (kamp, planinski, lovski,
gozdarski dom idr.) |
BC
Športni centri
Namen: športni centri, površine in objekti namenjeni
športnim aktivnostim in športnim prireditvam. |
vrsta dopustnih objektov (zahtevnih in manj zahtevnih) |
121 gostinske stavbe
12650 športne dvorane
241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
12420 garažne stavbe (za potrebe območja)
1261 stavbe za kulturo in razvedrilo |
Zelene površine |
FZP: 0.30 |
Merila in pogoji za oblikovanje |
-
Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba
usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši, ter da se
bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Gradnja
potrebne infrastrukture naj se usmerja na vidno neizpostavljena
območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji
ter varstvom kulturne dediščine. Novozgrajeni objekti naj
upoštevajo značilnosti krajinske tipologije.
-
Na
območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi
konteksta naravne krajine potrebna premišljena izvedba
krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture.
|
|
gabariti |
-
Pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli,
lovski, gozdarski ali planinski domovi, ipd.), ki se urejajo
izven turističnih kompleksov, se za objekte v urbanih
območjih upoštevajo določila SS , za objekte na podeželju pa
določila SK.
-
Ne
glede na lego se za objekte nad 500 m2 BTP upoštevajo določila
CD. |
|
fasade |
-
Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter
strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj
bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma na vseh
objektih v kompleksu.
-
Pri oblikovanju posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli,
lovski, gozdarski ali planinski domovi, ipd.), ki se urejajo
izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo določila za
oblikovanje iz tabel SS objekte v urbanem območju oz. iz tabel
SK za ležeče na podeželju. |
|
strehe |
-
Za
objekte večjih dimenzij nad 500 m2 BTP se praviloma priporočajo
ravne strehe, izjemoma pa tudi dvokapne ali enokapne strehe
minimalnega naklona skrite za horizontalnim vencem; Dovolijo se
odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično -
arhitekturno kakovost.
-
Dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni, temno
rjavi ali temno zeleni barvi. Kritina ne sme biti trajno
bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih
streh.
-
Na
poslovnih, trgovskih in športnih objektih, s tlorisno površino
strehe večjo od 2.000 m2, je potrebno urediti zeleno streho.
Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane
tako, da ureditev zelene strehe ni možna. |
|
121.
člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih
površin) |
(1)
Območja osnovne namenske rabe »Z –območja zelenih površin« so pretežno
namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na
prostem in izboljšavi kakovosti bivanja. |
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
Z - območja zelenih površin |
Podrobnejša namenska raba |
ZS
Površine za rekreacijo in šport so namenjene preživljanju
prostega časa na prostem, predvsem rekreaciji in športu. |
ZP
Parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju, ki so
namenjeni preživljanju prostega časa. |
ZD
Zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne
zelenice, ločevalni zeleni pasovi, zelene bariere). |
ZK
Površine za pokopališča so namenjene za pokopališča in
spremljajoče objekte. |
vrsta dopustnih objektov (zahtevnih in manj zahtevnih) |
24110 športna igrišča
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
|
12722 pokopališke stavbe in spremljajoči objekti
24204 pokopališča |
Merila in pogoji za oblikovanje, velikost ter urejanje zelenih
površin |
-
Objekti so podolgovate oblike, razmerje tlorisnih gabaritov min.
1:1,5 do največ. 1:2.
-
Max. višina objektov P+M. Ureditve, objekti, naprave, urbana
oprema, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno
poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih
območij.
-
Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se
ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih
grajenih struktur.
-
Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma
kvalitetni pogledi. |
Posebnosti
|
-
Na
območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi
konteksta naravne krajine potrebna premišljena izvedba
krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture.
-
Rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini naj se
načeloma vodi po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob
vodotokih. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj
se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in
razgledišča naj bodo minimalno opremljena: klop, koš za smeti,
oznake do posameznih atraktivnost, informativne table, itd. |
|
122.
