Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07,
spremembe: Uradni list RS, št. 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 – popr.), 43/11 – ZKC-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13
Skl. US: U-I-43/13-8) je Občinski svet Občine Oplotnica na 3. redni seji
dne 26. 3. 2015 sprejel |
|
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Oplotnica |
|
1. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet občinskega
prostorskega načrta) |
(1) S tem odlokom se
sprejme Občinski prostorski načrt Občine Oplotnica (v nadaljevanju:
OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. OPN je pod zaporedno
številko 9/11 izdelal Umarh d.o.o., Ptuj. |
(2) Strateški del OPN
ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb
občine in varstvenih zahtev določa: |
– izhodišča in cilje
prostorskega razvoja občine, |
– zasnova
prostorskega razvoja občine, |
– zasnova gospodarske
infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, |
– okvirna območja
naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko
povezana, |
– okvirna območja
razpršene poselitve, |
– usmeritve za razvoj
prostorskih ureditev, |
– usmeritve za razvoj
poselitve, |
– območja naselij in
območja razpršene poselitve, |
– usmeritve za razvoj
v krajini, |
– usmeritve za
določitev namenske rabe prostora. |
(3) V izvedbenem delu
OPN določa: |
– območja enot
urejanja prostora, |
– območja osnovne
oziroma podrobne namenske rabe prostora, |
– prostorsko
izvedbene pogoje, |
– območja, za katera
se pripravi občinski podrobni načrt in prostorske izvedbene pogoje na
območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
|
Izvedbeni del
občinskega prostorskega načrta je podlaga za pripravo projektov za
pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o gradnji objektov. |
|
2. člen |
(vsebina OPN) |
(1) Občinski
prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del
občinskega prostorskega načrta je sestavljen iz naslednjih poglavij:
|
1. Uvodne določbe
|
2. Strateški del
|
2.1 Splošne določbe
|
2.2 Izhodišča in
cilji prostorskega razvoja občine |
2.3 Zasnova
prostorskega razvoja občine |
2.4 Zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
2.5 Usmeritve za
razvoj poselitve |
2.6 Usmeritve za
razvoj v krajini |
2.7 Usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč |
2.8 Usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
3. Izvedbeni del
|
3.1 Enote urejanja
prostora, namenska raba prostora in dopustna izraba prostora
|
3.2 PIP glede
dopustnih dejavnosti, lege, velikosti in oblikovanja objektov in
ureditev ter PIP glede parcelacije |
3.3 Prometna,
okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura |
3.4 Varstvo okolja,
narave in kulturne dediščine, varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih
občinskih podrobnih prostorskih načrtov |
4. Prehodne in končne
določbe |
5. Priloge: priloge
OPN so navedene v 3. členu. |
(3) Grafični del
občinskega prostorskega načrta vsebuje: |
Grafični prikaz
strateškega dela: |
1. Koncept
prostorskega razvoja občine Oplotnica (M 1:25 000) |
2. Prikaz zasnove
gospodarske javne infrastrukture (M 1:25 000) |
3. Okvirna območja
naselij, okvirna območja razpršene poselitve, usmeritve za razvoj
poselitve (M 1:25 000) |
4. Usmeritve za
razvoj v krajini (M 1:25 000) |
5. Usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč (M 1:25 000) |
Grafični prikaz
izvedbenega dela: |
1. Pregledna karta
občine z razdelitvijo na liste (M 1:25 000) |
2. Pregledna karta
občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske
javne infrastrukture (M 1:25 000) |
3. Prikaz območij
enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev ter prometne infrastrukture
(M 1:5.000; 16 listov) |
4. Prikaz območij
enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000;
16 listov). |
|
3. člen |
(obvezne priloge OPN) |
Obvezne priloge
vsebujejo: |
– izvleček iz
hierarhično višjega prostorskega akta, |
– prikaz stanja
prostora, |
– strokovne podlage,
na katerih temeljijo rešitve OPN: |
– Strokovne podlage s
področja poselitve, izdelal Umarh d.o.o., januar 2011–december 2012,
|
– Urbanistični načrt
naselja Oplotnica, izdelal Umarh d.o.o., 2012, |
– Strokovne podlage
za OPN Oplotnica – idejna zasnova ureditve/širitve pokopališča v
Oplotnici, izdelala Urbana, urbanizem, projektiranje; Kočar in Kočar
d.o.o., Efenkova 61, Velenje, 2011–2012, |
– Lesna industrija
Sadek – Strokovne podlage za občinski prostorski načrt Oplotnica s
predlogom spremembe namenske rabe zemljišča, izdelal Biro 2001, junij
2011, |
– Hidrološko
hidravlična presoja – Čistilna naprava Oplotnica (Higra d.o.o., 870/09,
Maribor, december 2009, marec 2010), Opredelitev do hidrološko
hidravlične presoje – Čistilna naprava Oplotnica (ARSO, 5. 5. 2010,
dokument št. 108/10-AD), |
– Hidrološko-
hidravlična študija s kartami poplavne nevarnosti ob strugah vodotokov,
Projekt d.d., št. n. 11103_10, Nova Gorica, julij 2012, |
– Lokalni energetski
koncept Občine Oplotnica (izdelala LEA, Krempljeva ul. 1, Ptuj, 2009),
|
– smernice nosilcev
urejanja prostora ter analiza smernic, |
– mnenja nosilcev
urejanja prostora ter analiza mnenj, |
– obrazložitev in
utemeljitev OPN, |
– povzetek za
javnost. |
|
4. člen |
(oblika OPN) |
(1) OPN je izdelan v
digitalni in analogni obliki. |
(2) Obliki sta med
seboj skladni. V primeru ugotovljene neskladnosti se upošteva analogna
oblika. |
|
2. STRATEŠKI DEL OPN |
2.1 Splošne določbe |
5. člen |
(splošne določbe) |
Strateški del
občinskega prostorskega načrta določa izhodišča in cilje prostorskega
razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja občine, zasnovo gospodarske
javne infrastrukture, usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,
območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi
prostorsko povezana ter območij razpršene poselitve, usmeritve za razvoj
v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
|
2.2 Izhodišča in
cilji prostorskega razvoja občine |
6. člen |
(izhodišča
prostorskega razvoja občine) |
(1) Strategija
načrtovanja prostorskega razvoja občine izhaja iz potrebe po
uravnoteženem doseganju družbene blaginje in svobode posameznika pri
uresničevanju prostorskih potreb, tako da ne bodo ogrožene bodoče
generacije. |
(2) Prostorski razvoj
občine mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov,
ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem
prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora.
|
(3) Strategija
upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene za področje
gospodarstva, kmetijstva, potreb po stanovanjih ter potrebe izražene s
strani občanov in gospodarskih družb. |
(4) Razvojne potrebe
v občini: Krepi se občinsko središče Oplotnica in lokalno središče
Prihova. Velik del občine je razpršeno poseljen, zato je prebivalcem
potrebno zagotoviti kakovostno bivanje z boljšo dostopnostjo do javnih
funkcij. |
V občinskem središču
Oplotnica je potrebno razvijati: |
– storitvene in
oskrbne funkcije, |
– javne funkcije,
|
– nova delovna mesta,
|
– primarno zdravniško
in socialno oskrbo ter |
– športne in kulturne
dejavnosti. |
V lokalnem središču
Prihova je potrebno razvijati: |
– storitvene in
oskrbne funkcije, |
– javne funkcije,
|
– nova delovna mesta,
|
– športne in kulturne
dejavnosti. |
(5) Razvojne potrebe
države in regije: Občina je izrazito podeželska, razvojna usmeritev
podeželja pa je sonaravni razvoj raznolikih dejavnosti, predvsem preplet
kmetijstva ter naravnih in kulturnih kakovosti. Območje je razpršeno
poseljeno, zato se spodbuja hitrejši razvoj občinskega in lokalnega
središča tudi kot zaposlitvenih središč, potrebnih zaradi razvojnih
problemov občine. Poseljenost podeželja na varovanih območjih kakovostne
kulturne krajine se ohranja, preprečuje se novo in sanira obstoječo
razpršeno gradnjo. Na območjih s slabšimi pridelovalnimi pogojih,
predvsem v hribovitih območjih, se razvija programe dopolnilnih
dejavnosti. Kmetijska dejavnost zagotavlja vzdrževanje kulturne krajine,
preprečevanje zaraščanja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih
vrednot, predstavitev in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter
trajnostno naravnani turizem. Upošteva se energetske koridorje: čez
območje občine poteka trasa visokotlačnega plinovoda. |
(6) Medsebojni vplivi
in povezave s sosednjimi občinami: Občina se s sosednjimi občinami
povezuje v tistih segmentih, ki: |
– presegajo občinski
okvir: to so višje oziroma posebne izobraževalne in upravne funkcije,
področje ravnanja z odpadki in oskrbe s pitno vodo, oskrbe z elektriko
ipd., |
– s sodelovanjem
prinašajo večje učinke: npr. oblikovanje in trženje turističnih
produktov v širši skupni turistični regiji. |
|
7. člen |
(cilji prostorskega
razvoja občine) |
(1) Uravnotežen
prostorski razvoj občinskega središča Oplotnice in drugih naselij, glede
na njihovo vlogo v omrežju naselij, kar se zagotavlja z ustreznimi
prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih
dejavnosti predvsem v Oplotnici, z zagotavljanjem prostorskih možnosti
za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno
infrastrukturo. |
(2) Ustrezna
energetska ter komunalna opremljenost naselij, kar se zagotavlja s
postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in faznosti glede na
njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij, izboljšava telekomunikacij ter
kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami in sistemov za oskrbo s
pitno vodo. |
(3) Ohranjanje
prepoznavnosti prostora občinskega središča Oplotnice in podeželskih
območij občine, krajine in grajenih struktur, kar se zagotavlja z
usmerjanjem novogradenj predvsem v območja naselja, s pazljivim
umeščanjem novih ureditev v krajino in z ohranjanjem kmetijske rabe
prostora ter prvin krajinske prepoznavnosti. |
(4) Ohranjanje
naravnih kakovosti, kar se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem
v obstoječa naselja in s sanacijo razvrednotenih območij ter s pazljivim
umeščanjem ureditev in objektov v naravno okolje. |
(5) Razvoj
turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih
programov, kar se zagotavlja s prostorskimi možnostmi za novogradnje in
za širitev obstoječih turističnih ureditev ter z navezovanjem
turističnih programov na kmetijsko dejavnost in na ohranjanje narave ter
varstvo kulturne dediščine. |
(6) Razvoj občine bo
potekal v skladu z zmogljivostjo okolja in upošteva naslednje okoljske
cilje: izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje
obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter ohranjanje krajinske in
biotske raznovrstnosti. |
(7) Preusmerjanje
obstoječe dejavnosti iz območij, ki so ogrožena zaradi naravnih ali
drugih nesreč ter izboljševati zaščito pred posledicami naravnih in
drugih nesreč. Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ogroženih
zaradi možnosti naravnih ali drugih nesreč. |
(8) Usmerjanje
dejavnosti in prostorskih ureditev ter posegov na način, da se pri tem
ohranja in varuje kulturno dediščino. |
|
2.3 Zasnova
prostorskega razvoja občine |
8. člen |
(prednostna območja
za razvoj poselitve in dejavnosti) |
(1) Razvoj
gospodarskih dejavnosti bo občina zagotavljala na območjih, na katerih
glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti
zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo ali
možnostjo za komunalno opremljanje. Gospodarske dejavnosti se usmerja v
gospodarske cone Oplotnica, Čadram in Brezje pri Oplotnici. |
(2) Občina bo
zagotavljala prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila in
različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov v vseh poselitvenih
območjih (strnjenih naseljih), še posebej pa v centralnih naseljih
Oplotnica in z njim funkcionalno povezanega naselja Čadram ter naselja
Prihova, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve stavbnih
zemljišč v naseljih ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem bo
upoštevala merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora,
ustrezne reliefne razmere, čisto okolje, dostopnost do centralnih in
družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi
dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov
bo zagotavljala racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene
gradnje in višjih gostot pozidave v središčih, varčevanje z energijo in
materialnimi sredstvi in stanovanjsko gradnjo usmerjala v območja, kjer
je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno
opremljanje ter dostopnost. |
(3) Občina bo
ohranjala potenciale za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter
dopolnjevala turistično rekreacijsko infrastrukturo v smislu kakovosti
in raznovrstnosti ponudbe. Pri načrtovanju različnih vrst in oblik
turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi v
prostoru, prepoznave narave in ustvarjanje kakovosti krajine, obstoječe
turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih
dejavnosti v prostoru. Turistične dejavnosti, ki zahtevajo večje
površine (terme, hotelski in apartmajski kompleksi), se usmerja v zato
namenjeno turistično območje južno ob naselju Oplotnica. |
(4) Upravne,
kulturne, šolske in zdravstvene dejavnosti se usmerja v občinsko
središče Oplotnica, šolske dejavnosti pa tudi v lokalno središče
Prihova. |
(5) Kmetijske
dejavnosti se ohranja in krepi. V ravninskih območjih (Oplotniško polje,
Malahornsko polje, dolina Oplotnice) se dalje razvija poljedelstvo. Na
območju Podpohorskih goric se razvija vinogradništvo in sadjarstvo, v
hribovskem pasu Pohorja pa pašno živinorejo. Gozdarstvo se ohranja na
območjih, ki so opredeljena kot gozdna, skladno z gozdnogospodarskimi
načrti. |
|
9. člen |
(omrežja naselij z
vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
(1) Naselja, določena
z OPN, so območja strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s
pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in širitev, če
obsegajo vsaj 10 stanovanjskih objektov. Omrežje naselij v občini
sestavlja 16 strnjenih naselij: Božje, Čadram, Dobrova pri Oplotnici,
Dobriška vas, Gorica pri Oplotnici, Koritno, Lačna Gora, Malahorna,
Markečica, Oplotnica, Pobrež, Prihova, Raskovec, Straža pri Oplotnici,
Ugovec in Zgornje Grušovje. Naselje Oplotnica je skupaj s funkcionalno
povezanim naseljem Čadram lokalno in občinsko središče. Lokalno središče
je tudi Prihova. |
(2) Oplotnica se bo
skupaj z naseljem Čadram razvijala kot občinsko središče z že razvitimi
gospodarskimi conami, stanovanjskimi območji ter številnimi javnimi
funkcijami občinskega (lokalnega) pomena. Hkrati bodo zagotovljene
površine za različne oblike stanovanjske pozidave različnih gostot, pri
čemer se bo spodbujala večja koncentracija prebivalstva v naselju
Oplotnica in Čadram ter zmanjševala težnje po razselitvi in razpršitvi
poselitve. V ta namen bo potrebno izboljšati komunalo in prometno
infrastrukturo. Prihova kot samostojno lokalno središče dopolnjuje
občinsko središče. V njem se krepi javne in oskrbne funkcije.
|
(3) Ostala naselja v
občini so pretežno ruralnega značaja in nimajo pomembnejše vloge v
omrežju naselij; v njih sta prevladujoči dejavnosti kmetijstvo in
bivanje. Ta naselja se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti,
upoštevajoč razvojne pobude in omejitve v prostoru. |
|
10. člen |
(temeljne smeri
prometnega povezovanja) |
Občinsko središče in
lokalno središče povezujeta državna regionalna in lokalna cesta, ostala
naselja so med seboj povezana z lokalnimi cestami. V širšo regijo je
občina povezana z državnimi cestami in lokalnimi cestami: |
– proti vzhodu do
Slovenske Bistrice ter do avtocestne povezave A1 v smeri Maribora,
|
– proti zahodu do
Slovenskih Konjic ter do avtocestne povezave A1 v smeri Ljubljane,
|
– proti severu preko
regionalne turistične ceste z Roglo ter preostalim Pohorjem. |
|
11. člen |
(druga za občino
pomembna območja) |
(1) Posebno varstveno
območje Natura 2000 je opredeljeno v skrajnem severnem delu občine (ime
območja: Pohorjem ID območja: SI300270) ter v dolinah vodotokov
Božjenica in Brezničica (ime območja: Vitanje-Oplotnica, ID območja:
SI3000311). |
(2) Na območje občine
sega ekološko pomembno območje Pohorje. Kot zavarovano območje narave je
zaščiten Partovec, ribnik in gozd okoli ribnika (ID območja 388, status:
zavarovano območje, vrsta: naravni spomenik). Na območju občine so
prisotne številne naravne vrednote, ki so navedene v 37. členu odloka in
v Prikazu stanja okolja. |
(3) Območja
ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo vse enote kulturne dediščine
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja
kulturne dediščine). Dediščina se varuje glede na njen pravni status
(kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote
kulturne dediščine) in je prikazana v Prikazu stanja prostora.
|
(4) V območjih
ustvarjenih kvalitet prostora velja, da niso sprejemljive ureditve ali
posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem
zmanjšali vrednost prepoznavnih kvalitet prostora. Pri načrtovanju
poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor, je v teh območjih
treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo
upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu
ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se
pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva
dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo
ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru. |
(5) Pri izvedbenem
delu in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno na
območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve,
ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili
spreminjati in degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje
pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine, niso dopustni. |
(6) Pomembnejši
površinski vodotoki v občini so Oplotnica, Čadramski potok, Božjenica in
Gračanica, vsi vodotoki II. reda. Pomembnejša in večja stoječa voda je
ribnik Partovec. |
(7) Območja
mineralnih surovin: kamnolom tehničnega kamna – dolomita pri naselju
Brezje pri Oplotnici (na območju Brinjeve gore) in kamnolom naravnega
kamna (skrilavi gnajs) pri naselju Koritno. |
(8) Odlagališča
odpadkov v občini ni. |
(9) Po podatkih iz
Registra vojnih grobišč, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve, ležijo na območju Občine Oplotnica naslednja vojna
grobišča in prikrita vojna grobišča: |
– Vojna grobišča:
|
– Božje, lokacija:
46.4179 S, 15.4220 V, Božje-1 (501130021) gr. (01) izven pokopališča.
Grob borca NOV. |
– Čadram, lokacija
46.3893 S, 15.4665 V, Čadram-1 (501130091) gr. (01) krajevno
pokopališče. Grob borca NOV. |
– Čadram, lokacija
46.3893 S, 15.4565 V, Čadram-1 (501130091) gr. (02) krajevno
pokopališče. Grob 14 borcev NOV. |
– Prikrita vojna
grobišča: |
– Markečica: Grobišče
Partovec, lokacija 46.3658 S, 15.4665 V. V bližini ribnika Partovec naj
bi maja 1945 usmrtili in pokopali zajete nemške vojake. Natančna
lokacija ni znana, prav tako ne število žrtev. |
|
12. člen |
(urbana središča, za
katera se izdela urbanistični načrt) |
Urbano središče, za
katero je izdelan urbanistični načrt, je občinsko središče Oplotnica
skupaj s prostorsko in funkcijsko povezanim naseljem Čadram. |
|
2.4 Zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
13. člen |
(splošne določbe za
razvoj gospodarske javne infrastrukture) |
Občina bo razvijala
gospodarsko infrastrukturo tako, da bo zagotovljena trajna, kakovostna
in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možna za uravnotežen
družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje
nivoja uslug in komunalnega standarda. Hkrati bo zagotavljala razumne
cene za komunalne proizvode in storitve, ustrezno cenovno politiko ter
racionalno porabo sredstev in dela za optimalno oskrbo prebivalcev. |
|
2.4.1 Prometna
infrastruktura |
14. člen |
(cestno omrežje) |
(1) Na območju občine
sta dve državni cesti: |
– regionalna cesta
R3-700 Slovenske Konjice – Oplotnica – Ložnica, |
– regionalna
turistična cesta RT- 930 Oplotnica – Cezlak – Pesek. |
Predvsem na območjih
strnjene poselitve se ob teh cestah predvidi ločene površine za pešce.
|
(2) Lokalne ceste in
javne poti na poselitvenih območjih se na kritičnih odsekih
rekonstruira. Lokalno cestno omrežje se asfaltira v celoti. |
(3) Pri načrtovanju
infrastrukturnih omrežij lokalnega pomena je potrebno zagotoviti, da so
le-ta umeščena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne
substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska
integriteta. |
|
15. člen |
(javni potniški
promet) |
(1) Edina oblika
javnega potniškega prometa, ki se odvija na območju občine, je avtobusni
potniški promet. Ta je solidno razvit, redne dnevne linije vodijo v in
iz skozi občinskega središča v Slovensko Bistrico, Maribor, Slovenske
Konjice, Zreče in Kebelj. |
(2) Avtobusna postaja
v Oplotnici se ohrani na obstoječi lokaciji. V vseh naseljih, ki jih
povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo
obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih in
poslovnih con ter stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo
nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter
stojišča za potnike, ki naj se glede na potrebe predvidijo sočasno z
novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Združevanje šolskih prevozov z
javnim linijskim prevozom zaradi povečanja standarda dostopnosti občanov
in racionalizacije se izvede tam, kjer je to smiselno in izvedljivo.