člen |
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske
infrastrukture) |
Na
območjih »O – območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji splošni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
O
– območja okoljske infrastrukture |
Vrsta dopustnih objektov (zahtevnih in manj zahtevnih) |
2212 prenosni vodovodi in pripadajoči objekti
2222 distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti
2223 cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave
24203 odlagališča odpadkov
ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb
s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z
odpadki
Dopustne so gradnje v skladu s Prilogo 1. |
Drugi pogoji |
-
Na
robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter
drugih večjih posegih naj se ohranja oz. vzpostavi pas
vegetacije (zelena bariera), ki služi kot vizualna zaščitna
bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V
primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za
to območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip
zemljišča in reliefa.
-
Čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih
stanovanjskih površin oziroma tako, da se v največji možni meri
zmanjšajo morebitni vplivi čistilne naprave, lokacija pa naj
omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne
naprave je potrebno zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna
naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo. |
|
123.
člen |
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske
infrastrukture) |
Na
območjih »E – območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji
splošni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
P
– območja prometnih površin |
Vrsta dopustnih objektov (zahtevnih in manj zahtevnih) |
211 ceste
212 železnice
214 mostovi, viadukti, predori, pregrade
124 stavbe za promet
12303 bencinski servisi
ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb
s področja prometa
Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1. |
|
124.
člen |
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske
infrastrukture) |
Na
območjih »E – območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji
splošni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
E
– območja energetske infrastrukture |
Vrsta dopustnih objektov (zahtevnih in manj zahtevnih) |
2302 energetski objekti
ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb
s področja energetike
Dopustne so gradnje v skladu s Prilogo 1. |
|
125.
člen |
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih
komunikacijske infrastrukture) |
Na
območjih »T – območja komunikacijske infrastrukture« veljajo naslednji
splošni prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
T
– območja komunikacijske infrastrukture |
Vrsta dopustnih objektov (zahtevnih in manj zahtevnih) |
2213 prenosna komunikacijska omrežja
124 postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih
komunikacij
ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb
s področja telekomunikacij
Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1. |
|
126.
člen |
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih
površinskih voda) |
-
Na
območjih »VC – območja površinskih voda« veljajo naslednji splošni
prostorski izvedbeni pogoji:
|
Namenska raba |
V
– območja površinskih voda |
Podrobnejša namenska raba |
VC
celinske vode |
Dopustni objekti in druge prostorske ureditve |
Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja
urejanja voda.
Dopustne so gradnje v skladu s Prilogo 1. |
Drugi pogoji |
-
Pri predvidenih posegih na območje vodotokov je potrebno
ohranjati vodotoke in obvodne vegetacijske pasove. Regulirane
vodotoke zaradi potreb kmetijstva se renaturira, kjerkoli je to
možno.
-
Rekonstrukcija objektov na območju voda je mogoča, če se s tem
ne povečuje poplavna ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je
omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe
posebne rabe voda in ni v nasprotju s cilji upravljanja z
vodami.
-
Na
parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene
kot vodna zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so
vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov ni dovoljena.
-
Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in
ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati
kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to
potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora
investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe.
-
Za
gradnjo na območjih vodnih zemljišč mora investitor izdelati
predhodno prostorsko preveritev, hidrološko-hidravlične analize,
oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojnih služb
ter upoštevati pravne režime prostora. |
|
127.
člen |
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih
vodne infrastrukture) |
1.
Na
območjih »VI – območja vodne infrastrukture« veljajo naslednji splošni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
VI
– območja vodne infrastrukture |
Dopustni objekti in druge prostorske ureditve |
215 pregrade, jezovi ter drugi vodni objekti
24202 objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda
Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja
urejanja vodnih zemljišč in objektov.
Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1.
|
Drugi pogoji |
-
Vodna infrastruktura se lahko uporablja tudi za druge namene, če
to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi
katere je bila zgrajena.
-
Če
se zgodijo posegi, ki niso iz področja urejanja voda, je
potrebno zanje izvesti arhitekturni natečaj Pri oblikovanju
objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen
stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih
struktur.
-
Pasovi vzdolž naravnih vodotokov naj se ohranjajo v primarni
rabi.
-
Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma
kvalitetni pogledi. |
|
128.
člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih
zemljiščih) |
(1)
Območja osnovne namenske rabe »K – kmetijska zemljišča« so namenjena
kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine. |
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
K – kmetijska zemljišča |
Podrobnejša namenska raba |
K1
Najboljša kmetijska zemljišča. |
K2
Druga kmetijska zemljišča. |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve |
-
Agrarne operacije ter vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
-
Ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
-
Gradnja gospodarske javne infrastrukture in sicer cevovodi za
pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti,
elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski
vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
rekonstrukcija lokalnih cest.
-
Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1 ter gradnje ograj in
opor za trajne nasade in opor za mreže proti toči. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
-
Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem
kompleksu oblikovno in poenoteni ter smiselno usklajeni z
zunanjimi ureditvami stičnih območij.
-
Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se
ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih
grajenih struktur.
-
Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma
kvalitetni pogledi.
-
Na
območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje
spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska
dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne
dostopnosti. |
Drugi pogoji |
-
Posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja
osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi
kmetijstva.
-
Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom
kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor
poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, je le-te
potrebno nadomestiti.
-
Dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo bistveno
prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč. Poškodbe je potrebno
sanirati in zemljišča rekultivirati. |
|
129.
člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih
zemljiščih) |
(1)
Območja osnovne namenske rabe »G – gozdna zemljišča« so namenjena
ohranjanju in ter gospodarjenju z gozdom. |
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
G - gozdna zemljišča |
Ostali dopustni objekti |
-
Manjši objekti za potrebe gozdarstva in lovstva neobhodno
potrebni za smotrno gospodarjenje z gozdovi in lovno divjadjo. |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve |
-
Gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno z Zakonom o
gozdovih.
-
Vsa dela, ki so v skladu z gozdnogojitvenimi načrti.
-
Krčitev gozdov in izkoriščanje, ki imata za posledico spremembo
gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali oboro za rejo
divjadi. Primernost posega ocenjuje ZZG.
-
Vodnogospodarske ureditve za ribogojnice.
-
Ureditve za potrebe lova in ribolova.
-
Gradnja občinske javne infrastrukture.
-
Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja.
-
Sanitarne sečnje.
-
Vzdrževanje in odstranjevanje objektov.
-
Dopustne so raziskave mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira pod pogojem, da raziskave trajno ne
spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in
podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje
stanje.
-
Poti oziroma vlake. |
Drugi pogoji |
-
Posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z
gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo
osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi
gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od
pristojne službe za urejanje in varstvo gozdov.
-
V
večje sklenjene gozdne komplekse posegi v gozd in gozdni prostor
praviloma niso dopustni. Posege v gozdni prostor se usmerja v
robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo
oziroma na območja zaraščajočih se površin.
-
Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom
gozdov dostop do gozdnih zemljišč.
-
Na
parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene
kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so
vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni
dovoljena. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
-
Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se
ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih
grajenih struktur.
-
Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma
kvalitetni pogledi. |
|
III. 4
Posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prepoznanih
arhitekturnih kvalitet |
130.
člen |
(Umestitev enot urejanja prostora) |
(1) V
poglavju Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih
prepoznanih arhitekturnih kvalitet so umeščene enote urejanja prostora,
ki so del enot odprtega prostora izven naselij vključno s stavbnimi
zemljišči razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje in
sicer: |
Enote odprtega prostora |
Oznaka enote odprtega prostora |
EOP-02 |
Strojna |
EOP-03 |
Tolsti vrh |
|
131.
člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene
poselitve) |
(1)
Območja osnovne namenske rabe »A – Območja razpršene poselitve«
predstavljajo območja poselitve izven naselij kot avtohtoni poselitveni
vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij,
zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in
razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša
gručasta naselja). |
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
Namenska raba |
A – površine razpršene poselitve |
vrsta dopustnih objektov (zahtevnih in manj zahtevnih) |
11100 Enostanovanjska stavba
11210 Dvostanovanjska stavba
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe |
Merila in pogoji za oblikovanje |
|
|
gabariti |
Višinski gabarit:
-
P+M s kolenčnim zidcem največ 0.8 metra.
-
Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov
enake namembnosti v oddaljenosti 50 m od roba objekta v enoti
urejanja prostora.