Zaradi specifike občine z vidika njene lege in velikosti je potrebno
sistem javnega potniškega prometa načrtovati v povezavi s sosednjimi
občinami oziroma na ravni regije (zagotavljanje JPP do večjih
zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe ipd.). |
|
2.4.2 Okoljska,
energetska in komunikacijska infrastruktura |
16. člen |
(splošne določbe za
razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture) |
(1) Na območju občine
bodo vzpostavljena infrastrukturna omrežja ter rekonstruirana in
dopolnjena obstoječa infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja
enakovredne okoljske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva
okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitev izvedbe predvidenih
razvojnih programov v občini. |
(2) V občini je nujno
potrebno povečanje zanesljivosti oskrbe in ureditev okoljske
problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
(3) Prednostno se
zagotavlja kvalitativno izboljšanje oskrbe ter zagotavljanje minimalne
komunalne opremljenosti manj razvitim, od razvoja odmaknjenim območjem.
|
Z ustreznim
prostorskim načrtovanjem je treba zagotoviti smotrno rabo energije ter z
načrtovanjem smotrne razporeditve naselij in objektov zmanjševati
stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne
infrastrukture. Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter
vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske
rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča,
kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa
vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. |
(4) Pri načrtovanju
infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta umeščena tako, da ne
prizadenejo varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da
se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta. |
|
17. člen |
(vodni viri in oskrba
s pitno vodo) |
(1) Občina bo
zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri
svojem razvoju ščitila vse vodne vire in izvajala gradnjo novih ter
prenovo obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem bo zagotavljala
oskrbo z vodo za vsa gosteje poseljena območja in naselja v občini.
|
(2) Potrebno je
zagotoviti dokončno sanacijo vodnih virov (Podgrad, Kot, Koritno) ter na
vseh vodovarstvenih območjih predpisati oziroma urediti vodotestne
nepretočne greznice (postavitev malih komunalnih čistilnih naprav po
Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav na tem območju ni dovoljena). |
(3) Za zagotavljanje
ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno
pomembne vodne vire in spodbuja varčno ter smotrno rabo pitne vode.
|
(4) Oskrba s pitno
vodo poteka preko: |
– javnega vodovoda,
ki ga upravlja Komunala Slovenska Bistrica d. o. o., |
– vodovoda, ki ga
upravlja Vodovodna zadruga Pohorski izviri z. o. o., |
– lastnih zajetij, ki
imajo pridobljeno vodno dovoljenje. |
|
18. člen |
(odvajanje in
čiščenje odpadne vode) |
(1) Občina bo
dogradila sistem odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za naselje
Božje, kjer je del tega že izveden, kakor tudi za naselja Pobrež in
Markečica, kjer je predvidena izgradnja kanalizacijskih sistemov
zaključenih s čistilnimi napravami. |
(2) Novo
kanalizacijsko omrežje bo sestavljeno iz kanalizacijskih vodov,
pripadajočih čistilnih naprav ter ostalih objektov kanalizacijskega
omrežja. Centralno čistilno napravo za aglomeracijo Oplotnica, ki
vključuje naselje Oplotnica in sosednja naselja Lačna Gora – del, Brezje
pri Oplotnici – del, Čadram in Malahorno – del, se načrtuje vzhodno ob
naselju Malahorna na za ta namen že opredeljenih površinah stavbnih
zemljišč. |
(3) Na območjih, kjer
skupinsko čiščenje komunalnih odpadnih voda ni smotrno ali izvedljivo,
se bo to urejalo s postavitvijo malih individualnih čistilnih naprav.
Uporabniki opustijo obstoječe pretočne greznice ter izvedejo male
komunalne čistilne naprave. |
|
19. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Občina ima urejen
odvoz komunalnih odpadkov, ki se jih odvaža na regijski center za
ravnanje z odpadki. |
(2) Ravnanje z
ločenimi frakcijami komunalnih in njim podobnih odpadkov se izvaja v
okviru zbirnega centra odpadkov severno ob naselju Oplotnica. Spodbujati
je potrebno zmanjševanje nastanka odpadkov ter organizirati potrebne
ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje, predelava in
odstranjevanje odpadkov) tako, da bo odstranjevanju namenjena le
minimalna količina že sortiranih odpadkov. |
(3) Evidentirati in
sanirati je potrebno divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske
načrte ter izvajati ustrezne ureditvene ukrepe za preprečevanje
nastajanja divjih odlagališč odpadkov. |
|
20. člen |
(oskrba z energijo) |
(1) Energetski sistem
je sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo
oskrbo z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati,
toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju,
pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo
praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se
upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti
virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju
učinkovite rabe energije. |
(2) Proizvodnja
električne energije: |
– spodbuja se razvoj
pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije kot so
sonce, veter, geotermalna energija in drugi, z upoštevanjem
učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene
sprejemljivosti, |
– v okviru učinkovite
rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije
in toplotne energije. |
(3) Na območju
kmetijskih zemljišč je potrebno upoštevati tudi pravila za načrtovanje
gospodarske infrastrukture. Če ni mogoče uporabiti slabših zemljišč,
morajo biti infrastrukturni objekti na kmetijskih zemljiščih načrtovani
tako, da z varčno in smotrno rabo prostora v čim večji meri ohranjajo
proizvodni potencial kmetijskih zemljišč (npr. skupni poteki
infrastrukturnih koridorjev, čim krajši poteki tras ipd.). V primeru
umeščanja novih infrastrukturnih objektov v kmetijski prostor se
pričakuje tudi širšo variantno analizo možnih rešitev, pri tem pa se
upošteva tiste možne rešitve, ki najmanj prizadenejo najboljša kmetijska
zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukciji linijskih objektov se v čim
večji meri izkoristijo obstoječe ceste, poti in struge. Trase
infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v
območja sklenjenih kmetijskih površin, predvsem najkvalitetnejših
njivskih površin, oziroma se z novimi posegi ne razdrobi posestna
struktura. Poteki komunikacijskih, energetskih vodov ter vodov okoljske
infrastrukture praviloma ne izključujejo kmetijske rabe. Namenska raba
ne sme biti izključujoča, to pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in
vzdrževanja vodov, ne sme pa biti ogrožena tudi kmetijska raba. V okviru
načrtovanja energetske infrastrukture je potrebno vodne akumulacije,
namenjene proizvodnji električne energije, načrtovati tako, da v čim
večji meri služijo tudi namakanju kmetijskih zemljišč, varstvu pred
poplavami, turizmu, ribolovu. |
(4) Občina bo
zagotavljala dolgoročno in kakovostno oskrbo z energijo, predvsem z
električno energijo. Zagotavljala bo učinkovito in racionalno rabo
energije na celotnem območju občine. Uporaba obnovljivih energetskih
virov se bo spodbujala na celotnem območju občine, pri čemer bo
zagotovljeno, da bodo objekti in ureditve primerno vključeni v prostor
in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.
|
Na območju Občine
Oplotnica so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in
objekti: |
– srednjenapetostno
omrežje (20 kV), |
– transformatorske
postaje 20/0,4 kV, |
– pripadajoče
nizkonapetostno omrežje. |
Na območju Občine
Oplotnica je v naslednjih letih predvidena izgradnja naslednjih
elektroenergetskih objektov in vodov: |
– nove
transformatorske postaje 20/0,4 kV, |
– 20 kV priključni
daljnovodi oziroma kablovodi novih transformatorskih postaj,
|
– pripadajoča
nizkonapetostna omrežja. |
Na podeželju bodo
grajeni srednje in nizkonapetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v
podzemni oziroma kabelski izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih,
urbanih območjih. |
Planiranje in
izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim
omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na območju Občine Oplotnica bo odvisna od
povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne
razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode
in objekte (NN, SN in TP). |
Nove transformatorske
postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih
objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti
zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Uradni list
RS, št. 70/96 in Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju,
Uradni list RS, št. 45/95). |
(5) Zasnova oskrbe
občine z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine
in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo. Temeljni dokumenti
oskrbe z energijo je Lokalni energetski koncept Občine Oplotnica.
|
(6) Zemeljski plin:
sistem oskrbe z zemeljskim plinom zajema proizvodnjo plina, prenos,
distribucijo in skladiščenje zemeljskega plina. V Sloveniji je
proizvodnja zemeljskega plina zanemarljiva, zato bo tudi v bodoče oskrba
države odvisna od virov iz različnih držav, proizvajalk zemeljskega
plina. Zagotavlja se dolgoročno, varno in zanesljivo dobavo iz različnih
virov. |
(7) Za zagotavljanje
varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se poveča pretočno
fleksibilnost, ter zgradi dodatne plinovode in plinovodne zanke oziroma
okrepi prenose plinovodne zmogljivosti. |
(8) Obstoječ
plinovodni sistem se dogradi in okrepi tako, da omogoča zadostno
razpoložljivost zemeljskega plina na lokacijah, kjer se, v skladu z
razvojem poselitve in gospodarstva, načrtuje njegova povečana raba.
|
(9) Za zagotovitev
čim bolj učinkovite izrabe prostora se zagotavlja usklajeno načrtovanje
prenosnega plinovodnega sistema in distribucijskega plinovodnega
omrežja. |
(10) Preko območja
Občine Oplotnica poteka plinovod P142, od R14 v km 16+605-MRP Zreče, ki
je v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o. Preko občine potekata tudi
načrtovana prenosna plinovoda R21AZ, Konjiška vas – Zreče in P21AZ1,
Oplotnica – Slovenska Bistrica, kot sestavna dela prenosne plinovodne
zanke do Zreč, za katero je sprejet državni prostorski načrt.
|
(11) Spodbuja se
proizvodnjo elektrike iz sončne energije, prednostno na strehah in
fasadah objektov. Samostojne sončne elektrarne, zgrajene neposredno na
tleh, v tem planskem obdobju niso predvidene. |
(12) Izraba lesne
biomase je smiselna tako za manjše, individualne sisteme ogrevanja kot
za večje sisteme (daljinsko ogrevanje). Daljinsko ogrevanje je smiselno
načrtovati na gosteje poseljenih območij, predvsem na območju
večstanovanjskih objektov v občinskem središču. |
|
21. člen |
(komunikacijsko
omrežje) |
V občini se
zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Na
območju Občine Oplotnica je trenutno v funkciji ena bazna postaja
mobilne telefonije. Bazne postaje mobilne telefonije so potrebne za
zagotavljanje kvalitetnega in zadostnega pokrivanja posameznega območja
s signalom. Sistem baznih postaj se gradi na območju celotne države in
se prilagaja novim tehnologijam. Bazna postaja je lahko kot samostojni
objekt zabojnik z napravami in antenski stolp (10–40 m), lahko pa so
antene postavljene na obstoječi objekt, naprave pa na obstoječi prostor.
|
Pri načrtovanju
objektov in naprav mobilne telefonije je potrebno slediti naslednjim
pogojem: |
– pri umeščanju
objektov mobilne telefonije je treba upoštevati celovito in kvalitetno
pokrivanje posameznih območij s signalom in tehničnimi normativi, ki
veljajo za naprave mobilne telefonije, |
– prednostno se
objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki
zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno
dediščino, ob upoštevanju tehničnih normativov in pogojev za
postavljanje tovrstnih objektov, če obstajajo možnosti, se objekte in
naprave mobilne telefonije umešča v prostor tako, da se jih združuje v
obstoječe ali načrtovane infrastrukturne in komunalne koridorje ter
naprave, |
– pri načrtovanju
objektov in naprav mobilne telefonije se le-ta umešča tako, da ne
prizadenejo varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da
se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta. |
|
2.5 Okvirna območja
naselij |
22. člen |
(okvirna območja
naselij) |
(1) Kot okvirna
območja naselij se opredeli območja, ki so bila v predhodnem aktu
opredeljena kot območja naselij. Ta območja se dopolni in uskladi s
spremembami, ki so posledica novih širitev in izvzemov nepozidanih
stavbnih zemljišč. Tako se kot okvirno območje naselja opredeli območje
občinskega središča Oplotnica. |
(2) Kot okvirna
območja naselij se opredeli podeželska naselja in vasi Božje, Čadram,
Dobrova pri Prihovi, Dobriška vas, Koritno, Malahorna, Markečica,
Pobrež, Prihova, Straža pri Oplotnici, Ugovec. Območja se določi na
podlagi opredelitve naselja v predhodnem prostorskem aktu, ki se jih
mestoma dopolni in uskladi z že obstoječimi strukturami naselja in
manjšimi širitvami, predvsem v korist posamičnih stanovanjskih gradenj
in v korist širitev kmetij. |
(3) Kot del naselja
se opredeli območje Župnijskega središča Čadram in okoliških strnjenih
struktur, ki so bila v predhodnem prostorskem aktu opredeljena kot
območja poselitve izven naselij. |
(4) Na novo se
opredeli okvirna območja naselij, ki so bila v predhodnem aktu
opredeljena kot območja poselitve izven naselij in ki izpolnjujejo
kriterije za opredelitev naselja po SPRS, t.j. da zaselek obsega vsaj
deset stanovanjskih stavb. To so naselja Gorica pri Oplotnici (osrednje
območje v severnem delu ter dve samostojni območji severno ob naselju
Malahorna), Lačna Gora, Raskovec, Straža pri Oplotnici (ločeno vzhodno
območje naselja), Zgornje Grušovje (dve ločeni območji). Okvirna območja
teh naselij se določi skladno z obstoječimi stanovanjskimi in drugimi
stavbami, gradbeno inženirskimi objekti in javnimi površinami ter
predvidenimi manjšimi širitvami stavbnih zemljišč. |
(5) Naselij, ki
vključujejo tudi območja sanacije razpršene gradnje ter novih naselij
sanacije razpršene gradnje, se v tem aktu ne določi. |
|
2.5.1 Določitev
okvirnih območij razpršene poselitve |
23. člen |
(okvirna območja
razpršene poselitve) |
(1) Na območju občine
se določi območja razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni
poselitveni vzorec, na podlagi naslednjih kriterijev: |
– poselitve nizke
gostote kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, |
– pojava samotnih
kmetij in zaselkov, razdrobljenih, razpršenih raztresenih,
razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših
naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred l. 1967.
|
(2) Načrtovanje novih
posegov na območjih razpršene poselitve je možno le skladno z
usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta. Poselitev na
območjih razpršene poselitve se ohranja z načrtovanjem obnove in prenove
zakonito zgrajenih stavb. Nove posege v prostor se dopušča le, če
neposredno služijo: |
– kmetijski in
gozdarski proizvodnji, |
– bivanju, če gre za
izboljšanje pogojev za bivanje na kmetiji in se objekti umeščajo v
okviru obstoječih gradbenih parcel ali ob njihovem robu, |
– turistični
dejavnosti, |
– opravljanju
lokalnih gospodarskih javnih služb ali če so namenjeni; |
– splošni rabi,
|
– varstvu okolja,
|
– ohranjanju narave,
|
– ohranjanju kulturne
dediščine, |
– ohranjanju
prepoznavnih značilnosti krajine, |
– športu in
rekreaciji, |
– rabi naravnih
dobrin in |
– sanaciji opuščenih
območij izkoriščanja ter |
– obrambi in varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) Območja razpršene
poselitve se kot avtohton poselitveni vzorec pojavljajo na območju
Podpohorskih in Dravinjskih goric ter na južnih obronkih Pohorja
predvsem na območju statističnih naselij Ugovec, Okoška Gora, Zlogona
Gora, Zlogona vas, Čadram, Lačna Gora, Koritno, Božje, Kovaški Vrh,
Gorica pri Oplotnici, Brezje pri Oplotnici, v manjši meri pa tudi na
območju statističnih naselij Malahorna, Markečica, Dobriška vas, Pobrež,
Dobrova pri Prihovi, Zgornje Grušovje, Prihova, Raskovec, Straža pri
Oplotnici. |
(4) Na podlagi
ustreznih načrtovalskih kriterijev se določijo vinogradniška območja,
znotraj katerih je možno načrtovati stavbna zemljišča za vinogradniške
objekte. Ta območja se opredelijo na tradicionalnih vinogradniških
območjih Podpohorskih in Dravinjskih goric na območjih razpršene
poselitve v statističnih naseljih Zlogona Gora, Gorica pri Oplotnici,
Okoška Gora, Zgornje Grušovje, Ugovec, Raskovec, Čadram, Straža pri
Oplotnici, Lačna Gora, Koritno, Zlogona vas, Prihova, Brezje pri
Oplotnici, Malahorna, Pobrež, Dobriška vas in Oplotnica. Novi objekti se
načrtujejo na podlagi posameznih pobud, če zadostujejo naslednjim
kriterijem: |
– minimalna površina
vinograda ali sadovnjaka mora znašati minimalno 30 arov, če se načrtuje
na najboljših kmetijskih zemljiščih oziroma 10 arov, če se načrtuje na
drugih kmetijskih zemljiščih. V primerih, ko je nasad manjši od
predpisanega oziroma še v fazi načrtovanja, je možno načrtovati stavbno
zemljišče, vendar mora investitor še pred izdajo gradbenega dovoljenja
za vinogradniško klet zasaditi/dosaditi potrebne površine, |
– velikost stavbnega
zemljišča lahko za posamezni objekt znaša največ 300 m2, |
– zemljišče mora
imeti možnost priključevanja na javno cesto ali pot, vodovod in
elektriko, |
– velikost
vinogradniškega objekta in njegove oblikovne značilnosti se določi na
podlagi značilne tradicionalne lokalne arhitekture in se jih predpiše v
prostorskih izvedbenih pogojih. |
(5) V izvedbenem delu
OPN se za območja stavbnih zemljišč za vinogradniške objekte določi
podrobno namensko rabo prostora z oznako Av, za katero se predpišejo
prostorski izvedbeni pogoji. |
|
2.6 Usmeritve za
prostorski razvoj občine |
2.6.1 Notranji
razvoj, prenova in širitev naselij |
24. člen |
(splošne določbe za
notranji razvoj, prenovo in širitev naselij) |
(1) Naselja se bodo
razvijala v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob
upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in
nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v
prostoru. |
(2) V največji meri
se bo razvoj usmerjal v občinsko središče naselje Oplotnica skupaj z
naseljem Čadram ter v lokalno središče Prihova. V teh naseljih je
potrebno zagotavljati možnosti za stanovanjsko gradnjo, pa tudi za
gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo.
|
(3) Naselja se bodo
praviloma razvijala navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in
drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni
potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele
zelenih sistemov naselij. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot
območja za kompleksno gradnjo na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo
pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih
zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na
podeželju tudi kot posamična stavbna zemljišča, s katerimi se zagotovi
zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč. |
(4) V območjih
naravnih vrednot in posebnih varstvenih območij (območjih Natura 2000)
se ne načrtuje nove poselitve. Ob širitvah poselitvenih območij in
gradnji objektov izven poselitvenih območij se zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na
posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), območjih varovanih
habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatih ogroženih in
zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. |
|
25. člen |
(notranji razvoj
naselij) |
(1) Naselja se
prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo izkoristijo
degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine
za gradnjo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se
prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in
oblikovne značilnosti. |
(2) Pri načrtovanju
in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer
za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti.
Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno prilagajajo
obstoječi strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti,
dovoljeno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob
upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture
objektov. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča
prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmetijske in stanovanjske
gradnje ter za razvoj dejavnosti, ki omogočajo diverzifikacijo
gospodarstva, vključno s turistično ponudbo. |
|
2.6.2 Razvoj
dejavnosti po naseljih |
26. člen |
(razvoj dejavnosti po
naseljih) |
(1) V največji meri
se bo razvoj usmerjal v občinsko središče Oplotnica ter z njo
funkcionalno povezano naselje Čadram in naselje Prihova, ki so naselja
centralnega značaja. V teh naseljih se krepi centralne funkcije (javna
uprava, šolstvo, zdravstvo ipd.). V Oplotnici se centralne funkcije v
največji meri usmerja v jedro naselja (Graščina z grajskim kompleksom),
novejše centralno območje ob ul. Pohorskega bataljona in v trgovski
center ob avtobusni postaji. V Čadramu se centralne dejavnosti
prednostno usmerja v poslovno cono Čadram. V Prihovi se centralne
dejavnosti prednostno usmerja v območje centralnih dejavnosti Prihova.