-
Kota pritličja je na ravnem ali
rahlo nagnjenem terenu (do 10%) največ 30 cm nad koto urejenega
terena ob objektu.
Razmerja gabaritov:
-
Podolgovat tloris v razmerju stranic od 1:1,5 do največ 1:2.
-
Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod
kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere,
potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost
objektov. |
fasade |
-
Fasada dovoljena v zglajenem ometu v beli ali svetli -pastelni
barvi.
-
Arhitekturni elementi na pročeljih: balkoni na daljših
stranicah, elementi na fasadi morajo biti osno simetrično
razporejeni (okna in okenske odprtine), vhodni deli so lahko
poudarjeni.
-
Dovoljena je uporaba lesa in avtohtonega kamna oz.
tradicionalnih materialov.
-
Dovolijo se tudi brunarice, ki predstavljajo avtohton način
gradnje z uporabo tradicionalnih materialov.
-
Prepovedana je uporaba sodobnih materialov-kovine, vidnega
betona, stekla, ipd.
-
Prepovedani so dodatki na pročeljih (stolpiči, fasadni pomoli).
-
Prepovedani so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih in
uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo,
temno oz. turkizno modra, ipd). |
strehe |
-
Simetrična dvokapnica z nakloni 40°-45°
-
Dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oz. prevladujoči.
-
Sleme vzporedno z daljšo stranico fasade oziroma prilagojeno
smeri slemena sosednjih objektov.
-
Kritina opečne ali nevpadljive sive barve, šintli.
-
Frčade so praviloma izjema in morajo biti osno prilagojene in
krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh.
-
Prepovedane so strehe z nezdružljivimi nakloni, različnimi
nakloni in kritinami. |
Posebnosti
|
-
Gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno
posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša, hiša z
enokapno streho ipd.) je prepovedana.
-
Na
območju kmetij je potrebno ohranjati prvotno strukturo in tipiko
gradnje (pozicija objekta na parceli ipd.).
-
Pri prenovi in notranjem razvoju podeželskih naselij naj se
ohranja in poudarja kulturne in krajinske kvalitete, zlasti v
navezavi s kmetijskimi dejavnostmi na robovih naselij, s čimer
se ohranja ruralni značaj naselij. |
|
132.
člen |
(gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov
na območjih prepoznavnih arhitekturnih kvalitet) |
(1) Za
določanje vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov
je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje. |
(2) Pri
gradnji, postavitvi in oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je
potrebno upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje: |
·
drvarnica
– mora imeti podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev,
dvokapno streho z naklonom 40 – 45 stopinj, opečno kritino - izjemoma,
če ne vpliva na varovane lastnosti enote, so možna tudi odstopanja; |
·
garaža –
prvenstveno je treba zagotavljati njihovo vključevanje v objekte
(gospodarske, poslovne, stanovanjske) oz. jih izvesti kot nadkrita
parkirna mesta, če to dopušča značaj objekta ali odrtega prostora; |
·
lopa -
možna le, če to dopušča zasnova domačije oz. hiše z vrtom - potrebna
predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena; |
·
nadstrešek
- možen le, če to dopušča značaj objekta ali odrtega prostora; |
·
bazen –
znotraj historičnih naselbinskih jeder in na območjih dediščinske
kulturne krajine načeloma ni dopusten - sicer je potrebna predhodna
preveritev nemoteče vključitve v prostor; |
·
steklenjaki in rastlinjaki - niso dovoljeni v območjih naselbinske
dediščine in dediščinske kulturne krajine; |
·
rezervoar
- potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, načeloma
naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo; |
·
uta
oziroma senčnica - potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v
prostor, biti mora lesena; |
·
ograje – v
naselbinski dediščini načeloma ni prisotna, izjemoma v obliki, kot kaže
morfološka analiza naselja, v ostalih območjih dediščine naj bo iz
naravnih materialov (ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo), na
območjih dediščinske kulturne krajine ograditev posameznih delov
kmetijskega zemljišča ni sprejemljiva; |
·
čebelnjak
- sledijo naj tradicionalnemu vzoru; |
·
gnojišče,
gnojna jama - ograda ne sme presegati 1,3 m, locirano je lahko le v
okviru domačije, v neposredni bližini hleva; |
·
kašča -
sledijo naj tradicionalnemu vzoru; |
·
kmečka
lopa - v območjih kulturne dediščine možna postavitev le v okviru
kmečkega gospodarstva; |
·
začasni
objekti za sezonsko turistično ponudbo se v območjih kulturne dediščine
lahko načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega
območja; |
·
začasni
objekti za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja
kulturne dediščine; |
·
začasni
objekti za skladiščenje naj se ne postavljajo v območja kulturne
dediščine. |
III.5 Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora |
133.
člen |
(enote
urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji) |
(1) Za
posamezne enote urejanja prostora, ki so prikazane v Prilogi 2, veljajo
namesto posameznih splošnih oziroma podrobnih prostorskih izvedbenih
pogojev posebni prostorski izvedbeni pogoji. |
(2) V
primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji v tem členu določeni
grafično kot zasnova prometnega omrežja javnih cest in zazidalnih
območij, lahko detajlna umestitev objektov v prostor od predlagane
zasnove odstopa, pri čemer pa mora biti gradnja objektov in komunalno
opremljanje izvedeno tako, da ne onemogoča dostop in izgradnjo komunalne
opreme in gradnjo ostalih objektov na vseh stavbnih zemljiščih v enoti
urejanja prostora. |
(3) Pred
izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo posameznih objektov v enoti
urejanja prostora, ki predstavlja nezazidano celoto za izgradnjo več
objektov, je potrebno pred ali sočasno z gradnjo objekta preveriti
zmogljivost komunalne opreme. Zanjo mora biti pridobljeno gradbeno
dovoljenje oziroma mora biti kako drugače zagotovljena njena gradnja.
|
(4) Za
posamezne nezazidane celote je določena zasnova umestitve prometne
infrastrukture v prostor glede na obstoječe prostorske danosti. Detajlna
umestitev v prostor se za celoto določi z idejno zasnovo in projektnimi
pogoji nosilcev urejanja prostora in lahko od s tem aktom predpisane
zasnove odstopa, pri čemer pa mora biti idejna zasnova izdelana tako, da
omogoča dostop in izgradnjo infrastrukturne za vsa zemljišča na območju. |
(5)
Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora
so določeni v Prilogi 2. |
III. 6
Prostorski izvedbni pogoji na območjih predvidenih v OPPN |
134.
člen |
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema OPPN) |
(1) V
območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih
prostorskih načrtov, je do izdelave le teh možno izvajati naslednje
gradnje oziroma posege v prostor, če le te ne bodo ovirale kasnejšega
načrtovanja in izvedbe gradenj načrtovanih s predvidenim podrobnim
prostorskim načrtom: |
·
gradnje
enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z namensko rabo enote
urejanja prostora, |
·
gradnja,
rekonstrukcija in vzdrževanje javne infrastrukture za oskrbo obstoječih
objektov, |
·
odstranitev obstoječih objektov, če le ta ni prepovedana z drugimi
določbami. |
·
pripravljalna dela za postopek OPPN. |
135.