Območje se večinsko nameni izobraževalnim in vzgojnim dejavnostim,
zraven pa se načrtuje centralne dejavnosti. |
(2) Stanovanjske in
kmetijske funkcije se razvija v vseh naseljih. V naselju Oplotnici se
kmetijstvo ohranja v zdajšnjem obsegu na območju tradicionalnih
kmetijskih gospodarstev v starem vaškem jedru. Na ta način se ohranja in
obnavlja povečini kulturno-varstveno zaščitene kmetijske objekte,
tradicionalno tlorisno zasnovo in značaj vaškega jedra. Spodbuja se
razvoj tistih dopolnilnih dejavnosti, ki v jedro naselja sodijo. To so
turizem na kmetiji, tradicionalne obrti ipd. |
(3) Južno ob naselju
Oplotnica je večje območje stavbnih zemljišč, namenjeno turizmu. Tu se
razvija turistične dejavnosti, predvsem v povezavi z načrtovanimi
termami. |
(4) Komunalne
dejavnosti se umešča v zato predvidena območja severno ob naselju
Oplotnica (center za ravnanje z odpadki) ter v vzhodno ob naselju
Malahorna (centralna čistilna naprava). |
(5) Proizvodne
dejavnosti se razvija v zato namenjenih conah v Oplotnici, Čadramu in
Brezju pri Oplotnici. |
(6) V ostalih naselij
se razvija stanovanjske, kmetijske in tiste dejavnosti, ki prispevajo k
diverzifikaciji podeželja in ustvarjajo nova delovna mesta. To so
turizem, obrt, storitvene dejavnosti, poslovne dejavnosti ipd. |
|
2.6.3 Sanacije
razpršene gradnje |
27. člen |
(sanacija razpršene
gradnje) |
(1) Na območju občine
se sanacije razpršene gradnje ne predvideva. |
(2) Posamezna manjša
območja razpršene gradnje se komunalno in oblikovno sanira. |
|
2.6.4 Celovita
prenova naselja |
28. člen |
(celovita prenova
naselja) |
Celovita prenova
naselij oziroma delov naselij ni predvidena. |
|
2.6.5 Urbanistično
oblikovanje naselij |
29. člen |
(oblikovna podoba
naselij) |
(1) Zagotovljena mora
biti skladna oblikovna podoba naselij tako, da bodo pri novogradnjah in
prenovah zagotovljeni varovanje kakovostne podobe, merila in krajinski
okvir vsakega naselja, prenova in sanacija razvrednotenih območij in
ohranjanje obstoječih ter ustvarjanje nove arhitekturne in krajinske
prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kakovostmi prostora. |
(2) Zagotavlja se
ohranjanje prepoznavnosti naselij kot celote in posameznih območij v
naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Ohranjanje
arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenovo
naselij ter z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture
in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega
in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega
bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto
zazidave, urejanjem odprtih, predvsem javnih površin in s kakovostnim
oblikovanjem ter z racionalno rabo prostora in ureditvami za racionalno
rabo energije. |
(3) Pri načrtovanju
prostorskega razvoja in urejanja podeželskih naselij se zagotavlja
upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder
in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine
ter spodbuja notranji razvoj zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in
posameznih objektov. Nove kmetije se praviloma gradijo na robu vasi,
opuščeni objekti v vasi se preurejajo za potrebe stanovanj ali
turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti. |
(4) Razvoj naselij se
prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem
komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se
naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo
strnjenih vasi. |
(5) Z zelenimi
prehodi se prepreči nezaželeno zraščanje posameznih naselij. |
|
2.7 Usmeritve za
razvoj v krajini |
2.7.1 Razvojna
območja za dejavnosti, vezane na naravne vire |
30. člen |
(zasnova prostorskega
razvoja kmetijstva) |
(1) Občina bo na
svojem območju spodbujala vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine,
ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje
primernih pogojev za kmetije. Ohranjala bo kmetijska zemljišča z visokim
pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in
spodbujala kmetijsko rabo zemljišč, s katero se bodo ohranjale
kakovostne kulturne krajine. Kmetijska zemljišča v občini se razvrščajo
v skupine glede na ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo.
Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska
zemljišča. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini bo potrebno
zagotavljati prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih,
tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane, s poudarkom na sonaravni
pridelavi. Kmetijske in dopolnilne ter druge s kmetijstvom povezane
dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. V občini se
bodo še naprej razvijale kmetijske panoge: živinoreja s poljedelstvom,
sadjarstvo in vinogradništvo. Na območju občine se spodbuja čebelarstvo.
|
(2) Za izvajanje
kmetijske dejavnosti so primerna vsa razpoložljiva zemljišča v občini
(najboljša in druga zemljišča). Poglavitna dejavnost na območju občine
bo tudi v prihodnje živinoreja s poljedelstvom. Pridelava grozdja in
vinogradništvo se bosta še naprej razvijala na vinogradniških območjih.
Sadjarstvo se bo razvijalo na območjih z ugodnimi razmerami za
sadovnjake. |
(3) V območjih
ohranjanja narave ob vodotoku Božjenica, vodotoku Oplotnica južno od
naselja Oplotnica in Čadramskem potoku, kjer je zaradi agrarnih operacij
zmanjšana oziroma ogrožena biotska raznovrstnost travišč, se na
priobalnih zemljiščih usmerja v ekstenzivno rabo in izvaja omilitvene
ukrepe za ohranjanje ekstenzivnih travišč. |
(4) Turizem naj
postane pomembna razvojna gospodarska usmeritev občine. Razvoj
sonaravnega turizma, ki temelji na naravnih in kulturnih kakovostih
Pohorja, Podpohorskih goric in Dravinjskih goric, se spodbuja s
posodabljanjem cestnega omrežja, z ustrezno predstavitvijo in
označitvijo posameznih atraktivnih območij ter z njihovim vključevanjem
v programe in aktivnosti ponudnikov turističnih storitev. Spodbuja se
razvoj kmečkega turizma, pohodništva, kolesarstva ter ponudbo bivanja
turistov v zidanicah na vinogradniških območjih. |
|
31. člen |
(zasnova prostorskega
razvoja gozdarstva) |
(1) Gozdovi so v
Občini Oplotnica po površini najobsežnejša raba prostora in največji
naravni sistem, saj obsegajo 44% občine. Zaradi svojega obsega in
prostorske razporeditve so gozdovi eden najpomembnejših tvorcev
krajinske identitete. Stanje gozda zato vpliva na stanje celotnega
prostora. Razprostranjenost gozda zaradi različnih naravnih razmer in
kulturnega razvoja ni enakomerna. V ravninskem delu občine je območje
kmetijske krajine, kjer je delež gozda najmanjši. V območju Pohorja je
pas gozdnate krajine, kjer se prepletajo gozdovi in kmetijska raba. Gozd
predstavlja enega od pomembnih naravnih obnovljivih virov, s katerim
lahko ob primernem izkoriščanju in tehnologiji zagotavljamo ustrezno
preskrbo lesnopredelovalne industrije z lesnimi surovinami, hkrati pa
lahko zagotavljamo tudi določeno stopnjo energetske oskrbe prebivalstva.
Večjih zaraščajočih površin ni, mestoma pa se pojavljajo potrebe za
poseganje v gozdni prostor zaradi zaokroževanja kmetijskih zemljišč, v
zadnjem času pa tudi zaradi urbanizacije. |
|
+-----------------------------+----------------+----------------+ |
|Stanje gozdov
v občini po | Ha | % | |
|kategorijah | | | |
+-----------------------------+----------------+----------------+ |
|– Večnamenski
gozdovi | 1.443,21 | 43,6 | |
+-----------------------------+----------------+----------------+ |
|– Gozdovi s
posebnim | 0,00 | 0,0 | |
|namenom,
ukrepi dovoljeni | | | |
+-----------------------------+----------------+----------------+ |
|– Gozdovi s
posebnim | 0,00 | 0,0 | |
|namenom,
ukrepi niso | | | |
|dovoljeni | | | |
+-----------------------------+----------------+----------------+ |
|– Varovalni
gozdovi | 0,00 | 0,0 | |
+-----------------------------+----------------+----------------+ |
|Skupaj
površina gozda | 1.442,21 | 43,6 | |
+-----------------------------+----------------+----------------+ |
|Celotna
površina občine | 3.313,66 | 100,0 | |
+-----------------------------+----------------+----------------+ |
|
Najpomembnejše
funkcije gozdnega prostora so lesno-proizvodna, biotopska in hidrološka.
Ekološke funkcije na 1. stopnji poudarjenosti so na površini 7 ha.
Socialne funkcije na 1. stopnji poudarjenosti pa se ne pojavljajo.
Lesno-proizvodna funkcija 1. stopnje poudarjenosti je izražena na večini
gozdov v občini. |
(2) Najpomembnejši
cilji v okviru prostorskega razvoja gozdov v občini so: |
– povečanje sonaravne
lesne proizvodnje; |
– zagotoviti
ohranitev prepoznavnih značilnosti na območju občine za katero je
značilno prepletanje kmetijskih površin in gozda; |
– ohranitev biotske
raznovrstnosti in naravnih vrednot; |
– zagotavljanje
krajinsko ekološke pestrosti v kmetijski krajini; |
– ohranjanje vloge
gozda pri varstvu naravnih virov. |
Zaradi velike
gozdnatosti občine se ne spodbuja povečanja gozdnih površin. Ocenjuje
se, da bo gozdnatost v občini v prihodnje stabilna, vendar se bo gozdni
rob kljub temu spreminjal, na eni strani zaradi zaokroževanja kmetijskih
zemljišč, na drugi strani pa zaradi lokalnega zaraščanja manj primernih
ali razdrobljenih parcel. |
(3) Usmeritve za
presojo posegov v gozd in gozdni prostor: |
– v večnamenskih
gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko
ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le v izjemni primerih – ko so
nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi
funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano,
poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora;
|
– v osrednjih delih
velikih kompleksov gozdov v gozdni in gozdnati krajini je dopustno na
račun gozda osnovati le travne in v določenih primerih vodne površine;
|
– v kmetijski krajini
z zelo malo gozdov (pod 25 %) so le izjemoma dopustni posegi v prostor,
še posebno v primeru nameravanih posegov v večje gozdne površine in
predvidenih popolnih odstranitev gozdnih površin katerekoli velikosti. V
primeru neobhodnih posegov v gozdove si je v teh območjih potrebno
prizadevati za osnovanje nadomestnih gozdnih površin; |
– umeščanje
elektroenergetskih objektov in naprav v prostor naj se načrtuje tako, da
se kolikor je le mogoče upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni
rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in
značilne vedute; |
– nove stanovanjske
in industrijske objekte naj se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne
višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik
določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo
v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben razen
zagotavljanja funkcij gozdov tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov. |
|
32. člen |
(zasnova prostorskega
razvoja pridobivanja mineralnih surovin) |
(1) Pridobivanje
mineralnih surovin bo še nadalje organizirano s ciljem, da se zagotovi
uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v občini ter ob tem
upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva
prepoznavnosti prostora. |
(2) V občini se
ohranja pridobivalni prostor Brezje pri Oplotnici (tehnični kamen –
dolomit) in pridobivalni prostor Obrovnik (naravni kamen – skrilavi
gnajs). |
(3) Za morebitno
ureditev novih pridobivalnih prostorov je potrebno zagotoviti izdelavo
vsakokratnih predhodnih preveritev, utemeljitev in določitev ukrepov za
zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo.
Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine.
V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na
novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z
osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih
surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
|
33. člen |
(zasnova prostorskega
razvoja upravljanja z vodami) |
(1) Pri načrtovanju
prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč je
potrebno upoštevati: |
– da je prostorske
ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, treba umeščati izven
območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem
odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in
javna dostopnost; |
– da se z ureditvami
ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim, oziroma se zagotovijo
izravnalni ukrepi; |
– da se ohranjajo
retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna
vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je
spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob
ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda;
|
– da se premostitve
voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da
je zagotovljena varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni
režim. |
(2) Za pripravo
prostorskih aktov občine s področja upravljanja z vodami, ki izhajajo iz
SPRS, je potrebno upoštevati naslednja obvezna izhodišča: |
– vode se izkorišča
za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se
zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in
ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. V okviru
priprave prostorskih aktov se zagotavlja njihovo celovito obravnavo po
povodjih in porečjih. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in
človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju.
Na poplavnih, erozijskih plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih
ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer
ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki;
|
– za zagotavljanje
ustrezne oskrbe prebivalcev s pitno vodo se varuje vse obstoječe in
potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne
vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, se dejavnosti
umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko
prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina
podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez
posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem
vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih, zato se
na taka območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine
vode oziroma je večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in
ekonomskih vidikov upravičena; |
– med rekreacijska
območja na vodah z ustrezno kvaliteto se lahko uvrsti območja, kjer je
mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in
kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.
Spodbuja se izraba celinskih voda za rekreacijske dejavnosti, ki
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti, še posebej na zavarovanem območju in posebnih varstvenih
območjih (območjih Natura 2000). |
(3) Zemljišče, na
katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato
oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki
določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda
(v nadaljnjem besedilu: vodno zemljišče). Vodno zemljišče tekočih voda
obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite
geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno
stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja.
Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih
voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila
voda zaradi posega v prostor. Pri vodotokih, ki potekajo v nasipih, je
za mejo vodnega zemljišča šteti spodnji rob visokovodnega nasipa na
zračni strani. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je
priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč
sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2.
reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi
vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Površinske vode se po pomenu, ki
ga imajo za upravljanje voda, razvrstijo v 1. in 2. red. Vsi vodotoki na
območju Občine Oplotnica spadajo med vodotoke 2. reda. |
(4) Na vodnem in
priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme,
ki jih določa Zakon o vodah: |
– gradnjo objektov
javne infrastrukture, |
– gradnjo objektov
grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, |
– ukrepe, ki se
nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, |
– ukrepe, ki se
nanašajo na ohranjanje narave, |
– gradnjo objektov,
potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– gradnjo objektov,
namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
– gradnjo objektov,
namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in
premoženja, |
– izvajanju nalog
policije. |
Za obstoječe objekte
in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da
je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali
obnova, ki ne spreminja namembnosti in velikosti objekta. |
(5) Pri načrtovanju
posegov je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o vodah, ki pravijo,
da so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi
v prostor, ki bi lahko: |
– ogrožali stabilnost
vodnih in priobalnih zemljišč, |
– zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, |
– ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja, |
– onemogočili obstoj
in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. |
Na vodno in priobalno
zemljišče je prepovedano: |
– odlagati in
pretovarjati snovi v trdi, tekoči ali plinasti obliki, |
– odlaganje ali
pretovarjanje odkopanin ali odpadnih materialov ali drugih podobnih
snovi, |
– odlaganje odpadkov.
|
(6) Pri pripravi
prostorskega akta je potrebno upoštevati varstvena območja po Zakonu o
vodah, in sicer: |
– vodovarstvena
območja, |
– območja kopalnih
voda. |
Za vsa območja, ki se
nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je potrebno pri
načrtovanju dosledno upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev
vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06) ter omejitve
in pogoje iz veljavnega predpisa. |
(7) Za poplavna
območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda
zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na
takem območju so v skladu z Zakonom o vodah prepovedane vse dejavnosti
in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost
območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. |
(8) Za erozijska
območja se določijo zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom
površinske, globinske in bočne erozije vode. Na erozijskem območju je v
skladu z Zakonom o vodah prepovedano: |
– poseganje v prostor
na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, |
– ogoljevanje
površin, |
– krčenje tistih
gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje,
uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo ležeča območja pred
škodljivimi vplivi erozije, |
– zasipavanje
izvirov, |
– nenadzorovano
zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih
zemljiščih, |
– omejevanje pretoka
hudourniških voda, pospeševanje erozijskih moči voda in slabšanje
ravnovesnih razmer OPN Občine Oplotnica, |
– odlaganje ali
skladiščenje lesa in drugih materialov, |
– zasipavanje z
odkopnim ali odpadnim materialom, |
– odvzemanje naplavin
z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti
hudourniške struge, |
– vlačenje lesa.
|
(9) Za plazljivo
območje je v skladu z Zakonom o vodah potrebno določiti zemljišča, kjer
je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost
zemeljskih ali hribinskih sestojev. Na plazljivem območju lastnik
zemljišča ali drug posestnik ne sme segati v zemljišče tako, da bi se
zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila
stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano: |
– zadrževanje voda,
predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili
zamakanje zemljišč, |
– poseganje, ki bi
lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
|
– izvajati zemeljska
dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje
zemljišča, |
– krčenje in večja
obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje
zemljišč. |
(10) Za plazovito
območje se določijo zemljišča, kjer redno prihaja do pojava snežnih
plazov ali pa obstaja velika nevarnost, da se pojavijo. Na plazovitih
območjih je prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter
preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla,
labilna ali drugače ogrožena zemljišča. |
(11) V skladu z
Zakonom o vodah je na priobalnih zemljiščih prepovedano gnojenje in
uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
(12) Odvajanje in
čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z
Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja. |
(13) Odvajanje
padavinskih voda na območju urejanja je potrebno predvideti v skladu z
Zakonom o vodah, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri
zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike. Za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v
ureditvenih območjih naselij skrbi lokalna skupnost. |
(14) Vsa območja,
kjer nastajajo odpadne vode, je potrebno opremiti s kanalizacijskim
omrežjem, ki naj bo načrtovano v ločenem sistemu. Kanalizacijsko omrežje
mora biti zaključeno z ustrezno čistilno napravo. Vse odpadne vode
morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, kolikor
ta obstaja, oziroma morajo zagotoviti priključek takoj, ko je to mogoče. |
|
2.7.2 Usmeritve za
prostorski razvoj na posebnih območjih |
34. člen |
(splošne usmeritve za
prostorski razvoj na posebnih območjih) |
Na območjih
prepoznavnosti in naravnih kakovosti je treba ohranjati krajinske prvine
in naravne procese ter rabo prostora, s katero bodo ohranjene
najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti. Poleg
zgodovinsko pogojenega razvoja, ki je zabeležen v narodovem spominu, je
pomembno varovati tudi naravne sestavine prostora ter tradicionalno
ekstenzivno kmetijsko rabo. |
|
35. člen |
(usmeritve za
ohranjanje prepoznavnosti) |
(1) Za prepoznavnost
prostora so bistvenega pomena objekti kulturne dediščine poleg tega pa
tudi osamele kmetije (stanovanjski in gospodarski objekti z ohišnicami,
po navadi sadovnjaki), mlini, žage, kozolci (predvsem skupine kozolcev)
ter lovske koče in lovske opazovalnice. Usmeritve za ohranjanje
prepoznavnosti krajin je treba vključiti v prostorske, razvojne in
sektorske programe za zagotavljanje ustreznega razvoja kulturne krajine,
pa tudi druge kulturne dediščine. |
|
36. člen |
(varstvo kulturne
dediščine) |
(1) V občini je treba
z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo
kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s
sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino
kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in
prostorski potencial. |
(2) Za doseganje
trajnostnega razvoja, ki posebej obravnava nacionalne identitete in
kulture, je potrebno povezovanje naslednjih ukrepov: |
– uveljaviti kulturo
v njeni celosti, to je etičnih, socialnih, gospodarskih in političnih
razsežnostih, vzpostavljenih skozi zgodovinski razvoj, in jo odpirati
sodobnemu svetu; |
– razvijati kulturno
raznolikost in nacionalno identiteto kot sintezo kulturnih ciljev in
smotrov; |
– razvijati zavest,
da je kultura zgodovinski temelj nacionalne identitete in sodobna
evropska prepoznavnost slovenske države kot kohezivnost različnih
kulturnih identitet, od nacionalne do lokalnih, od univerzalne do
individualnih; |
– krepiti skupni
slovenski kulturni prostor ter ohranjati in razvijati slovenski jezik;
|
– vzpostaviti
spodbudno okolje za ustvarjalnost in večjo dostopnost kulturnih dobrin
ter odpirati medijski prostor; |
– celostno ohranjati
in razvijati kulturno dediščino in jo povezovati s sodobnim življenjem
in ustvarjanjem, saj mora družba našega časa prevzeti odgovornost do
kulturne dediščine in v tem izpolniti svoj moralni dolg do prihodnjih
generacij; |
– vzpostavljati
ustrezno kulturno okolje, v katerem uspeva na znanje oprto gospodarstvo;
|
– tesneje povezovati
kulturo in znanost pri razvoju Slovenije in prenašati dosežke in
presežke v gospodarstvo, kar je temelj družbenega blagostanja;
|
– tesneje povezovati
kulturo, znanost in izobraževanje z namenom dviga kakovosti proučevanja
in poučevanja in s tem podpirati nadarjenost in razvijati ustvarjalnost
vsakega posameznika; |
– spodbujati vlaganja
in razvijati javno in zasebno partnerstvo v kulturi; |
– poudarjati etične
opredelitve, pomembne za posameznika in družbo, pri načrtovanju
različnih področij; etika mora sousmerjati odločitve, ki bodo vplivale
na izrabo kulturnih in naravnih virov, prostora in živega sveta.
|
(3) Poglavitni cilji
na področju kulture in kulturnih dejavnosti so osnova za zagotavljanje
uresničevanja javnega interesa za kulturo: |
– zagotavljanje
pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin in
ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete; |
– pojmovanje kulture
kot kategorije (prostorskega) razvoja; |
– zagotavljanje
optimalnega delovanja javne infrastrukture na področju kulture;
|
– zagotavljanje
varstva kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada; |
– zagotavljanje
varstva kulturnih dobrin pred naravnimi in drugimi nesrečami.
|
(4) Na področju
knjige je potrebno: |
– spodbuditi razvoj
knjigarniške mreže; |
– spodbujanje
prednostne skrbi za knjigarne kot kulturne infrastrukture, ki je v
javnem interesu. |
(5) Pri splošnih
knjižnicah se zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za
ustvarjalnost odraža v zahtevi po spodbujanju razvoja knjižnične mreže.
V javni interes na področju knjižnične dejavnosti tako sodijo:
|
– zagotavljanje
prostorskih pogojev in opreme za uporabo gradiva (osrednja knjižnica in
lokalna mreža); |
– razvoj mreže do
osrednje knjižnice do izposojevališč (v lastni občini) in krajevnih
knjižnicah (v drugih občinah, glede na državno mrežo); |
– zagotovitev
ustreznih prostorov osrednje knjižnice v središču občine; |
– zagotovitev mreže
postajališč premičnih zbirk (bibliobusa ali klasičnih premičnih zbirk) v
krajih z manj kot 1500 prebivalci in več kot 4 km oddaljenosti od
najbližje knjižnice; |
– zagotavljanje
prostorskih pogojev in opreme za pridobivanje informacij, neformalno
izobraževanje in smotrno izrabo prostega časa v knjižnici ter v zvezi s
tem; |
– optimalna ponudba
knjižničnega gradiva in dostop do njega; |
– ponudba informacij
in storitev (klasičnih in elektronskih), ki izpolnjujejo večino
kulturnih, izobraževalnih, informacijskih in socialnih potreb lokalnega
okolja; |
– bralna kultura,
informacijska pismenost in podpora vseživljenjskemu učenju: |
– dostop do urejenih
zbirk domoznanskega gradiva za lokalne študije; |
– dostop do interneta
in informacijskih virov lokalne in državne uprave (e-uprava);
|
– hitre komunikacije. |
|
37. člen |
(usmeritve za
ohranjanje narave) |
(1) Pri načrtovanju
posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za
varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice
za Občinski prostorski načrt Občine Oplotnica. |
(2) Ohranjanje
naravnih kakovosti je potrebno zagotavljati na celotnem območju občine,
predvsem pa na območjih ohranjanja narave: |
– zavarovano območje
narave: |
|
+------+-------------------+-----------+-----------+------------+ |
|Ident.|Ime |Status |Stanje – |Uradna | |
|št.
| | |sprememba |objava | |
+------+-------------------+-----------+-----------+------------+ |
|312
|Partovec, ribnik |Naravni | |Odlok o | |
| |in gozd
okoli |spomenik | |razglasitvi | |
|
|ribnika | | |naravnih | |
+------+-------------------+-----------+-----------+znamenitosti| |
|455
|Oplotnica-park |Spomenik | |in | |
|
| |oblikovane | |nepremičnin | |
|
| |narave | |kulturnih | |
+------+-------------------+-----------+-----------+ter | |
|428
|Pučnikov dob v |Naravni | |zgodovinskih| |
| |Dobrovi
pri |spomenik | |spomenikov | |
| |Prihovi
št. 5 | | |na območju | |
+------+-------------------+-----------+-----------+Občine | |
|425 |Ložakov
dob v |Naravni | |Slovenska | |
|
|Partovcu pri |spomenik | |Bistrica | |
|
|Markečici | | |(Uradni list| |
+------+-------------------+-----------+-----------+RS, št. | |
|422 |Trije
stari dobi |Naravni | |21/92) | |
| |pri
Čadramu |spomenik | | | |
+------+-------------------+-----------+-----------+ | |
|406 |Lipa
pri cerkvi |Naravni |Napačno | | |
| |sv.
Barbare v |spomenik |vrisana | | |
|
|Markečici/Malahorni| |točka ZO – | | |
|
| | |upošteva | | |
|
| | |se | | |
|
| | |koordinate | | |
|
| | |NV 6221 | | |
+------+-------------------+-----------+-----------+ | |
|391 |Lipa
pri cerkvi |Naravni | | | |
| |sv.
Marije na |spomenik | | | |
|
|Prihovi | | | | |
+------+-------------------+-----------+-----------+ | |
|378 |Vaška
lipa v |Naravni | | | |
|
|Malahorni |spomenik | | | |
+------+-------------------+-----------+-----------+ | |
|371 |Lipa
pri gostilni |Naravni | | | |
|
|Zimrajh, Brezje |spomenik | | | |
| |št.
13 | | | | |
+------+-------------------+-----------+-----------+------------+ |
|
Za
zavarovana območja se upošteva varstveni režim navedenega odloka.
|
– naravne
vrednote: |
|
–
izbrisane naravne vrednote oziroma naravne vrednote, ki so predlagane za
izbris: |
|
– ekološko
pomembna območja: |
|
+-------+------------+------------------------------------------+ |
|Ident.
|EPO |Kratka oznaka | |
|št.
| | | |
+-------+------------+------------------------------------------+ |
|41200
|Pohorje |Obsežno in kompleksno gorsko območje, ki | |
|
| |je del Centralnih Alp. Edino naše gorovje | |
|
| |na silikatni geološki podlagi. Ekološki | |
|
| |sistemi so specifični ter specializirani. | |
|
| |Velika raznolikost habitatnih tipov | |
|
| |(travišča, bukovi in smrekovi gozdovi, | |
|
| |ruševje, barjanska smrekovja, aktivna | |
|
| |visoka ter prehodna barja, potoki) ter | |
|
| |redkih in ogroženih rastlinskih in | |
|
| |živalskih vrst. | |
+-------+------------+------------------------------------------+ |
|43400
|Oplotnica |Območje je ekološki koridor v smeri | |
|
| |severozahod-jugovzhod in povezuje alpsko | |
|
| |in panonsko biogeografsko območje. | |
|
| |Naravovarstveno pomembna sta potoka. | |
|
| |Naravovarstveno pomembna sta potoka | |
| |
|Oplotnica in Čadramski potok s pritoki in | |
|
| |dobro ohranjeno grmovno in drevesno | |
|
| |zarastjo v ozkih dolinah (Božjenica, | |
|
| |Breznica, Gračanica), nižinski del z | |
|
| |ohranjenimi hrastovimi in gabrovimi | |
|
| |gozdovi (gozdni rezervat Partovec z | |
|
| |ribnikom) ter delno ohranjena termofilna | |
|
| |travišča na vinogradniškem območju in | |
|
| |vlažnimi travniki v nižinskem delu. Na | |
|
| |območju so prisotni mednarodno pomembni | |
|
| |habitatni tipi ter habitati ogroženih | |
|
| |rastlinskih in živalskih vrst. | |
+-------+------------+------------------------------------------+ |
– posebna
varstvena območja (Natura 2000): |
+-------------+-----------+-----------+-----------+-------------+ |
|Območje
|Tip območja|SDF ID |Skupina |Površina (v | |
|
| | | |ha) | |
+-------------+-----------+-----------+-----------+-------------+ |
|Pohorje
|pPOO, POO |SI3000270 |pPSCI, SAC |170,49 | |
+-------------+-----------+-----------+-----------+-------------+ |
|Vitanje-
|pPOO |SI3000311 |pPSCI |293,14 | |
|Oplotnica
| | | | | |
+-------------+-----------+-----------+-----------+-------------+ |
|
2.7.3 Varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter območja in objekti za potrebe obrambe |
38. člen |
(obramba in varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Na poplavnih
območjih potokov Oplotnica, Čadramski potok in Gračanica se dejavnosti
in posegi v prostor temu dejstvu prilagodijo. |
(2) Na poplavnih,
erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev
oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. |
(3) Območja, kjer ni
bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepušča
naravni dinamiki. |
(4) Občina spada v
VII. cono potresne ogroženosti, v štajersko-goriško seizmogeno območje
(F). Projektni pospešek je 0,125 g. Objekti morajo biti ustrezno
protipotresno projektirani in grajeni. |
(5) Pri načrtovanju
je potrebno upoštevati ukrepe varstva pred požarom, ki bodo
zagotavljali: |
– pogoje za
pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito
gašenje požara, |
– pogoje za
preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi,
premoženje in okolje, |
– pogoje za
pravočasen in varen umik ljudi iz objektov, |
– dostopne in delovne
površine za intervencijska vozila in gasilce do in okrog objektov,
|
– vire za oskrbo z
vodo za gašenje požarov. |
(6) Za načrtovanje
ukrepov varstva pred požarom je potrebno upoštevati ukrepe, določene s
predpisi s področja zagotavljanja požarne varnosti: |
– določiti način
izpolnjevanja gradbenih zahtev za zagotovitev požarne varnosti pri
načrtovanju stavb; |
– določiti zahteve za
odmike med objekti in protipožarne ločitve za preprečevanje širjenja
požara; |
– določiti skupne
količine vode potrebno za gašenje požarov v naseljih na obravnavanem
področju, ki jih je potrebno zagotoviti iz javnega hidrantnega omrežja
ali na druge predpisane načine; |
– določiti zahteve za
intervencijske poti in dovoze do objektov ter predpisane postavitvene
površine za gasilce okrog objektov. |
(7) Na območju občine
se za potrebe obrambe opredeli sledeča območja: |
– za pokop večjega
števila ljudi se opredeli kmetijske površine neposredno ob pokopališčih
v Čadramu in Prihovi, |
– za pokop živalskih
kadavrov se opredeli površine neposredno ob večjih živinorejskih obratih
in farmah v primeru, če jih ni možno odvažati v zato namenjene
kafilerije, |
– za deponije ruševin
so opredeljeni glinokopi v Pragerskem (v Občini Slovenska Bistrica),
poligon v Brinjah, kamnolom v Poljčanah (v Občini Poljčane) ter kamnolom
Brinjeva gora. Kolikor odvozi na te lokacije ne bi bili možni, se za
odlaganje ruševin opredeli bližje primerne nepozidane površine ob
glavnih prometnicah zunaj mej vseh strnjenih naselij v občini,
prednostno na drugih kmetijskih površinah, ki ležijo izven poplavnih
območij in izven območij kulturne in naravne dediščine; |
– za zbirna mesta za
prejem pomoči se opredeli primerne javne objekte, ploščadi in športna
igrišča v vseh strnjenih naseljih v občini, prednostno pa kulturne in
športne dvorane ter večje skladiščne objekte; |
– kot zbirna mesta za
evakuacijo ljudi se opredeli športno dvorana Milenij, OŠ Oplotnica ter
RTC Trije kralji-šotorišče. |
(8) Na območju Občine
Oplotnice ni območij in objektov za potrebe obrambe. |
|
2.7.4 Območja
infrastrukturnih prostorskih ureditev |
39. člen |
(usmeritve za
umeščanje prometne infrastrukture) |
(1) Trase prometnic
je treba načrtovati čimbolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih
koridorjih, tako da se čim manj prizadene enotnost večjih homogenih
površin, rabo in površinski pokrov ter prepreči motnje v vidnem
dojemanju prostora. Čimbolj se je treba izogibati območij in objektov
kulturne dediščine in drugih območij in prvin, pomembnih za
prepoznavnost, ter območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov
ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.
|
(2) Ureditve ob
prometnicah, kot so oblikovanje brežin, objektov, protihrupnih ograj,
zasaditve, ureditve vodotokov, morajo biti izvedene ob upoštevanju
krajinski vzorcev območij, prek katerih potekajo trase. |
|
40. člen |
(usmeritve za
umeščanje komunale, energetske in telekomunikacijske infrastrukture) |
(1) Linijske
infrastrukturne objekte je treba načrtovati čimbolj racionalno, v
skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki naj v čim manjši meri
prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov
ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čimbolj se
je treba izogibati območij kulturne dediščine in drugih območij in
prvin, pomembnih za prepoznavnost, ter naravnih vrednot in
najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih
varstvenih območij. |
(2) Novi energetski
in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo
podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naseljih in
njihovih delih, ki se preurejajo. Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo
gradijo v primerih, ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih
možnosti, če gre za poseg na arheološko najdišče ali območje ohranjanja
narave in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni
dovoljen. |
(3) Zaradi
tehnološkega razvoja se v bližnji prihodnosti pričakuje povečanje
števila novih komunikacijskih tehnologij, ki bodo temeljile na
brezžičnem prenosu podatkov in bodo za svoje delovanje potrebovale
zračne povezave, antene in oddajnike. Za vse tovrstne nove objekte in
tehnologije je treba zagotoviti določitev mikrolokacij, ki niso v vidnem
stiku s poselitvijo in s turističnimi točkami ter območji. Zato bi bilo
treba v postopkih za dokončno umestitev tovrstnih objektov v prostor
pretehtati možnosti za določitev vidno manj problematičnih lokacij
oziroma mikrolokacij, na katerih ti objekti in naprave ne bodo
povzročali obremenjevanja prebivalcev z elektromagnetnim sevanjem.
|
(4) Na območjih
kulturne dediščine se komunalni in drugi infrastrukturni vodi praviloma
izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če
se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen). Večji objekti
infrastrukture se umeščajo izven pomembnejših prostorskih vizur na
kulturne spomenike in njihovo ambientalno okolje oziroma vplivno
območje. |
(5) Pri umeščanju
čistilnih naprav se upošteva naslednja merila: |
1. njihova lokacija
naj bo praviloma odmaknjena od območij stanovanj, mešanih območij in
območij družbene infrastrukture; |
2. njihova lokacija
naj bo praviloma vezana na vodotok, ki je sposoben prevzeti predvidene
količine očiščene odpadne vode; |
3. njihova lokacija
naj bo dobro dostopna, zlasti kadar se do čistilne naprave dovažajo
vsebine greznic ali če se odpadno blato s čistilne naprave odvaža na
drugo lokacijo. |
|
2.8 Usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč |
41. člen |
(usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč) |
(1) V izvedbenem delu
tega občinskega prostorskega načrta se določijo območja naslednjih
namenskih rab zemljišč: |
– stavbna zemljišča,
|
– kmetijska
zemljišča, |
– gozdna zemljišča,
|
– vodna zemljišča,
|
– druga zemljišča,
|
ki se delijo še na
podrobnejše namenske rabe. |
(2) Stavbna zemljišča
se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in
strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po zagotavljanju teh
zemljišč in predvideni obseg ter lokacija teh zemljišč. Obstoječa
stavbna zemljišča v naseljih in izven njih se redefinirajo v skladu z
dejansko rabo, načrtovanim razvojem ter predpisi s področja načrtovanja
prostora, varstva človekovega zdravja, varstva pred naravnimi nesrečami
ipd. |
(3) Najboljša in
druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v
veljavnem planskem aktu, upoštevajoč tudi podatke o dejanski rabi
zemljišča in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij. |
(4) Gozdna zemljišča
se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in
podatkov ministrstva, pristojnega za kmetijstvo (evidenca dejanske rabe
kmetijskih zemljišč). |
(5) Vodna zemljišča
se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodnem prostorskem
aktu, dejanski rabi zemljišč ter veljavnih katastrskih podatkov in
letalskih posnetkov (DOF). |
|
2.9 Usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
42. člen |
(usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
V izvedbenem delu
tega občinskega prostorskega načrta so določeni prostorski izvedbeni
pogoji za naselja, za območje razpršene poselitve in razpršene gradnje
ter za odprt prostor po različnih enotah urejanja prostora, ki so
določene glede na tipologijo gradnje. PIP določajo vrste dopustnih
posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo
prostora (DIP), lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje
objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna
merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov
zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo podrobnih prostorskih
načrtov. |
|
3. IZVEDBENI DEL |
43. člen |
(splošne določbe) |
(1) Izvedbeni del
občinskega prostorskega načrta določa splošne prostorske izvedbene
pogoje, prostorske izvedbene pogoje za posamezna območja podrobnejše
namenske rabe (Priloga 1) in prostorske izvedbene pogoje za posamezne
enote urejanja prostora (Priloga 2). |
(2) Izvedbeni del
občinskega prostorskega načrta določa dopustno izrabo za posamezna
območja namenske rabe. |
|
3.1 Enote urejanja
prostora, namenska raba prostora in dopustna izraba prostora |
44. člen |
(splošna določila o
enotah urejanja prostora) |
(1) Območje občine se
deli na enote urejanja prostora (EUP). Te EUP so določene: |
– za naselja oziroma
dele naselij: Božje, Čadram, Dobrova pri Prihovi, Dobriška vas, Gorica
pri Oplotnici, Koritno, Lačna Gora, Malahorna, Markečica, Oplotnica,
Pobrež, Prihova, Raskovec, Straža pri Oplotnici, Ugovec in Zgornje
Grušovje; |
– območja izven
naselij (območja razpršene poselitve in območja krajine); |
– posamezne
prostorske ureditve izven naselij. |
(2) Za posamezno EUP
veljajo: |
– splošni prostorski
izvedbeni pogoji za urejanje prostora, ki so navedeni v tem odloku,
|
– prostorsko
izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste podrobne
namenske rabe in so navedeni v preglednicah v Prilogi 1, |
– posebni PIP, ki se
nanašajo na posamezno EUP in so navedeni v preglednicah v Prilogi 2,
|
– EUP, v kateri je
predviden občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), je dodatno označena
z oznako OPPN. Zanje do sprejema OPPN veljajo PIP za območja predvidenih
podrobnih prostorskih načrtov (usmeritve za izdelavo OPPN in dovoljeni
posegi do sprejetja OPPN). |
|
45. člen |
(splošna določila o
namenski in podrobnejši namenski rabi prostora ter tipologiji gradnje) |
(1) Območje občine se
glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: |
– območja stavbnih
zemljišč, |
– območja kmetijskih
zemljišč, |
– območja gozdnih
zemljišč, |
– območja vodnih
zemljišč, |
– območja drugih
zemljišč – območja mineralnih surovin, ostala območja. |
(2) Vsa območja
osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe.