člen |
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN) |
(1) Na
enotah urejanja prostora. predvidenih OPPN. je s tem odlokom lahko
določena le pretežna osnovna namenska raba ali podrobnejša namenska
raba. Tako določena namenske rabe v OPPN ni dovoljeno spreminjati. |
(2) Kot
izhodišče za prostorske izvedbene pogoje na območjih OPPN služijo
prostorski izvedbeni pogoji posameznih osnovnih in podrobnejših
namenskih rab, določenih s tem odlokom, ki se lahko s sprejemom OPPN
spremenijo, če sprememba pomeni izboljšanje prostorskih ureditev,
predvsem na področju javnih površin in javne infrastrukture. |
(3)
Območje OPPN je lahko v karti »3 - Prikaz območij enot urejanja
prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev« razdeljeno na več namenskih rab. Meje
med tako opredeljenimi posameznimi namenskimi rabami so informativne in
usmeritvene in se lahko v primeru investicijske namere, ki je v splošnem
javnem interesu, spremenijo. |
(4)
Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih delih,
vendar mora biti v tem primeru del sprejetega OPPN tudi celovita presoja
celotnega območja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge
gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih
oskrbnih dejavnosti. |
(5) V
strokovnih podlagah za OPPN za stanovanjsko gradnjo je potrebno izdelati
preveritev razpoložljivih kapacitet obstoječih vrtcev, šol in osnovnega
zdravstva znotraj pripadajočih okolišev navedenih javnih storitev. (7)
Če organ občine, pristojen za izobraževanje ali zdravstvo. ugotovi, da
so obstoječe kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere
gravitira nova stanovanjska gradnja, neustrezne, je potrebno na območju
OPPN sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi nove ali dodatne tovrstne
objekte oziroma kapacitete. |
(8) Če v
gravitacijskem območju enote urejanja prostora, ki obsega najmanj 300
stanovanjskih enot in v kateri je načrtovana gradnja več kot 40
stanovanjskih enot, ni zagotovljena trgovina osnovne oskrbe, je potrebno
le to zagotoviti v načrtovani enoti urejanja prostora. |
136.
člen |
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj) |
(1)
Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z
izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali
več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna
njihova medsebojna primerjava. |
(2)
Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z
javnim natečajem. |
(3)
Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev
oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s tem odlokom ali s sklepom
župana o pričetku postopka izdelave OPPN. |
|
IV.
Prehodne in končne določbe |
137.
člen |
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneh(1) ajo veljati naslednji prostorski
planski akti: |
·
Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-2000,
dopolnitev 1998, 2004 in 2007 (Uradni list RS, št. 63/2000, 81/04,
88/07, 99/08). |
Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni
akti: |
·
Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-2000,
dopolnitev 1998 in 2004 (Uradni list RS, št. 63/2000, 81/04, 88/07,
99/08), |
·
Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za območje matičnih okolišev: Črna,
Mežica,Prevalje-Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo
urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih
območij naselij, določenih z družbenim planom občine Ravne na Koroškem
za obdobje 1986-1990 in območja Stražišče-Breznica, za katerega v tem
srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA ( MUV št.20/86,
št.9/93, Ur. l RS št. 64/04), |
·
Odlok o
Prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Kotlje, dolinskega
območja naselja Brdinje do ureditvenega območja naselja Kotlje,
območja ob cesti Kotlje-Slovenj Gradec do občinske meje, športno -
rekreacijskega območja Ivarčko-Ošven(MUV št.17/89, 9/93), |
·
Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora za
območje občine Ravne na Koroškem(MUV št. 9/94), |
·
Odlok o
zazidalnem načrtu individualne zazidave »Hudopisk« (MUV št. 20/86), |
·
Odlok o
lokacijskem načrtu adaptacija in rekonstrukcija dovozne ceste JP 850670
v naselju Breznik v Kotljah (Ul. RS št. 5/03). |
138.
člen |
(veljavnost sprejetih prostorskih izvedbenih aktov) |
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji občinski prostorski
izvedbeni akti: |
·
Odlok o
zazidalnem načrtu za stanovanjsko zazidavo in bencinski servis Kotlje
III (Ul.RS št. 121/05), |
·
Odlok
zazidalnem načrtu obrtne cone Dobja vas ( Ul. RS št. 57/03, 87/05,
105/06; Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2011), |
·
Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko zazidavo Dobji
dvor( Ur. RS št. 124/08), |
·
Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Ravne – III.
faza(Ur. l. RS št. 99/08). |
139.
člen |
(prostorski izvedbeni akti v izdelavi) |
(1)
Postopki za sprejem občinskih izvedbenih načrtov, začeti pred
uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah tega
odloka kot občinski podrobni prostorski načrt. |
140.
člen |
(gradbeno dovoljenje v postopku pridobivanja) |
(1)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo
tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi predpisov veljavnih na
dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. |
141.
člen |
(dostopnost prostorskega akta) |
Ta odlok
je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu občine in na spletnih
straneh občine. |
142.
člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok
se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti
dan po objavi. |
|
Občina Ravne na Koroškem |
mag. Tomaž Rožen, župan |
|