|
(3) Prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih
kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v spodnji preglednici, so
podrobno opredeljeni v preglednicah, ki so v Prilogi 1. |
(4) Javne površine
oziroma javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne
vsem. To so območja z namensko rabo: prometne površine (PC, PO), območja
trgov (CU, SS, SK) ter tista igrišča, ki so javna (ZS). |
Preglednica 1: Prikaz
kategorij namenske rabe prostora na območju občine. |
|
+---------------------------+-----------------------------------+ |
|OBMOČJA
OSNOVNE |OBMOČJA PODROBNEJŠE | |
|NAMENSKE
RABE |NAMENSKE RABE | |
+---------------------------+-----------------------------------+ |
|OBMOČJA
STAVBNIH ZEMLJIŠČ |S- OBMOČJA STANOVANJ | |
| +-----------------------------------+ |
| |SS- stanovanjske površine | |
| +-----------------------------------+ |
| |SK- površine podeželskega naselja | |
| +-----------------------------------+ |
| |SB- stanovanjske površine za | |
| |posebne namene | |
| +-----------------------------------+ |
| |C- OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | |
| +-----------------------------------+ |
| |CU- osrednja območja centralnih | |
| |dejavnosti | |
| +-----------------------------------+ |
| |CD- druga območja centralnih | |
| |dejavnosti | |
|
+-----------------------------------+ |
| |I- OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | |
| +-----------------------------------+ |
| |IG- gospodarske cone | |
|
+-----------------------------------+ |
| |IK- površine z objekti za kmetijsko| |
| |proizvodnjo | |
+---------------------------+-----------------------------------+ |
| |B- POSEBNA OBMOČJA | |
| +-----------------------------------+ |
| |BT- površine za turizem | |
| +-----------------------------------+ |
| |Z- OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | |
| +-----------------------------------+ |
| |ZS- površine za oddih, rekreacijo | |
| |in šport | |
| +-----------------------------------+ |
| |ZP- parki | |
| +-----------------------------------+ |
| |ZK- pokopališča | |
| +-----------------------------------+ |
| |ZD- druge zelene površine | |
| +-----------------------------------+ |
| |P- OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN | |
| +-----------------------------------+ |
| |PC- površine cest | |
| +-----------------------------------+ |
| |PO- ostale prometne površine | |
| +-----------------------------------+ |
| |O- OBMOČJE OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | |
| +-----------------------------------+ |
| |A- POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | |
| |Av- površine vinogradniških kleti | |
+---------------------------+-----------------------------------+ |
|OBMOČJA
KMETIJSKIH |K1- NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
|ZEMLJIŠČ
+-----------------------------------+ |
| |K2- DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
+---------------------------+-----------------------------------+ |
|OBMOČJA
GOZDNIH ZEMLJIŠČ |G- GOZDNA ZEMLJIŠČA | |
+---------------------------+-----------------------------------+ |
|OBMOČJA
VODA |VC- POVRŠINSKE VODE | |
+---------------------------+-----------------------------------+ |
|OBMOČJA DRUGIH
ZEMLJIŠČ |LN- OBMOČJA NADZEMNEGA | |
| |PRIDOBIVALNEGA PROSTORA | |
+---------------------------+-----------------------------------+ |
|
46. člen |
(pomen izrazov) |
(1) Parcela,
namenjena gradnji (gradbena parcela), je zemljišče, sestavljeno iz ene
ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma
na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki
služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo
služile takšnemu objektu. |
(2) Nezahtevni in
enostavni objekti (NEO) so objekti, ki izpolnjujejo pogoje uredbe, ki
razvršča objekte glede na zahtevnost. |
|
47. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji o dopustni izrabi prostora) |
Dopustna izraba
prostora ni določena. |
|
3.2 PIP glede
dopustnih dejavnosti, lege, velikosti in oblikovanja objektov in
ureditev ter PIP glede parcelacije |
48. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji o dopustnih dejavnostih) |
Prostorski izvedbeni
pogoji glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v
preglednicah, ki so v Prilogi 1. Dopustne dejavnosti so v preglednicah
opredeljene na podlagi predpisov, nekatera poimenovanja pa so
poenostavljena ali združujejo več kategorij iz predpisov. |
Preglednica 2:
Pojasnilo povezav med poimenovanjem dopustnih dejavnosti, uporabljenim v
tem odloku, in Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list
RS, št. 69/07) ter Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/08). |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|Poimenovanje
dopustnih |Dejavnosti, navedene v Uredbi o | |
|dejavnosti v
tem odloku |standardni klasifikaciji | |
| |dejavnosti | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|Kmetijstvo |A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, | |
| |ribištvo | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|Rudarstvo |B rudarstvo | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|Proizvodne
dejavnosti |C predelovalne dejavnosti | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|Energetika |D oskrba z električno energijo, | |
| |plinom in paro | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|Oskrba z vodo,
čiščenje |E oskrba z vodo; ravnanje z | |
|odpadnih voda
ter ravnanje z |odplakami in odpadki | |
|odpadki | | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|Trgovina
ter |F gradbeništvo | |
|storitvene
dejavnosti |G trgovina; vzdrževanje in | |
| |popravila motornih vozil | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|Promet in
skladiščenje |H promet in skladiščenje | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|Gostinstvo in
turizem |I gostinstvo | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|Poslovne
dejavnosti |J informacijske in komunikacijske| |
|
|K finančne in zavarovalniške | |
| |dejavnosti dejavnosti | |
| |L poslovanje z nepremičninami | |
| |M strokovne, znanstvene in | |
| |tehnične dejavnosti | |
| |N druge raznovrstne poslovne | |
| |dejavnosti | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|Dejavnosti
javne uprave |O dejavnosti javne uprave in | |
| |obrambe; dejavnosti obvezne | |
| |socialne varnosti | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|Izobraževanje |P izobraževanje | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|Zdravstvo in
socialno |Q zdravstvo in socialno varstvo | |
|varstvo | | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|Kulturne,
razvedrilne, |R kulturne, razvedrilne in | |
|rekreacijske
in športne |rekreacijske dejavnosti | |
|dejavnosti | | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|Druge
dejavnosti |S druge dejavnosti | |
| |T dejavnost gospodinjstev z | |
| |zaposlenim hišnim osebjem; | |
| |proizvodnja za lastno rabo | |
| |U dejavnost eksteritorialnih | |
| |organizacij in teles | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|
Na območjih stanovanj
se na objektih, v katerih se (na dan uveljavitve tega prostorskega
načrta) izvaja dopustna nestanovanjska raba, dovoli novogradnja v obsegu
prilagoditve objekta nujnim tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja
dejavnosti. |
|
49. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti
objektov) |
Prostorski izvedbeni
pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov so
podrobno opredeljeni v preglednicah, ki so v Prilogi 1. |
|
50. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanje enostavnih in
nezahtevnih objektov) |
(1) Prostorski
izvedbeni pogoji glede vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, glede
gradnje, postavitve in oblikovanja so podrobno opredeljeni v
preglednicah, ki so v Prilogi 1. |
(2) Vrsto enostavnih
in nezahtevnih objektov, ki jih je dovoljeno graditi v posamezni
prostorski enoti, določa ta odlok. |
(3) Če gre v
prostorski enoti za preplet dejavnosti oziroma namenske rabe, je pri
posameznem tipu objekta oziroma dejavnosti dovoljeno graditi le tiste
vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so za posamezne dejavnosti
oziroma namenske rabe navedeni v Prilogi 1. |
(4) Začasni objekt
sezonskega turističnega značaja se lahko postavi na zemljiščih, ki so
prometno dostopna, priključeni morajo biti na vodovodno in
kanalizacijsko omrežje. Lahko se postavi samo v središčih naselij, ob
objektih, namenjenih turistični dejavnosti in na območjih za športne,
rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme
povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih.
|
(5) Začasni objekt,
namenjen skladiščenju, se lahko postavi samo na območjih prireditev za
časa prireditve, pri opravljanju dejavnosti sezonskega značaja, v
območjih proizvodnih dejavnostih in območjih prometnih terminalov.
|
(6) Vadbeni objekt se
lahko postavi samo na območjih, ki so za tak objekt predvidena v OPN.
|
(7) Kamp, ki je po
dimenzijah začasni nezahtevni oziroma enostavni objekt, je lahko urejen
samo na stavbnem zemljišču, ki ima neposreden dostop z javne poti,
možnost navezave na električno in vodovodno omrežje ter navezavo na
sistem za odvajanje in čiščenje odpadnih voda oziroma na čistilno
napravo. |
(8) Pokrit razstavni
prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru se lahko
postavi v okviru gospodarske cone ali posebej opredeljenih prireditvenih
površin. |
(9) Ekološki otok se
oblikuje tako, da bo oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in
okoliške pozidave in da vidno ne bo moteč v pogledih s ceste in iz
objektov. |
(10) V vseh
prostorskih enotah je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih
objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje prostorske enote ali
prečkajo prostorsko enoto, vse ob smiselnem upoštevanju pogojev za
oblikovanje arhitekture, ureditev okolice objektov in urbane opreme.
|
(11) Nadkrita
čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica,
objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija,
večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, oporni zidovi, ograje,
objekti javne razsvetljave, konfini, drevoredi in druge zasaditve se
oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi
elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave. |
(12) Protihrupne
bariere se na območjih naselij lahko gradijo le do višine 3 m od
nivelete ceste. Gradnja protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi
dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa ali na podlagi določil
OPPN. |
(13) Palisade,
lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje
erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteče.
|
(14) Postavitev
kioskov za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov je dovoljena na javnih
površinah. Na območjih pokopališč je dovoljeno postavljati kioske,
namenjene spremljajočemu programu. Druge kioske je dovoljeno postaviti
le kot začasne objekte za čas trajanja prireditev. |
(15) Gostinski vrt
mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije
lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo platneni senčniki
enotne barve. Gostinski vrtovi na javnih površinah se urejajo na podlagi
posebnih predpisov občine. |
(16) V vseh
prostorskih enotah je dopustna gradnja spominskih obeležij. |
(17) Oporne zidove in
škarpe je dovoljeno graditi na vseh gradbenih parcelah na podlagi
skupnih pogojev tega odloka. Oporni zidovi morajo biti arhitekturno
oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
Praviloma naj se upoštevajo kvalitetni principi gradnje in oblikovanja,
ki so značilni za posamezno območje. |
(18) Ograjevanje
parcel v naselju je dovoljeno. |
(19) Signalizacija,
reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe morajo biti
postavljene znotraj naselja. Izven območij naselij ni dovoljeno
postavljati trajnih ali začasnih objektov, namenjenih oglaševanju
(prosto stoječi oglasni panoji in zasloni, zasloni na pročeljih stavb in
na enostavnih ter nezahtevnih objektih, začasni panoji, transparenti,
baloni, praporji, zastave in podobno), razen če gre za postavljanje
začasnih objektov, namenjenih oglaševanju v času prireditve. Objekti za
oglaševanje ne smejo ogrožati prometne varnosti, kar velja tudi v času
nameščanja oglasnih sporočil. Kadar so objekti za oglaševanje osvetljeni
z lastnim virom, moč osvetlitve ne sme presegati moči svetlobe javne
razsvetljave. Barva in moč svetlobe ne sme biti moteča za stanovanja v
soseščini. |
(20) Čebelnjaki so
zunaj območij kmetij prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih.
Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene
tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno
območje. |
(21) Likovna podoba
nezahtevnih in enostavnih objektov naj izhaja iz krajevno tradicionalnih
značilnosti. Nezahtevni in enostavni objekti, ki pripadajo osnovnemu
objektu, morajo biti praviloma oblikovani skladno z oblikovanjem in
materiali osnovnega objekta. Strehe pomožnih objektov morajo biti enake
kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na
gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna,
polkrožna, ravna) se uredijo v primeru pohodne strehe (terase), v
primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov za osebna vozila,
garaž, drvarnic ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na
gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad
nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna. Če je pomožni objekt
prosto stoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Vrtne ute
imajo lahko tudi šotoraste strehe. Postavitev pomožnega objekta ne sme
ovirati manipulacije na dvorišču ali zmanjšati minimalnih potrebnih
površin za parkiranje. |
(22) Urbana oprema in
objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine,
morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. V prostor
morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter
ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne
smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Na objektih in območjih stavbne
dediščine reklame niso dovoljene. Nadstrešnice, izveski in napisi nad
vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino.
|
(23) Montažni začasni
objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, locirani
stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice
za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v območjih
strnjenih naselij. |
(24) Na celotnem
območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave
geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in
poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po
raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. |
(25) Na območjih,
varovanih po predpisih kulturne dediščine, so dopustne naslednje vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– majhna stavba
(objekt za lastne potrebe v kulturnovarstvenih smernicah): |
– drvarnica – imeti
mora podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho
z naklonom 40–45 stopinj, opečno kritino – izjemoma, če ne vpliva na
varovane lastnosti enote, so možna tudi odstopanja; |
– garaža –
prvenstveno je treba zagotavljati njihovo vključevanje v objekte
(gospodarske, poslovne, stanovanjske) oziroma v obliki nadkritih
parkirnih mest; |
– lopa – možna le, če
to dopušča zasnova domačije oziroma hiše – potrebna predhodna preveritev
nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena; |
– nadstrešek – možen
le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora; |
– rezervoar –
potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, načeloma
naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo; |
– uta oziroma
senčnica – potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor,
biti mora lesena; |
– ograja – naj bo iz
naravnih materialov ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo;
|
– pomožni
infrastrukturni objekti: |
– cestni objekti:
avtobusno postajališče – na območju celotne občine izven mesta naj bo
izdelana celostna podoba postajališč in druge opreme; |
– energetski objekti:
|
– nizkonapetostno
distribucijsko elektroenergetsko omrežje – v območjih kulturne dediščine
jih je potrebno speljati podzemno, razen če gre za arheološko dediščino
– v tem primeru naj vodi potekajo po oziroma izjemoma ob robovih
naselja, gozda, cest ...; |
– ločilno oziroma
krmilno mesto – naj bo neopazno, umaknjeno na rob; |
– transformatorska
postaja – naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine, če to
ni možno naj bo čimbolj neopazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri
vedut na prostorske dominante; |
– relejna hišica –
naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine; |
– tipski zabojnik za
skladiščenje jeklenk – naj se izogiba objektom in območjem kulturne
dediščine; |
– fotovoltaične
elektrarne – na objekte kulturne dediščine se načeloma ne postavlja
elementov, še zlasti na vedutno izpostavljenih lokacijah; možnosti so na
notranjih dvoriščih, vendar je potrebno za vsak primer oceno primernosti
določati posebej; |
– telekomunikacijski
objekti: |
– sekundarno
telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje – praviloma naj se izogibajo
objektom in območjem kulturne dediščine. Če ni druge rešitve, je možna
postavitev na njihovem robu. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe
je možno le, če to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično
substanco objekta in njihovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov
oziroma drogov za bazne postaje v bližini prostorskih dominant, kot so
cerkve in gradovi, ni sprejemljivo; |
– komunalni objekti:
|
– objekt s hidroforno
postajo oziroma prečrpališčem – izogibati se je potrebno objektom in
območjem kulturne dediščine, če je postavitev neizogibna, naj bo
črpališče na neizpostavljenem mestu, obdanem z živico; |
– mala tipska
čistilna naprava – območje postavitve ponovno zatraviti, spremljajoč
objekt naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen na ne izpostavljeno
mesto; |
– pomožni kmetijsko
gozdarski objekti: |
– čebelnjak – sledijo
naj tradicionalnemu vzoru; |
– gnojišče, gnojna
jama – ograda ne sme presegati 1,3 m, locirano je lahko le v okviru
domačije, v neposredni bližini hleva; |
– gozdna cesta – v
območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati variante tras;
|
– gozdna učna pot – v
območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati celostno podobo učnih
tabel; |
– gozdna žičnica –
naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine; |
– kašča – sledijo naj
tradicionalnemu vzoru; |
– kozolec – dopustna
je postavitev regionalno značilnih kozolcev: toplar, nizki toplar,
enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec; zaželeno je predvsem
ohranjanje obstoječih; |
– kmečka lopa –
postavitev možna le v okviru kmečkega gospodarstva; |
– silos – možen samo
v horizontalni obliki in to le v okviru kmečkega gospodarstva;
|
– skedenj – dopustna
je postavitev regionalno značilnih skednjev; |
– začasni objekti:
|
– začasni objekti za
sezonsko turistično ponudbo se v območjih kulturne dediščine lahko
načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja;
|
– začasni objekti za
prireditve se smejo postaviti za omejen čas trajanja prireditve;
|
– začasni objekti za
skladiščenje naj se ne postavljajo v območja kulturne dediščine;
|
– vadbeni objekti:
|
– dopustni so le v
sklopu obstoječih učno-vzgojnih objektov; |
– montažnih
napihljivih šotorov naj se ne postavlja v območja kulturne dediščine;
|
– spominska obeležja:
|
– pred postavitvijo
spominskih obeležij v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati
prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno
dediščino; |
– urbana oprema – v
območjih kulturne dediščine je treba urbano opremo načrtovati celostno:
|
– čakalnice in
kolesarnice naj bodo prilagojene okolju in celostni podobi urbane opreme
(postajališča, ekološki otoki ipd.); |
– objekt za
oglaševanje – na območju kulturne dediščine postavljanje objektov za
oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila
uporablja lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt; |
– transparent – na
območju kulturne dediščine postavljanje transparentov načeloma ni
dovoljeno; |
– skulptura – enako
kot za spominska obeležja; |
– večnamenski kioski
– v območjih kulturne dediščine niso dopustni – v ta namen se lahko
uporablja obstoječe opuščene objekte kulturne dediščine; |
– vodnjaki – enako
kot za spominska obeležja. |
|
51. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji o vrstah dopustnih gradenj) |
(1) Prostorski
izvedbeni pogoji glede vrste dopustnih gradenj so podrobno opredeljeni v
preglednicah, ki so v Prilogi 1. |
(2) Dopustne gradnje
se določajo skladno s predpisi o graditvi objektov. |
(3) Gradnja novih
objektov se dovoli na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to
skladno s pogoji, podanimi za posamezno podrobnejšo namensko rabo in
enoto urejanja prostora. |
(4) Dozidave in
nadzidave obstoječih stavb se dovolijo v tlorisni velikosti do 50 %
osnovnega objekta oziroma dozidava upošteva velikost sosednjih objektov.
|
(5) Rekonstrukcija
obstoječih objektov se dovoli na tistih območjih, kjer je to skladno s
pogoji, podanimi za posamezno podrobnejšo namensko rabo in enoto
urejanja prostora. Rekonstruiranje objektov, za katere veljajo pogoji
varovanja kulturne dediščine, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem
pristojne organizacije za področje varstva kulturne dediščine.
|
(6) Vzdrževanje
obstoječih objektov: za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih, legalno
zgrajenih objektih, se štejejo dela, s katerimi se omogoča njihova
normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost,
velikost in namembnost obstoječih objektov in se z njimi ne posega v
konstrukcijske elemente objekta. Pri vzdrževanju je treba ohraniti
oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. |
(7) Odstranitev
objektov se dovoli na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to
skladno s pogoji, podanimi za posamezno enoto urejanja prostora.
|
(8) Spremembe
namembnosti in rabe objektov so dopustne v takšni meri, da se ne
spreminja pretežne namembnosti območja. Ni dovoljeno vnašanje novih
dejavnosti, ki bi bistveno ogrožale sedanjo namembnost ter negativno
vplivale na obstoječo funkcijo naselja. Dopustne so spremembe funkcije
stavb za potrebe razvoja naselja (z upoštevanjem drugih meril in pogojev
tega odloka). Ne glede na to sprememba namembnosti mlinov in žag ni
dovoljena, razen za potrebe hidroelektrarn, s tem da ostane pretežni del
objekta po namembnosti nespremenjen. |
(9) V vseh območjih
je dovoljena gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja,
kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja,
toplovodnega omrežja, podzemnega elektroenergetskega omrežja ter omrežja
javne razsvetljave. Gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih
elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter komunikacijskih omrežij
je dovoljena le pod posebnimi pogoji, ki so navedeni v poglavju Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
(10) Novogradnje,
prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti obstoječih stavb so
dovoljene v skladu z osnovno namembnostjo območja, če so izpolnjene
zahteve osvetlitve in osončenja objektov, če velikost zemljišča ustreza
normativnim pogojem za novo dejavnost, če so parkirna mesta zagotovljena
na gradbeni parceli oziroma v okviru javnih parkirnih površin in če
gradnja nima negativnih vplivov na okolje. |
(11) Prenove
kvalitetnih objektov imajo načeloma prednost pred novogradnjami.
|
(12) Dopustne so
novogradnje, rekonstrukcije, prenove, nadgradnje objektov in naprav za
potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,
ki je v javnem interesu in ki bo zagotavljala ustrezno raven oskrbe
stanovalcev in drugih uporabnikov. |
(13) Razpršena
gradnja – obstoječi objekti na nestavbnih zemljiščih (skladno z evidenco
stanja v prostoru – kataster stavb): dovoljena je rekonstrukcija,
prenova in redno vzdrževanje, priključitev na omrežja komunalne
infrastrukture – če je objekt take narave. Pri oblikovni sanaciji se
upošteva pogoje oblikovanja, ki veljajo za območja razpršene poselitve.
Sprememba namembnosti objektov ni dopustna. |
(14) V objekte
kulturne dediščine se posega skladno s PIP glede varovanja kulturne
dediščine. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena, velja v
območjih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine,
da se v primeru neskladja posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za
posamezno EUP s prostorskimi izvedbenimi pogoji za varstvo kulturne
dediščine obvezno upošteva prostorske izvedbene pogoje glede celostnega
varstva kulturne dediščine. |
|
52. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji o legi objektov) |
(1) Zagotavljajo se
odmik od mej sosednjih zemljišč ob upoštevanju pogojev: |
– najbolj
izpostavljeni deli novih stavb (nad terenom in pod njim) morajo biti,
razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih gradbenih parcel
oddaljene najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5
m; |
– nezahtevni in
enostavni objekti kot zunanje ureditve objektov v nivoju terena se lahko
gradijo od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 1,0 m
oziroma ob soglasju mejašev do meje; |
– na območjih IG
morajo biti nove stavbe od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene
najmanj 5,0 m; |
– če so odmiki stavb
manjši od zgoraj določenih, je potrebno predložiti soglasje mejašev;
|
– gradnja objekta do
meje gradbene parcele je dopustna ob soglasju mejašev in kadar: gre za
tipologijo gradnje v strnjenem nizu ali gruči ali kadar je način gradnje
ob meji zemljišča parcele značilen za naselje ali del naselja ali kadar
gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa
ne slabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici; |
– ograje se lahko
postavi do posestne meje; |
– višina zemljišča na
parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču; |
– objekt, ki se
postavi ob posestno mejo, mora imeti odvodnjavanje s strehe zagotovljeno
na gradbeni parceli, na kateri stoji. |
(2) Zagotavljajo se
odmik od javnih zemljišč ob upoštevanju pogojev: |
– nove stavbe in
pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega sveta javnih
cest oddaljene v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na
kategorizacijo posamezne ceste; |
– odstopanje od teh
določil je možno v soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar stavbe
sledijo obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja
oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine;
|
– za postavitev ograj
ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki
določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja
preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. |
(3) Zagotavljajo se
medsebojni odmiki med objekti ob upoštevanju pogojev: |
– od obstoječih stavb
morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni
svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je
možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. |
|
53. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji o velikosti in oblikovanju objektov) |
(1) Vsi objekti in
prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma
sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih
volumnih, višini, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi
streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in
drugih oblikovnih značilnosti prostora. |
(2) Izjema so
kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN za
posamezno zaključeno prostorsko enoto. |
(3) Vsi objekti na
posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.
|
(4) Gabariti: pri
določanju višine objektov je treba upoštevati tudi pretežno višino
tradicionalnih oziroma drugih kakovostnih okoliških objektov v
prostorski enoti, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne
podobe prostorske enote. Novi objekti, dozidave in nadzidave naj se po
višini čimbolj približajo gabaritom obstoječe zazidave. Izjema so enote
urejanja prostora, v katerih so posebej dovoljeni višinski poudarki
oziroma višji gabariti od obstoječih. |
(5) Strehe: obliko,
naklon, kritino in smeri slemen je treba prilagoditi splošni oziroma
kakovostni podobi v prostorski enoti. Kritine naj bodo temnih barv (sive
do grafitno sive, rjave ali opečne barve) in ne smejo biti
reflektirajoče, razen če je za posamezno EUP drugače določeno.
Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, s frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne
strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Sončni
zbiralniki ne smejo presegati slemena streh. Smer slemena stavb naj bo
praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je
prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice. |
(6) Fasade: pri
oblikovanju fasad je treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma
prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti glede oblikovanja
arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi
oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in
podobno ter barve oziroma drugo (struktura, materiali). |
(7) Na fasadah se
dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih
zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih
tudi drugih (predvsem pa) toplih barv. Prepovedana je uporaba barv, ki
se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. citronsko rumena,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra.
Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe in stavbnega pohištva.
Niso dopustne poslikave fasad in podobno, izjeme so sakralni objekti,
gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti
simbolnih pomenov. |
(8) Ob javnih
površinah se zagotovi glavna fasada stavbe, ki se oblikuje glede na
pomen in značaj javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne
manipulacijske površine se načeloma (če je to možno urediti drugje na
gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše
ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča. |
(9) V enotah kulturne
dediščine, kjer so posamezni objekti kulturne dediščine (npr. stavbna
dediščina, memorialna dediščina), gradnje ne smejo zmanjšati ali
prizadeti varovane vrednote (npr. prostorska pojavnost objekta stavbne
dediščine). Prostornine ter višinski in tlorisni gabariti se morajo pri
gradnjah novega objekta oziroma dozidavah ali nadzidavah obstoječih
objektov prilagajati varovanim objektom kulturne dediščine. |
(10) Podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov so opredeljeni v
preglednicah, ki so v prilogi 2. |
(11) Ob vseh
stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih se protiprašno uredi
parkirišče za osebna vozila z najmanj: |
– na
stanovanjsko enoto 1 PM za stanovalce + 0,3 PM za |
obiskovalce; |
(12) Ob kmetijskih
objektih se uredi zadostno manipulacijsko površino za vso kmetijsko
mehanizacijo, izven dvorišča s pokrito ali odkrito površino za njeno
hrambo. |
(13) Ob objektih z
oskrbno, gostinsko in servisno dejavnostjo in ob drugih javnih objektih
se protiprašno uredi parkirišča za osebna vozila z najmanj: |
|
–
trgovine 1 PM / 30 m2 prodajne površine + |
1 PM / 2 zaposlena, |
–
gostilne 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2 |
zaposlena; |
– gostilne
s prenočišči 1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 |
sedežev; |
– poslovni
prostori s 1 PM / 30 m2 neto površine + 1 |
strankami PM / 2 zaposlena, |
– prostori
za kulturo, 1 PM / 30 m2 neto površine + 1 |
razvedrilo
fitnes, rekreacijoPM / 2 zaposlena, |
in wellnes |
– domovi za
ostarele 1 PM / 5 postelj, |
– vrtci,
šole 2 PM / oddelek + 1 PM / 2 |
zaposlena, |
– športna
igrišča 1 PM / 250 m2 površine igrišč, |
–
zdravstveni prostori 1 PM / 30 m2 neto površine + 1 |
PM / 2 zaposlena, |
–
prireditveni prostori 1 PM / 5 sedežev. |
|
(14) Parkirišča iz
prejšnje točke je možno zagotoviti tudi v razumni oddaljenosti od mesta
dejavnosti, če neposredno ob objektu ni prostorskih možnosti. To velja
predvsem za dejavnosti znotraj obstoječe strnjene pozidave (npr. vaška
jedra). |
|
54. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji o oblikovanju okolice objektov) |
(1) Na vseh območjih
se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se
uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove
zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V
okolici javnih objektov je prepovedano uporabljati visokoalergene vrste
in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele. |
(2) Pri urejanju
okolice objektov naj se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Na
posamezni parceli so dovoljeni nasipi in vkopi do največ 3,0 m.
|
(3) Pri
preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne
prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah
območja urejanja. |
(4) Dostopne poti in
gospodarske površine se izoblikujejo po terenu. Zasebni dovozi se
primerno utrdijo. |
(5) Pri urejanju
okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med
gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in
odvečni gradbeni material ter urediti okolico. |
(6) Urejanje območij
zelenih površin in zelenih površin v sklopu drugih namenskih rab je
treba izvajati na osnovi projektne dokumentacije. Upoštevati in
zagotoviti je treba: |
– značilnosti terena,
predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje,
|
– oblikovno skladnost
in povezanost z okolico, |
– programsko
ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške
skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter
ljudmi s posebnimi potrebami, |
– trajnostne zahteve,
predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za
zadrževanje voda, |
– ustrezne rastiščne
pogoje za obstoječo in načrtovano vegetacijo. |
(7) Območja zelenih
površin ZS, ZP, ZK in ZD je potrebno komunalno opremiti razen tistih
drugih zelenih površin (ZD), ki lahko služijo svojemu namenu brez
komunalne opreme. |
(8) Urejanje in
vzdrževanje odprtih površin je dovoljeno v skladu z osnovno namembnostjo
območja. |
|
55. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji o zasaditvah) |
(1) Na območjih
kmetijskih zemljišč je treba obstoječa drevesa in živice v čim večji
meri ohranjati. Na območju naselja se drevesna vegetacija v čim večji
meri ohranja. Za izvajanje gradbenih del v vplivnem območju dreves je
treba izdelati načrt zavarovanja. Če obstoječih dreves in živic zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je treba
nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred
odstranitvijo, ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom
v okviru posameznih prostorskih ureditev. |
(2) Minimalni pogoji
za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so:
|
– v primeru
tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost
in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim
sistemom. Minimalna netlakovana odprtina za prehajanje zraka in vode je
3,0 m² na drevo. Ta površina ne sme biti povozna; |
– obvezni osni odmik
podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2,0 m; |
– gradbišča ni
dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves; kolikor to
zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni izvedljivo, je treba z načrtom
zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe. |
(3) Obstoječe
drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali
varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti. |
(4) Zasaditve površin
v javni rabi morajo vključevati drevesno in grmovno vegetacijo.
|
Minimalni pogoji so:
|
– parkirišča: 1
visokodebelno drevo z višino krošnje na najmanj 2,5 m na 10 parkirnih
mest; |
– ob vpadnicah se
zasadijo drevoredi. Praviloma se zasajajo obojestranski drevoredi,
enostranski pa le v primeru, ko zaradi prostorske utesnjenosti to ni
mogoče; |
– zasaditve javnih
površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji.
|
(5) Izbor rastlin za
zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne
razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba
vrst, ki dobro prenašajo lokalno klimo, zmrzal in sušo ter sol.
Minimalni pogoji so: |
– na javnih
površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba
strupenih in poudarjeno alergenih rastlin; |
– pri drevesnih
vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so
poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce; |
– na ekološko
pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le
avtohtona vegetacija; |
– uporaba eksotičnih
vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah
in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena. |
(6) Območje
nezazidane gradbene parcele je treba, ob upoštevanju zahtev za varstvo
voda pred onesnaženji, v čim večji meri tlakovati s propustnimi
materiali. Načrtovati je treba prostorske ureditve za zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali meteorno
kanalizacijo. |
(7) V primeru zelo
obsežnih tlakovanih površin je treba zagotoviti predhodno preveritev
vplivov na vodni režim na podlagi hidrološko-hidravličnega izračuna. |
|
56. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji o parcelacijah) |
(1) Pri določitvi
gradbenih parcel je treba upoštevati: |
– položaj, namembnost
in velikost novih gradbenih parcel v odnosu do obstoječih parcel;
|
– urbanistične
zahteve (dostop do javne ceste in do vseh objektov na gradbeni parceli,
parkirne površine, utrjene površine ob objektih in funkcionalno
zelenje); |
– namembnost in
velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter
njihove vzdrževanje; |
– sanitarno-tehnične
zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave;
prezračevanje – proste površine, interventne poti); |
– minimalne odmike od
posestnih meja. |
(2) Najmanjša
velikost gradbene parcele se določi skladno s pogoji: |
– za prosto stoječo
stanovanjsko stavbo mora biti najmanj 400 m2, razen na območju razpršene
poselitve, kjer minimalna velikost parcele ni določena; |
– za strnjeno
stanovanjsko gradnjo najmanj 250 m2 za en objekt v nizu; |
– za stanovanjska
območja višje gostote ter druga območja, kjer je dopustna gradnja večjih
objektov, se parcela namenjena gradnji določi glede na ostale pogoje, ki
jih določa odlok. |
(3) Za kmetije in
kmetijske objekte se poleg pogojev iz prve alineje tega člena velikost
gradbene parcele določi še ob upoštevanju velikosti, potreb po
modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega
manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski
prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije) in
vitalnosti kmetije. |
(4) Pri stavbah v
območjih centralnih dejavnosti in v posebnih območjih se poleg pogojev
iz prve alineje tega člena velikost gradbenih parcel določi še na osnovi
oblikovanosti terena in programa dejavnosti za katere se izvaja
prostorska ureditev ali gradnja. |
(5) Delitev
zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustna pod
pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in
da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Pri
določanju gradbene parcele ni možno oddeliti nezazidanih stavbnih
zemljišč, ki po svoji velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojne
gradbene parcele. |
(6) Ne glede na
zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje
javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega
infrastrukturnega objekta. |
(7) Širina gradbene
parcele na strani, ki meji na javni prostor, naj se prilagaja tipični
širini v posameznem naselju. |
(8) Parcela namenjena
gradnji mora biti v celoti vključena v območje, kjer je gradnja v skladu
z določili tega odloka dopustna. |
|
3.3 Prometna,
okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura |
57. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji o priključevanju objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro) |
(1) Vsa gospodarska
javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in
vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
|
(2) Vsi posegi na
gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v
varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s
soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
|
(3) Vodi gospodarske
javne infrastrukture morajo praviloma potekati po javnih površinah,
razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek
po javnih površinah ni možen. Na takih odsekih mora biti med lastnikom
zemljišča in upravljavcem gospodarske javne infrastrukture sklenjena
služnostna pogodba, ki slednjemu izkaže pravico do gradnje in
vzdrževanja. |
(4) Ob upoštevanju
zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi gospodarske javne
infrastrukture praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je
treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostih
odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo
veljavni predpisi. |
(5) Vsi vodi in
objekti gospodarske javne infrastrukture morajo potekati oziroma biti
umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje vseh objektov
znotraj posameznega območja urejanja prostora in da sta omogočeni
njihova nemotena obratovanje in vzdrževanje. |
(6) Gradnja prometne,
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati
usklajeno. |
(7) Ob gradnji novih
ali rekonstrukciji obstoječih vodov javne gospodarske infrastrukture je
treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi
rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi
dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
|
(8) Vode gospodarske
javne infrastrukture na urbanih območjih ter na območjih varstva
kulturne dediščine je treba izvesti podzemno, razen na območjih
arheološke kulturne dediščine. |
(9) Površine za
cestno infrastrukturo so namenjena izgradnji in urejanju objektov in
naprav za promet cestnih vozil ter za spremljajoče objekte (pločniki,
kolesarske steze, postajališča, parkirišča, počivališča, usmerjevalne
table in drugi dopolnilni prometni objekti). Gradnja parkirišč, poti za
pešce in kolesarje, zasaditve in urejanje obcestnega zelenja so
dovoljene v skladu z določili tega odloka tudi izven prometnih površin.
|
(10) Padavinske vode
s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih
jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene
parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s
področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem,
tako da se zmanjša hipni odtok padavin s pozidanih površin. |
|
58. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cestnega omrežja) |
(1) Načrtovanje,
gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo biti
skladni z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa.
|
(2) Dovoze in
priključke na cestno mrežo se ureja tako, da ne ovirajo prometa. Uredijo
se v soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljavcem ceste. Na
javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom.
|
(3) Praviloma se
slepo zaključenim cestam izogiba, nove slepo zaključene ceste pa morajo
imeti na zaključku obračališča. |
(4) V varovalnih
pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dovoljena v
skladu z določili veljavnih predpisov in ob soglasju upravljavca ceste.
Na obstoječih objektih so dovoljena investicijska vzdrževalna dela,
rekonstrukcije in dograditve pa s soglasjem upravljavca ceste.
|
(5) V naseljih je
treba ob cestah izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo, razen
tam, kje zaradi prostorskih danosti (fizičnih ovir) to ni možno.
|
(6) Omrežje javnih
komunikacij (cest, pločnikov, tudi kolesarskih stez, lahko z drevoredi
in urbano opremo) naj bo enostavno in čitljivo, na smiselnih mestih
opremljeno z javnimi odprtimi prostori in dobro označeno. |
|
59. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž) |
(1) Pri novogradnjah,
rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni
parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže
v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
|
(2) Pri
večstanovanjskih objektih je treba čim več parkirnih površin
zagotavljati v kleteh objektov oziroma v podzemnih prostorih, s čimer se
ohranja več zelenih površin ob objektih in zagotavlja večja bivalna
kakovost območja. |
(3) Pod obstoječimi
parkirnimi mesti je dovoljena gradnja podzemnih garaž. Število javnih
parkirnih mest, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb se
s tem ne sme zmanjšati. |
(4) Parkirna mesta in
garaže morajo biti razporejene in izvedene tako, da hrup ali smrad ne
motita dela, bivanja in počitka v okolici. Parkirne ploščadi z več kot
10 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po podrobnejših
pogojih tega odloka za saditev. |
(5) Površine
parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene,
tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ograjene naj bodo z
betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki bodo opremljeni s
peskolovi in lovilci olj. |
(6) Parkirna mesta,
garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne
zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na
neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost
prezračevanja. |
(7) Parkirna mesta in
garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za
priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih delih naselij niso
dopustna. Zgraditi jih je možno v območju prometnih površin in območju
proizvodnih dejavnosti. |
(8) Če podzemne
garaže niso zgrajene pod objekti morajo imeti dovolj debelo humusno
plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali
morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino, odprto
športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno. |
(9) Manipulacijske
površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da se
prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
(10) Na vseh javnih
parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest za invalidne osebe. |
(11) Pri določanju
parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih
ovir, je treba zagotoviti 5 % parkirnih mest rezerviranih za invalidne
osebe. V primeru, da je parkirnih mest v objektu manj kot 20, je treba
zagotoviti 1 PM za invalidne osebe. |
(12) Pri določanju
parkirnih mest večstanovanjskih objektov je treba zagotoviti na vsako
deseto stanovanje 1 parkirno mesto za invalidne osebe. |
|
60. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) |
(1) Javno vodovodno
omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo za sanitarne
potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni
rabi. |
(2) Pri vzporednem
vodenju vodovodov in kanalizacije za odvajanje odpadne vode je treba
zagotoviti odmike v skladu z določbami Pravilnika o tehnični izvedbi in
uporabi vodovodnih objektov Občine Oplotnica. Pravilnik o tehnični
izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav na območju Občine
Oplotnica sprejme Občinski svet Občine Oplotnica v roku treh mesecev po
uveljavitvi tega odloka. |
(3) Vsi obstoječi in
predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo
biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca
vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje
zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi pozitivnega soglasja
upravljavca vodovodnega omrežja dovoli začasna ali trajna uporaba
lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica,
cisterna. |
(4) Vsi objekt na
območjih, na katerih vodovodno omrežje ni urejeno, morajo zagotoviti
lasten sistem za oskrbo z vodo. |
(5) Vodovodi za
požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne
varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer
namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Podtalni hidranti so
lahko le teleskopske oziroma podtalne izvedbe. Hidranti morajo biti
praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od
utrjenih površin. |
(6) Objekti na
vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo
biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje
sistema. |
(7) Najožja območja
zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za
preprečitev nepooblaščenega pristopa. |
|
61. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
(1) Kanalizacijsko
omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz
stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z
drugim materialom prekritih javnih površin. |
(2) Kanalizacija mora
biti zgrajena v ločenem sistemu razen na območjih, kjer je izveden mešan
sistem kanalizacije. |
(3) Vsa kanalizacija
mora biti zgrajena vodotesno. |
(4) Vsi obstoječi in
predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo
biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca
kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko
omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko
na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja
dovoli začasno ali trajno odvajanje komunalne odpadne vode v male
čistilne naprave. Postavitev nepretočne greznice je dovoljena le na
vodovarstvenih območjih. Male čistilne naprave in nepretočne greznice
morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe
za odvajanje in čiščenje odpadne vode. |
(5) Odpadne vode iz
vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni
urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male čistilne
naprave ali nepretočne greznice. |
(6) Na območjih, na
katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je
treba zagotoviti bogatenje podtalnice, s ponikanjem čiste padavinske
vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin.
Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za
sanitarne ali tehnološke potrebe. |
(7) Kjer ponikanje
padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji upravljavca
kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma v
obstoječi mešani sistem kanalizacije. |
(8) Kjer ponikanje ni
možno in kanalizacija ni zgrajena, se odvajanje padavinske odpadne vode
uredi v skladu z veljavno zakonodajo in pogoji upravljavca
kanalizacijskega omrežja. |
(9) Padavinske vode z
zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti
speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin. |
(10) Padavinske vode
s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo
pritekati na druge gradbene parcele brez soglasja mejaša. |
(11) Trase in jaški
kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati izven vozišča; kadar to
ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.
|
(12) Če prostorske
razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor
tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin ter tako, da
lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnja čistilne
naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati zakonsko določenim
parametrom. Čistilna naprava mora imeti urejen ustrezen dovoz za
vzdrževalna vozila upravljavca. Za preprečitev nepooblaščenega dostopa
do čistilne naprave je treba zagotoviti zavarovanje območja čistilne
naprave z zaščitno ograjo. |
|
62. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje
odpadkov) |
(1) Komunalne odpadke
je treba zbirati v za to namenjenih posodah. |
(2) Zbirno mesto za
komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali na funkcionalnem
zemljišču objekta, ki mu pripada, tako da so dostopna vozilom za odvoz.
Če to zaradi danosti prostora ni možno, se s pristojno javno službo za
promet in gospodarjenje z odpadki določi zbirno mesto na javni površini.
Zbirno mesto mora biti praviloma zaščiteno z nadstrešnico na utrjeni
površini, z odtokom in opremljeno z vodo za občasno čiščenje.
|
(3) Odjemna mesta za
komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna, ne smejo pa biti
na prometnih površinah. Takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu je
treba posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.
|
(4) Za ločeno
zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih
locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Praviloma so
zbiralnice postavljene na utrjene površine javnega značaja z zabojniki
za ločene frakcije. |
(5) Obstoječa zbirna
mesta odpadkov je možno obnavljati in premeščati, glede na velikost
zbirnega mesta pa predvideti tudi ločeno zbiranje, po pogojih
upravljavca in občinskega odloka o čiščenju javnih površin ter obveznem
zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov. |
(6) Zbiranje vseh
frakcij in začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema
frakcij komunalnih odpadkov in odpadne embalaže ali njihove prepustitve
v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje se zbira v zbirnem
centru, ki je lociran severno ob naselju Oplotnica. |
(7) Posebne odpadke
je treba skladiščiti na območjih IG, kjer nastanejo, v posebnih namensko
zgrajenih skladiščih, do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali
končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov. |
(8) Ureditve za
zbiranje odpadkov morajo biti umeščene v prostor ob upoštevanju
namembnosti stičnih območij in površin. Njihova ureditev in oblikovanje
morata biti usklajena s preostalimi ureditvami javnih odprtih površin na
območju, tako da ta mesta, objekti in ureditve ne bodo vidno moteči. |
|
63. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja) |
(1) Pri načrtovanju
in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba
zagotoviti stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter hkrati
preprečiti škodljive vplive plinovoda na okolje in obratno. Upoštevati
je treba varnostne odmike. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati
prenosno plinovodno omrežje z omejitvami v pripadajočem nadzorovanem
oziroma varnostnem pasu in pridobiti pogoje in soglasja operaterja. Za
vse plinovode je potrebno upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS,
št. 17/14). Za poseganja v nadzorovani pas plinovoda nad 16 bar se
upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in
vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št.
60/01 in 54/02). V 5 m pasu od osi vseh plinovodov se dela lahko
izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca
operaterja. |
(2) Objekti na
območju, na katerem je načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, lahko do
njegove izgradnje uporabljajo lastni ali skupni rezervoar za
utekočinjeni naftni plin. Na območjih, na katerih je po podatkih
upravljavca priključitev na plinovodno omrežje možna, se morajo po
njegov izgradnji na plinovodno omrežje priključiti vsi objekti, ki kot
energent uporabljajo utekočinjeni naftni plin. |
|
64. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
(1) Elektroenergetsko
distribucijsko omrežje nazivne napetosti 10/20 kV in manj mora biti
praviloma zgrajeno v podzemnimi izvedbi, praviloma v kabelski
kanalizaciji. Gradnja nadzemnega 10/20 kV in nizkonapetostnega
distribucijskega omrežja je dovoljena le izven naselij, razen v primeru,
ko terenske razmere gradnje podzemnega voda tega ne omogočajo. Pri tem
pa nadzemni elektroenergetski vodi na območju naselij ne smejo potekati
v vedutah z javnih površin na naravne in ustvarjene prostorske
dominante. |
(2) Gradnja
elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 110 kV in več je dopustna na
območjih, kjer ne omejujejo namenske rabe prostora, določene s tem OPN.
|
(3) Za gradnjo
objektov v koridorjih obstoječih in načrtovanih prenosnih daljnovodov je
treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe
sistemskega operaterja prenosnega omrežja. |
(4) V koridorjih
daljnovodov so dopustne gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih
linijskih infrastrukturnih objektov, če rekonstruirani ali novozgrajeni
daljnovod ne povzroča čezmerne celotne obremenitve območja s sevanjem v
nobenem bivalnem ali drugem prostoru stavb, v katerih se zadržujejo
ljudje. Izpolnjene morajo biti zahteve glede mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
65. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja) |
(1) Komunikacijsko
omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s
podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Na območjih izven
naselij je dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2) Na območjih S, C,
B, I je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central, da bo
zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z
najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. |
(3) Na območjih, ki
še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je treba zgraditi osnovno
kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s telefonsko centralo.
|
(4) Trase
komunikacijskih vodov mora potrditi pristojni oddelek za prostor Občine
Oplotnica. |
(5) Gradnja objektov
v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov RTV Slovenije,
Telekoma Slovenije in ostalih operaterjev je dovoljena samo do tiste
višine, ki ne prekinja teh povezav. |
(6) Pri načrtovanju
objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati:
|
– Pri načrtovanju
objektov in naprav elektronskih komunikacij je treba upoštevati predpise
s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja. |
– Na območju občine
je ob predhodnem soglasju lokalne skupnosti dopustno graditi bazne
postaje, ki so: |
– stavbe, katerih
neto tlorisne površine ne presegajo 30 m2 oziroma stavbe, ki niso višje
od 4 m, |
– gradbeno inženirski
objekti, ki niso višji od 10 m oziroma z antenskimi nosilci in
elektronsko komunikacijsko opremo ne presegajo višine obstoječega
objekta za več kot 10, |
– primerno oddaljene
od zgradb s stanovanji. |
– Objektov in naprav
mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stavbe varstvenih,
zdravstvenih in izobraževalnih ustanov. |
– Samostoječe objekte
in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se v čim
večji meri združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne
koridorje in naprave. Kolikor to ni mogoče, je te objekte dovoljeno
graditi tudi drugje na območjih proizvodnih dejavnosti (I), območjih
kmetijskih zemljišč (K1, K2), območjih gozdnih zemljišč (G), na območjih
prometnih površin (krožišča), območjih ostalih prometnih površin
(mirujoči promet) in območjih namenske rabe BD, T, E, O, F in L.
|
– Objekte in naprave
mobilne telefonije je na varovalnih območij, kjer se varuje posebna
vrednota, dovoljeno graditi po predhodni pridobitvi ustreznega soglasja.
|
– Postavljanje
samostoječih stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije
v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni
sprejemljivo. |
|
66. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za prostorski razvoj na varovanih območjih obstoječe
javne gospodarske infrastrukture) |
(1) Varovalni pasovi
posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture znašajo na vsako
stran: |
– regionalne ceste 15
m, kategorizirane občinske ceste 8 m, javne poti 6 m in državne
kolesarske steze 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta;
|
– prenosnega
elektroenergetskega daljnovoda nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m
ter nazivne napetosti 110 kV 15 m, prosto zračnega distribucijskega
elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 10 m ter kabliranega
distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 5
m, merjeno od osi vodov; |
– prenosnega
plinovoda, 65 m merjeno od osi plinovoda. Varovalni pas je tudi
zemljiški pas 65 m od ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih
objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas
prenosnega sistema zemeljskega plina je tudi pas 100 m od ograje
kompresorske postaje. Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega
plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani
plinovoda, merjeno od njegove osi; |
– vodovoda,
kanalizacije, voda namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s
kabelskim razdelilnim sistemom, in od drugih vodov, ki služijo določeni
vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno
korist, razen priključkov nanje znaša 1,5 m, merjeno od osi posameznega
voda. |
(2) Posegi v
varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja
omrežja. |
(3) Za vsak poseg v
varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca omrežja.
|
(4) V varovalnih
pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je
prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv
material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za
vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
|
(5) Obvezni osni
odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru
morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in
uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne
odprte površne. |
(6) Kmetijska
dejavnost je omejena v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi
plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več. V tem pasu je
prepovedano: |
– saditi rastline,
katerih korenine segajo več kot 1 m globoko, |
– obdelovati
zemljišče globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5 m nad
temenom cevi; |
– postavljati opore,
namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
(7) Varovalni pasovi
za posamezna prometna omrežja in objekte znašajo za avtoceste 40 m, za
hitre ceste 35 m, za glavne ceste 25 m, za regionalne ceste 15 m, za
lokalne ceste 8 m, za javne poti 6 m in za železniške proge 200 m ter za
industrijski tir 80 m, oboje merjeno od osi skrajnih tirov. |
(8) Soglasja, ki jih
morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče,
na katerem naj bi bil zgrajen objekt, v varovalnem pasu, izdajajo
upravljavci teh objektov. |
(9) Gradnja
oddajnikov v razdalji 2,0 km od nadzorno merilnega sprejemnika je
dovoljena le na podlagi soglasja organa, pristojnega za pošto in
elektronske komunikacije. |
|
67. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za prostorski razvoj na varovanih območjih predvidene
javne gospodarske infrastrukture) |
(1) Varovalni koridor
posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture znaša: |
– vzdolž nadzemnega
elektroenergetskega voda nazivne napetosti od 35 kV do 110 kV merjeno
levo in desno od osi voda 15 m ter 40 m za daljnovode nazivne napetosti
220 kV in 400 kV; |
– vzdolž podzemnega
elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV in 110 kV 5 m,
merjeno levo in desno od osi voda; |
– za
elektroenergetsko razdelilno transformatorsko postajo (RTP), merjeno od
zunanjega roba ograje območja RTP oziroma od meje pripadajoče prostorske
enote oziroma od zunanje stene objekta RTP, če se ta nahaja v sklopu
drugega objekta 15 m za nazivni napetost 110 kV in 25 m za nazivno
napetost 220 kV; |
– za
elektroenergetsko prosto stoječo transformatorsko postajo (TP) 5 m,
merjeno od zunanje stene objekta TP; |
– za plinovodno
omrežje z obratovalnim tlakom 10 bar in več 5 m, merjeno levo in desno
od osi voda; |
– za plinovodno
omrežje z obratovalnim tlakom manj kot 10 bar ter dimenzije 250 mm in
več 3 m, merjeno levo in desno od osi voda; |
– za vodovodno
omrežje dimenzije 400 mm in več 3 m, merjeno levo in desno od osi voda;
|
– za kanalizacijsko
omrežje dimenzije 1200 mm in več 5 m, merjeno levo in desno od osi voda;
|
– za komunikacijske
oddajne sisteme območje od antene oddajnika, ki se razteza v
tridimenzionalnem prostoru od antene glede na moč in smer delovanja
oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in tehnološko izvedbo.
Tako je treba obravnavati vsak oddajnik posebej in zanj pridobiti
natančne podatke o varovalnem koridorju. |
(2) V varovalnih
koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter
komunikacijskih oddajnih sistemov ni dovoljena gradnja objektov, ki
zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer: |
– bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji; |
– stanovanjskih
objektov; |
– objektov vzgojno
varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva; |
– objektov, v katerih
se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti;
|
– igrišč in javnih
parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za
zadrževanje večjega števila ljudi. |
(3) V varovalnih
koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več so
na obstoječih objektih dovoljena investicijska vzdrževalna dela in
gradnja pomožnih funkcionalnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu
(garaže, parkirišča, lope). |
(4) Za vse objekte
(novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma
občasno prebivanje ter pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske
varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega sevanja v skladu z obstoječimi predpisi. |
(5) Varovalni koridor
za državne ceste znaša 50 m, za lokalne ceste 40 m, za javne poti 25 m,
za kolesarske poti 20 m. Varovalni koridor se meri od zunanjega roba
cestnega sveta. |
(6) V varovalnih
koridorjih gospodarske javne infrastrukture je dovoljena gradnja v
skladu z namembnostjo varovalnega koridorja. Na obstoječih objektih so
dovoljena investicijska vzdrževalna dela. |
(7) V varovalnih
koridorjih gospodarske javne infrastrukture je gradnja objektov, ki niso
v skladu z namembnostjo varovalnega koridorja, dovoljena le pod
posebnimi pogoji upravljavca omrežja oziroma njemu nadrejene ustanove v
skladu s predpisi. |
(8) Omejitve pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine je
treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa: |
– objekti,
inštalacije in naprave, ki so višji kot 30 m in ki stojijo na naravnih
ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za
več kot 100 m. |
– vsi objekti,
inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi
žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po
dolžini več kot 75 m, |
– za ovire pod
zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so
višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj
varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov in podobno. |
(9) Pri graditvi,
postavljanju in zaznamovanju objektov iz prejšnjega odstavka in drugih
objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega
prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne
službe za zračni promet, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v
skladu z veljavnimi predpisi. |
|
3.4 Varstvo okolja,
narave in kulturne dediščine, varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih
občinskih podrobnih prostorskih načrtov |
68. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine in
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb in pogoji glede
varovanja zdravja) |
(1) Gradnje in
prostorske ureditve so dopustne v vseh območjih urejanja, če v okolju ne
povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Širitev posamezne
dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno
sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih taka dejavnost povzroča.
Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede
varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden
tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja. |
(2) Pred začetkom
izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti
presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje
ministrstva. Pri vseh drugih posegih, ki povzročajo emisije snovi v
okolje, je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. |
(3) Pogoj za
poseganje na parcele, na katerih veljajo določeni režimi, je obvezna
pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje
varovanih objektov, prostorov, dobrin v okviru posameznega režima. |
|
69. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za varstvo kulturne dediščine) |
(1) Sestavni del OPN
so enote kulturne dediščine, varovane po predpisih s področja kulturne
dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine). To so
kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena
območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja
dediščine. |
(2) Objekti in
območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je
veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je
njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva
kulturne dediščine, vplivna območja dediščine. |
(3) Na objektih in
območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni
ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo
in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na objektih in
območjih kulturne dediščine na način, ki bi prizadel varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, nista dovoljeni:
|
– gradnja novega
objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se
bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in |
– rekonstrukcija
objekta. |
(5) Odstranitve
objektov ali območij ali delov objektov niso dopustne, razen pod pogoji,
ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
|
(6) Na objektih in
območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v
prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne
dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorskimi
izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in
območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali
uničenjem tudi med gradnjo – čez objekt in območja kulturne dediščine ne
smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene
potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska
in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za
deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne
spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksnejše posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je potrebno izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
(9) Za varstvena
območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(10) Za registrirano
kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje
dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti,
ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V
primeru neskladja tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno
še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi
za posamezne tipe dediščine. |
Za registrirano
kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za
posamezno vrsto dediščine. |
Za registrirano
stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– tlorisna in
višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni
material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin,
kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna
zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
|
– sestavine in
pritikline, |
– stavbno pohištvo in
notranja oprema, |
– komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih, cerkvah, gradovih,
znamenjih itd.), |
– celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za registrirano
naselbinsko dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:
|
– naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
|
– odnosi med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom,
gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotok itd.),
|
– prepoznavna lega v
prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
|
– naravne in druge
meje rasti ter robovi naselja, |
– podoba naselja v
prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
– odnosi med naseljem
in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
– stavbno tkivo
(prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
|
– oprema in uporaba
javnih odprtih prostorov, |
– zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
V primeru, da pri
posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za
registrirana arheološka najdišča. |
Za registrirano
kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranja se varovane vrednote,
kot so: |
– krajinska zgradba
in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane
sestavine), |
– značilna obstoječa
parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice,
vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
– tradicionalna raba
zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni dediščini), |
– tipologija
krajinskih sestavin in tradicionalnega kleparstva (kozolci, znamenja,
zidanice), |
– odnos med krajinsko
zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
|
– avtentičnost
lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
– preoblikovanost
reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in
konstrukcije ter likovni elementi in |
– zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za registrirano
arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način,
ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka
najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se
varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke
ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in
zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska
zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– izkoriščati
mineralne surovine in |
– postavljati ali
graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti
nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
|
Izjemoma so dovoljeni
posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj
naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih
pogojev: |
– če ni možno najti
drugih rešitev in |
– če se na podlagi
rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je
zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
V primeru, da se
območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu
natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že
v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
Za registrirano
memorialno dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so: |
– avtentičnost
lokacije, |
– materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
|
– vsebinski in
prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
Za drugo dediščino:
ohranja se varovane vrednote, kot so: |
– materialna
substanca, ki je še ohranjena, |
– lokacija in
prostorska pojavnost, |
– vsebinski in
prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(11) V vplivnih
območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za poseg v
kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno
območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza
stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem
prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za
posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
Kulturnovarstveno
soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako
določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to
območje urejanja. |
Če se upravičeno
domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita
dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo
povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne
raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna
služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
(13) Za poseg v
objekt ali območje kulturne dediščine se šteje vsa dela, dejavnosti in
ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja
in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali
spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se jih šteje za
vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in
drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na
podlagi odloka o OPN ali drugih predpisov. |
(14) Za izvedbo
predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
(15) Na območjih, ki
še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega
potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedbo predhodnih
arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
|
(16) Ob vseh posegih
v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki režim, ki
najditelja/lastnika zemljišč/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
(17) Zaradi varstva
arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
70. člen |
(splošni izvedbeni
pogoji glede varstva vojnih grobišč) |
V skladu s predpisi s
področja varstva vojnih grobišč je na vojnih grobiščih prepovedano:
|
– spreminjati zunanji
videz grobišč v nasprotju s tem zakonom, |
– poškodovati
grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, |
– izvajati vsako
drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v
nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
|
71. člen |
(prostorski izvedbeni
pogoji za ohranjanje narave varstva okolja in naravnih dobrin) |
Splošni pogoji:
|
– Na območjih
varovanja narave se za vsak gradbeni poseg pridobi naravovarstveno
soglasje pristojne naravovarstvene ustanove. Naravovarstveno soglasje je
treba na območjih varovanja narave pridobiti tudi, če za gradnjo
enostavnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve gradbeno
dovoljenje ni potrebno, če je tako določeno v predpisih s področja
ohranjanja narave. |
– Pri vseh posegih se
sledi ciljem varstva okolja, ki so: |
– preprečitev in
zmanjšanje obremenjevanja okolja, |
– ohranjanje in
izboljševanje kakovosti okolja, |
– trajnostna raba
naravnih virov, |
– zmanjšanje rabe
energije in večja uporaba obnovljivih virov energije, |
– odpravljanje
posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega
ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih
sposobnosti, |
– povečevanje snovne
učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter |
– opuščanje in
nadomeščanje uporabe nevarnih snovi. |
– Pri načrtovanju
prostorskih ureditev in dejavnosti ter pri njihovem razvoju na območju
vodnih zemljišč se upošteva: |
– da se na priobalnih
zemljiščih voda ohranjata nepozidanost in javna dostopnost; |
– da se vodnih
zemljišč ne zasipava, razen če je to sestavni del dovoljenih prostorskih
ureditev po zakonu o vodah in je umeščanje prostorskih ureditev v javnem
interesu; |
– da se umešča
prostorske ureditve na način, da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni
režim, oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe; |
– da se
rekonstrukcije obstoječih objektov izvede le pod pogojem, da se razmere
glede stanja voda in varstva pred škodljivim delovanjem voda izboljšuje;
|
– da se ohranja
retencijske sposobnosti območij in zagotavlja njihovo ponovno
vzpostavljanje tam, kjer je to možno; |
– da se ohranja
načrtovano in obstoječo rabo voda ter varstvena območja po predpisih o
vodah; |
– da se ohranja
značilnosti vodnih zemljišč kot biotopa in pomembne vidne sestavine
prostora ter s tem prispeva h krepitvi prepoznavnosti krajine;
|
– da se zagotavlja
ekosistemsko vlogo in kontinuiteto površinskih voda (življenjski prostor
zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, prehodnost
živalskim in rastlinskim vrstam na območju površinskih voda in podobno);
|
– da se pri
načrtovanju prostorskih ureditev vodna zemljišča obravnava kot
potencialno območje kulturne dediščine. |
|
72. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za varstvo zraka) |
(1) Pri posameznih
obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik meriti nivo
onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo. Pri zasnovi nove
zazidave je treba upoštevati tudi prevetrenost prostora in spodbujanje
lokalne cirkulacije zraka. |
(2) Za zmanjšanje
onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti
vsa načrtovana zaposlitvena območja in večja stanovanjska območja
povezavo z javnim potniškim prometom. |
|
73. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za varstvo voda) |
(1) Za vsak poseg, ki
lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba
izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga
izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda. |
(2) Pri načrtovanju
poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno
z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki
od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer
so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana
obstoječa stabilnosti brežin vodotokov. |
(3) Prečkanja vodov
gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
(4) Za gradnjo na
vodovarstvenih območjih je potrebno pridobiti soglasje, ki ga izda
pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je potrebno
upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
|
(5) Vse obstoječe
vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v
prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. Na območju občine
je eno z odlokom zaščiteno vodovarstveno območje – občinski nivo
(območje vodnega vira Brinjeva Gora, ID območja 426, režim 3: Odlok o
varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče,
Uradni list RS, št. 49/02). |
(6) Gradnja
namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje
sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo
voda. |
(7) Pri načrtovanju
aktivnosti – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih
zemljišč 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda, razen v
primerih, ki jih določajo predpisi o vodah. |
|
74. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za varstvo tal) |
(1) Pri gradnji
objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati
ločeno od nerodovitnih ta ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje
ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
(2) Pri uporabi in
skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela
izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v
podtalnico ali v kanalizacijo. |
|
75. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb) |
(1) Za zaščito pred
naravnimi in drugimi nesrečami se: |
– na vseh območjih,
še zlasti na ogroženih in varstvenih območjih po predpisih o vodah,
razvoj načrtuje v skladu z omejitvami za blažitev naravnih in
preprečevanjem drugih nesreč ter za varstvo voda, |
– območja, kjer ni
bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepušča
naravni dinamiki. v ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve,
infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi lahko
s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost
prostora. |
(2) Odvajanje
padavinskih voda se predvidi na tak način, da se v največji možni meri
zmanjša hipni odtok vode. Ustrezna rešitev mora zagotoviti zadrževanje
in postopno odvajanje padavinske vode. Za varstvo pred škodljivim
delovanjem padavinskih voda skrbi lokalna skupnost. |
(3) Pri gradnji je
potrebno upoštevati geološke, seizmološke, hidrološke in druge
geotehnične razmere na območju, da se prepreči ogrožanje zdravja in
življenj ljudi. |
(4) Na vodnem in
priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
|
– gradnjo objektov
javne infrastrukture, |
– gradnjo objektov
grajenega javnega dobra, |
– ukrepe, ki se
nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, |
– ukrepe, ki se
nanašajo na ohranjanje narave, |
– gradnjo objektov,
potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– gradnjo objektov,
namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in |
– gradnjo objektov,
namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in
premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(5) Vodno zemljišče
je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in
se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke
razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Priobalno zemljišče je
zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja
priobalnih zemljišče sega na vodah 2. reda pet metrov od meje vodnega
zemljišča. |
|
76. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja) |
(1) Pri vseh
dejavnostih se upošteva zdravstvene in higienske zahteve v zvezi z
varstvom pred hrupom, kakovostjo zraka in kvaliteto bivanja. Proizvodne
dejavnosti se praviloma umešča v proizvodna območja z oznako podrobne
namenske rabe IG. |
(2) Funkcionalno
oviranim osebam se omogoči dostop do vseh funkcij in dejavnosti javnega
značaja ter do njihovih bivališč. |
(3) Za omejevanje
svetlobnega onesnaževanja se zagotovi izvajanje ukrepov z v skladu z
Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list
RS, št. 81/07,109/07 in 62/10), ki so: |
– letna poraba
elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo
cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana
na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme
presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh, |
– za razsvetljavo, ki
je vir svetlobe na javnih površina naselja, se uporablja svetilke,
katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %;
|
– za razsvetljavo
javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika se uporablja
svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega
5 %, če: |
– je električna moč
posamezne svetilke manjša od 20 W, |
– povprečna
osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi
svetilkami, ne presega 2 lx, in |
– je javna površina
ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali
počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h; |
– znotraj strnjenega
naselja pripravljavec razsvetljave fasade zagotovi, da svetlost
osvetljenega dela fasad, izračunana kot povprečna vrednost celotne
površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2; |
– upravljavec
razsvetljave kulturnega spomenika zagotovi, da svetlost osvetljenega
dela kulturnega spomenika, izračunana kot povprečna vrednost celotne
površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m2;
|
– če kulturnega
spomenika tehnično ni mogoče osvetljevati s svetilkami, ki izpolnjujejo
zahteve iz 4. člena Uredbe, se svetlobne snope svetilk usmeri tako, da
je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika najmanj 1 m pod
strešnim napuščem, če je kulturni spomenik stavba, ali 1 m pod najvišjim
robom spomenika, če je kulturni spomenik nepokrit objekt. Mimo fasade
kulturnega spomenika gre lahko največ 10 % svetlobnega toka;
|
– pri načrtovanju,
gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere tehnične rešitve in upošteva
dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v
razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti, določenih v 4.
do 17. členu uredbe. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se
upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena uredbe; |
– upravljavec
razsvetljave v strnjenih naseljih zagotovi in izvaja monitoring
svetlobnega onesnaževanja v skladu z določbami 21. do 24. člena uredbe;
|
– inšpekcijski nadzor
nad izvajanjem določb Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo
okolja. |
(4) V skladu z
določili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju (Uradni list RS, št. 70/96) sta določeni I. in II. stopnja
varstva pred elektromagnetnim sevanjem. |
– I. stopnja varstva
pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred
sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter
turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto
stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno-varstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju, |
– II. stopnja varstva
pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki
je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez
stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni
proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti
ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I.
območje. |
– V varovane
koridorje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeščati objektov
z varovanimi prostori. Minimalni odmiki od virov elektromagnetnega
sevanja segajo od sredine osi daljnovoda na višini 1 m od tal v
odvisnosti od nazivne napetosti in vrste (tipa) daljnovoda, in sicer za:
|
– nadzemni daljnovod
nazivne napetosti 400 kV: |
– ipsilon: 46 m na
vsako stran osi |
– sod: 42 m na vsako
stran osi |
– nadzemni daljnovod
nazivne napetosti 220 kV: |
– jelka: 24 m na
vsako stran osi |
– sod: 18 m na vsako
stran osi |
– nadzemni daljnovod
nazivne napetosti 110 kV: |
– jelka: 14 m na
vsako stran osi |
– portal: 14 m na
vsako stran osi |
– sod: 11 m na vsako
stran osi |
– donau: 14 m na
vsako stran osi |
– zunanjo ograjo
razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV: 15 m.
|
(5) V skladu z
določili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju (Uradni list RS, št. 70/96) glede dopustnih mejnih vrednosti za
električno in magnetno polje v okolici novih in rekonstruiranih
prenosnih daljnovodov, je potrebno znotraj elektroenergetskega koridorja
daljnovodov spremeniti obstoječa nezazidana I. območja varstva pred
sevanjem v II. območja varstva pred sevanjem (če pa obstajajo samo II.
območja, jih je potrebno ohraniti). Znotraj omenjenega pasu je potrebno
tako spremeniti osnovno namensko rabo prostora kolikor je ta pozidana in
trenutno definirana kot območje stanovanj, bolnišnic, zdravilišč,
okrepčevalnic, turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter
programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč in javnih
parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin,
trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju
in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se
opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti ter
tisti predeli območja namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati
namenjeni bivanju. Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj
varovalnega pasu je: območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali
obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni
ali servisni dejavnosti ipd. |
(6) Na podlagi Uredbe
o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05,
34/08, 109/09, 62/10) za podrobno namensko rabo prostora na območju
poselitve določijo štiri stopnje varstva pred hrupom. Upoštevajo se
mejne in kritične vrednosti, ki jih določajo predpisi o hrupu v naravnem
in življenjskem okolju za posamezno stopnjo varstva pred hrupom:
|
– I. stopnja varstva
pred hrupom za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo
povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih:
|
– na območju prometne
infrastrukture z oznako PC, |
– na območju gozdov
na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti z oznako G. |
Mirno območje na
prostem je območje varstva pred hrupom, ki obsega zavarovano območje v
skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na
zavarovanem območju, ter območij pomembnih cest v širini 1000 m od
sredine ceste. |
– II. stopnja varstva
pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na
katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja
hrupa: |
– na posebnem
območju: površine za turizem z oznako BT, |
– na območju
stanovanjskih površin z oznako SS, |
in na območju
počitniških hiš; na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter
na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje,
ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno
projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za
III. območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred
hrupom, ki obkroža IV. varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m,
če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom
ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred
hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to
območje. |
– III. stopnja
varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe
prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi
povzročanja hrupa: |
– na območju površin
razpršene poselitve z oznako A, |
– na območju površin
podeželskega naselja z oznako SK, |
– na območju
centralnih površin z oznako CU, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in
družbenim dejavnosti ter bivanju ter na območju drugih centralnih
dejavnosti z oznako CD, |
– na območju zelenih
površin s površinami za rekreacijo in šport z oznako ZS, parkov z oznako
ZP in pokopališča z oznako ZK, |
– na območju voda:
površinske vode z oznako VC razen površin na mirnem območju na prostem,
na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi
povzročanja hrupa. |
– IV. stopnja varstva
pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na naslednjih površinah
podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v
okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa: |
– na območju
proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone z oznako IG, |
– na območju prometne
infrastrukture: površine cest z oznako PC, |
– na območju okoljske
infrastrukture z oznako O, |
– na območju
kmetijskih zemljišč z oznakama K1 in K2, razen na mirnem območju na
prostem, |
– na območju gozdov z
oznako G za vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja
in vse površine gozda kot zemljišča, razen na mirnem območju na prostem.
|
(7) Meje III. in IV.
območja varstva pred hrupom na posameznem območju poselitve so določene
na podlagi meja med območji podrobne namenske rabe prostora kot so
prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN. |
(8) V skladu z Uredbo
o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju razvrsti na posameznem
območju poselitve območja varstva pred hrupom v II. območje varstva pred
hrupom ali v mirno območje poselitve minister, pristojen za okolje, na
podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi, sledi,
da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu s to uredbo
veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. |
(9) Za javne
prireditve, javni shod in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem
je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa.
|
(10) Novogradnje in
nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo
stopenj, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
|
(11) Izvedba aktivne
in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost
investitorjev posegov. |
(12) V času izvajanja
OPN bo občina spremljala stanja okolja s stališča človekovega zdravja po
posameznih segmentih s sledečimi kazalci: |
– zrak: število virov
onesnaženja zraka; število zavezancev za prve meritve emisij; stopnja
onesnaženosti zraka, povprečni dnevni letni promet, |
– hrup: povprečni
dnevni letni promet (osebni in tovorni promet); število območij,
namenjenih industrijskim in gospodarskim dejavnostim; število zavezancev
za prve meritve hrupa, |
– voda: število in
delež prebivalcev, priključenih na javno vodovodno omrežje; število in
delež prebivalcev, priključenih na kanalizacijsko omrežje oziroma na
čistilno napravo; kapaciteta in učinkovitost čistilnih naprav za
komunalne odpadne vode; delež prebivalcev, priključenih na pretočne
greznice; kakovost pitne in količine načrpane pitne vode iz vodnih
virov, |
– odpadki: količine
ločeno zbranih odpadkov na prebivalca; število zbiralnic in zbirnih
centrov na območju občine; delež saniranih divjih odlagališč,
|
– elektromagnetno
sevanje (EMS): število objektov z varovanimi prostori v vplivnem pasu
virov EMS navedenih v četrtem odstavku tega člena, število virov EMS. |
|
77. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji za zagotavljanje ustreznega osončenja) |
Minimalno osončenje
vsaj enega bivalnega prostora v stanovanjskih objektih mora biti vsaj 2
uri na dan zimskega solsticija (21. decembra). |
|
78. člen |
(splošni izvedbeni
pogoji glede zaščite pred požarom) |
Varstvo pred požarom
se zagotavlja s sledečimi ukrepi: |
– kjer je mogoče, se
z gradnjo zankastega cestnega in drugih infrastrukturnih omrežij ter
posodabljanjem in rednim vzdrževanjem poveča dostopnost gasilcev in tako
izboljša požarno varnost tudi v razpršenih naseljih, |
– zagotovi se
potrebne odmike novih objektov od parcelnih mej in med objekti ter
predpisane protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na
sosednje objekte, če so ti manjši, pa nadomestne protipožarne ukrepe,
|
– viri vode za
gašenje so hidranti na vodovodnem omrežju, ki ima zadosten tlak, 3–6
barov, naravni vodotoki z zadostnim pretokom in zadrževalniki tekoče ali
podtalne vode (tolmuni, mlake), |
– zagotovi se pogoje
za varen umik ljudi, živali in premoženja iz stanovanjskih, proizvodnih,
poslovnih in javnih objektov na bližnje prometne in nepozidane površine,
|
– zagotovi se
neovirane in varne dovoze, dostope in delovne površine za intervencijska
vozila za gašenje in reševanje iz stavb, prednostno na prometne in
bližnje nepozidane površine. |
|
79. člen |
(splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede zaščite pred erozijo) |
(1) Zemljišča, ki so
stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije
vode, prekrivajo znaten del občine. Na erozijsko ogroženih območjih je
prepovedano: |
– poseganje v prostor
na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, |
– ogoljevanje
površin, |
– krčenje tistih
gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje,
uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča
območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
– zasipavanje
izvirov, |
– nenadzorovano
zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih
zemljiščih, |
– omejevanje pretoka
hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje
ravnovesnih razmer, |
– odlaganje ali
skladiščenje materialov, |
– zasipavanje z
odkopnim ali odpadnim materialom, |
– odvzemanje naplavin
z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške
struge, |
– vlačenje lesa.
|
(2) Za poseg v
območja, ki glede na Opozorilno karto erozije (Uredba o Načrtih
upravljana voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, Uradni
list RS, št. 61/11, kartografska priloga 55) spadajo v erozijsko
ogrožena območja – območja zahtevnih zaščitnih ukrepov, se izdela
elaborat erozijske ogroženosti ter pridobi vodno soglasje. V primeru, da
ministrstvo, pristojno za vode, lokalna skupnost ali katerikoli drug
zainteresiran subjekt na podlagi opozorilne karte za območje Občine
Oplotnica pripravi karte erozijske nevarnosti oziroma karte erozijske
ogroženosti (zemljišče na ogroženem območju razvrsti v razrede glede na
stopnjo ogroženosti), se upošteva le-te. |
|
80. člen |
(splošni izvedbeni
pogoji glede zaščite pred poplavami) |
(1) Poplavna območja
in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah,
na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja,
karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za
obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih,
kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del
prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav. |
(2) Na poplavnih
območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni
razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev
oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa
pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na
območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne
povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov
v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
|
(3) Na poplavnem
območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so
dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih
v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo
poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
|
(4) Ne glede na
določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju
dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo
predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
(5) Omilitveni ukrepi
se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer
mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi
omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna
območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe/novo stanje. |
(6) Za vsak poseg na
poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
|
81. člen |
(splošni izvedbeni
pogoji glede potresne varnosti) |
Objekti morajo biti
projektirani in grajeni potresno varno glede na stopnjo potresne
nevarnosti. Območje občine spada v območje potresne nevarnosti VII.
stopnje po EMS lestvici, potresni pospešek pa znaša 0,125 g. |
|
82. člen |
(prostorski izvedbeni
pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov) |
(1) Enote urejanja
prostora, za katere se predpiše način urejanja z občinskim podrobnim
prostorskim načrtom (OPPN): |
|
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+ |
|Zap. |Ime
enote |Ime naselja |Podrobna |Namen | |
|št.
|urejanja | |namenska raba | | |
|
|prostora | |prostora | | |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+ |
|1
|BRE3 |Brezje pri |Vodne površine |Ureditev | |
|
| |Oplotnici |(VC) |ribnikov | |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+ |
|2
|ČAD8 |Čadram |Osrednja |Poslovna cona | |
|
| | |območja |Čadram | |
|
| | |centralnih | | |
|
| | |dejavnosti (CU) | | |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+ |
|3
|ČAD9 |Čadram |Površine |Kamnolom | |
|
| | |nadzemnega | | |
|
| | |pridobivalnega | | |
|
| | |prostora (LN) | | |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+ |
| 4
|KOR4 |Koritno |Najboljša |Ureditev hleva | |
|
| | |kmetijska |za krave | |
|
| | |zemljišča |molznice | |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+ |
| 5
|OPL5 |Oplotnica |Osrednja |Grajski | |
|
| | |območja |kompleks v | |
|
| | |centralnih |Oplotnici | |
|
| | |dejavnosti (CU) | | |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+ |
|6
|OPL27 |Oplotnica |Površine za |Turistično | |
|
| | |turizem (BT) |območje | |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+ |
|7
|OPL43 |Oplotnica |Površine za |Turistično | |
|
| | |turizem (BT) |območje | |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+ |
|8
|ZGR4 |Zgornje |Najboljša |Ureditev | |
|
| |Grušovje |kmetijska |govedorejskega | |
|
| | |zemljišča |hleva | |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+ |
|
(2) Za območja, ki se
urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več občinskih podrobnih
prostorskih načrtov, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN
vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno
s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo)
in da bo dinamika priprave posameznih občinskih podrobnih prostorskih
načrtov zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev. |
(3) Če se izdela
občinski podrobni prostorski načrt samo za del območja, za katerega je
opredeljena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, je treba
pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN in sočasno z delom
občinskega podrobnega prostorskega načrta sprejeti za celotno območje
tudi rešitev omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture ter
izdelati program opremljanja zemljišča, ki bo podlaga za izračun
stroškov komunalnega opremljanja tudi za vsak posamezni občinski
podrobni prostorski načrt. |
(4) Meje in
podrobnejši namen (če je v skladu s predpisano podrobno namensko rabo
prostora) na območju občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki so
prikazani v grafičnih prikazih OPN, se v fazi njegove priprave lahko
prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu,
optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Meje OPPN
se lahko spremenijo pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo
lastniki na novo vključenih ali izključenih parcel ali da občinski svet
sprejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
(5) Na območjih, na
katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava občinskih podrobnih
prostorskih načrtov, so pred sprejetjem OPPN, na obstoječih gradbenih
parcelah dopustni naslednji posegi: |
– investicijska
vzdrževalna dela na obstoječih objektih, |
– odstranitve
obstoječih objektov, |
– gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne
infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v
nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN. |
(6) Na nezazidanih
stavbnih zemljiščih morajo lastniki parcele vzdrževati v urejenem
stanju. Lahko jim določijo takšno začasno rabo, ki ne bo funkcionalno
ali vizualno moteča za celotno območje. |
(7) Posebni pogoji za
EUP ČAD8: |
– Na območju EUP ČAD8
se nahaja naravna vrednota (NV 7097 Oplotnica – mokrotni travnik), ki je
območje zavarovanih vrst metuljev. Investitor v postopku priprave OPPN
zagotovi nadomestne habitate zavarovanih vrst metuljev. |
– Nadomestne habitate
se zagotovi na obstoječih ali nekdanjih mokrotnih travnikih, če se
izvede renaturacija z naslednjimi usmeritvami: |
– nična obtežba s
hranili ter košnja vsaj dvakrat letno, |
– dosajevanje
ustrezne travne mešanice, ki ni kultivar in vsebuje semena zdravilne
strašnice (Sangisorba officinalis), |
– morebitno
izboljšanje higroloških razmer na predlaganih zemljiščih. |
– Ustrezen habitat je
potrebno vzpostaviti na nadomestnih zemljiščih preden bo obstoječi
travnik oziroma naravna vrednota podvržena dejanski spremembi oziroma
pred izvedbo kakršnih koli del na območju naravne vrednote. |
– Habitat je potrebno
locirati znotraj migracijskega dosega zavarovanih vrst metuljev.
|
– V postopek priprave
OPPN je potrebno vključiti Zavod za varstvo narave RS in Ministrstvo
pristojno za kmetijstvo. |
(8) Posebni pogoji za
EUP ČAD9: |
– po končanem
izkoriščanju mineralnih surovin je potrebno spremeniti namensko rabo
nazaj v gozdno; |
– na območja naj se
ne dovaža kakršnekoli druge odpadne materiale in odpadne snovi;
|
– vse začasne in
druge objekte se po končanem izkoriščanju odstrani, na območju
pridobivalnega prostora je potrebno izvajati sprotno sanacijo, po
opustitvi izkoriščanja je potrebno izvesti dokončno sanacijo in
rekultivacijo območja. |
(9) Po realizaciji
sprejetih OPPN v EUP KOR4 (Odlok o OPPN za hlev s pripadajočimi objekti
in objekti in infrastrukturo na parc. št. 254, 155, 156/1, 156/2, vse
k.o. Koritno (Uradni list RS, št. 31/13)) ter v EUP ZGR4 (Odlok o OPPN
za hlev s pripadajočimi objekti in objekti in infrastrukturo na parc.
št. 223/1 k.o. Zgornje Grušovje (Uradni list RS, št. 47/13)). Območje se
s spremembo in dopolnitvijo OPN opredeli s podrobno namensko rabi IK.
Območje se nadalje ureja s PIP za podrobno namensko rabo prostora IK.
|
(10) Ribniki Brezje v
EUP BRE3: Prostorska ureditev je namenjena ribogojstvu in rekreaciji.
Predvidena programska zasnova obsega večji ribnik v osrednjem in južnem
delu območja, namenjen vzgoji rib, manjši ribnik kot usedalni bazen v
severnem delu območja, večnamenski objekt s sanitarijami, kuhinjo in
klubskimi prostori, otroško igrišče, igrišče za odbojko, manjše
nadstreške za piknike, namenjene zaključenim družbam in parkirišče za
osebna vozila s predvidenimi 10 parkirnimi mesti. Pri pripravi OPPN so,
kolikor se pokaže potreba, možna manjša odstopanja od programske
zasnove. |
|
4. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
83. člen |
(prenehanje
veljavnosti prostorskih planskih aktov in izvedbenih aktov) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski planski in izvedbeni
akti: |
– Odlok o spremembah
in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del
Občine Slovenska Bistrica, za območje Občine Oplotnica, spremembe in
dopolnitve 2009, |
– Odlok o sprejetju
prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za celotno območje Občine Slovenska
Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89), |
– Odlok o spremembah
in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev (PUP)
za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št.
47/00), |
– Odlok o spremembah
in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev (PUP)
za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št.
21/12). |
|
84. člen |
(dokončanje
postopkov, začetih pred sprejetjem tega odloka) |
Upravni postopki v
zvezi s posegi v prostor, začeti pred začetkom veljavnosti tega odloka,
se dokončajo skladno z določbami takrat veljavnih prostorskih aktov. |
|
85. člen |
(veljavnost
občinskega prostorskega načrta) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
Tekstualni in
grafični del odloka je na vpogled na sedežu Občine Oplotnica, Goriška
cesta 4, Oplotnica. |
|
Št. 3.3/2015 |
Oplotnica, dne 26.
marca 2015 |
|
Župan
Občine
Oplotnica |
|
Matjaž Orter
l.r. |
|
Priloga 1:
Splošna merila in pogoji za posamezne kategorije podrobne namenske rabe
prostora |
|
Priloga 2:
Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora (EUP) |
|
Priloga 3:
Seznam
enot urejanja prostora (EUP) |