|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB1, Uradni
list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 21/06 – odločba US) je
Občinski svet Občine Kranjska Gora na 7. redni seji dne 23. 5. 2007
sprejel |
|
S T A T U T |
|
Občine Kranjska Gora |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Občina Kranjska Gora
je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Belca, Dovje, Gozd Martuljek, Kranjska Gora, Log,
Mojstrana, Podkoren, Rateče, Srednji vrh in Zgornja Radovna.
|
|
Teritorialno pa
Občina Kranjska Gora obsega območje naslednjih katastrskih občin (k.o.):
Rateče, Podkoren, Kranjska Gora, Gozd, Dovje (delno), Višelnica II
(delno). |
|
Sedež občine je v
Kranjski Gori, Kolodvorska ulica 1b. |
|
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
|
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
|
Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
2. člen |
|
Na območju Občine
Kranjska Gora so ustanovljene kot ožji deli občine štiri krajevne
skupnosti, in sicer: |
|
Krajevna skupnost
Dovje - Mojstrana, ki obsega naselja Dovje, Mojstrana, Belca in Zgornja
Radovna; |
|
Krajevna skupnost
»Rute« - Gozd Martuljek, Srednji Vrh, ki obsega naselji: Gozd Martuljek
in Srednji Vrh; |
|
Krajevna skupnost
Kranjska Gora, ki obsega naselja: Kranjska Gora, Log in Podkoren ter
|
|
Krajevna skupnost
Rateče - Planica, ki obsega naselje Rateč. |
|
Naloge, organizacija
in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem
statutom, odlokom občine in statuti krajevnih skupnosti, ki morajo biti
usklajeni s statutom občine. |
|
3. člen |
|
Občina Kranjska Gora
(v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno
ureja in opravlja naloge, določene v Zakonu o lokalni samoupravi ter
naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona. |
|
Država lahko z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz
državne pristojnosti, ki bi se lahko racionalneje in učinkoviteje
opravljale v občini, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. |
|
4. člen |
|
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. |
|
5. člen |
|
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe
ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna
podjetja. |
|
Občine se zaradi
predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in
skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja. |
|
6. člen |
|
Občina ima svoj grb,
zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z
odlokom. |
|
Občina ima pečat, ki
je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis:
Kranjska Gora, v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet,
Župan, Nadzorni odbor, Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini
pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi
župan s svojim aktom. |
|
Občina Kranjska Gora ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v
zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Kranjska Gora, v
zunanjem krogu na spodnji polovici pa naziv organa občine – Župan,
Občinski svet, Nadzorni odbor, Občinska uprava, Volilna komisija. V
sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine
določi župan s svojim aktom. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
7. člen |
|
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem
statutom in zakoni, zlasti pa: |
|
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
– sprejema statut in
druge predpise občine, |
|
– sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
|
– načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
– predpisuje davke in
prispevke iz svoje pristojnosti, |
|
– sprejema programe
razvoja občine. |
|
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
|
– ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
– spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
– sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj v občini, |
|
– pospešuje
gospodarski razvoj, |
|
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
|
– z javnimi sredstvi,
v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma
gospodarskih subjektov. |
|
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega sklada stanovanj tako,
da: |
|
– v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
– sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
– spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
– spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
|
|
– gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
|
– v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
|
– sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
|
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
|
– zagotavlja
izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
|
|
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
– gradi in vzdržuje
komunalno infrastrukturo. |
|
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
|
– ustanovi vzgojno
izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in
v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
|
– v skladu z zakoni,
ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti
in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih
programov, |
|
– sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
– z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
|
– ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
|
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
|
|
– spremlja stanje na
tem področju, |
|
– pristojnim organom
in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
|
– sodeluje s centrom
za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
|
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
|
– omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
|
|
– določa občinski
program športa, |
|
– zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
– z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
|
– sodeluje z društvi
in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
|
|
– izvaja naloge, ki
jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
|
|
– spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
|
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
|
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
|
– skrbi za proizvodnjo in prodajo električne energije iz obnovljivih
virov energije, |
|
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
|
– občinske ceste,
ulice in javne poti, |
|
– površine za pešce
in kolesarje, |
|
– igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
– zagotavlja varnost
v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
|
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako
da v skladu z merili in normativi: |
|
– organizira
reševalno pomoč v požarih, |
|
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
|
– zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
|
– zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
|
– sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
|
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
|
– sprejema programe
varnosti, |
|
– določa prekrške in
globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
|
– ureja lokalni
promet in določa prometno ureditev, |
|
– organizira občinsko
redarstvo, |
|
– izvaja nadzorstvo
nad javnimi prireditvami, |
|
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
|
– opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
|
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
|
– ugotavljanje
javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z
zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine, |
|
– določanje
namembnosti urbanega prostora, |
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
|
– evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
|
– zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
|
– mrliško ogledno
službo in |
|
– ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
|
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
|
|
Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobiva v skladu z zakonom. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
10. člen |
|
Organi občine so:
|
|
– občinski svet,
|
|
– župan in
|
|
– nadzorni odbor
občine. |
|
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
|
|
Občina ima tudi druge
organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
|
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
|
Člani občinskega
sveta, župan in podžupan (podžupani) so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
|
Občina ima občinsko
upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine
opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge
v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
|
Za izvrševanje inšpekcijskih nalog v pristojnosti občine in nalog
občinskega redarstva se ustanovi skupaj z drugimi občinami organ skupne
občinske uprave. |
|
Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. |
|
Občinsko upravo
ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi
njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
|
Občinsko upravo lahko
sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje organizacijske
enote. |
|
Občinsko upravo vodi
direktor (tajnik občine), usmerja in nadzoruje pa župan. |
|
12. člen |
|
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. |
|
13. člen |
|
Delo organov občine
je javno. |
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
|
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
|
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2. Občinski svet |
|
14. člen |
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
Občinski svet šteje
šestnajst (16) članov. |
|
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z
zakonom drugače določeno. |
|
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. |
|
Prvo sejo občinskega
sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega
sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa
najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
15. člen |
|
Volitve občinskega
sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
Občinski svet se voli
po sistemu v skladu z zakonom. O oblikovanju volilnih enot za volitve
občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. |
|
16. člen |
|
Občinski svet
sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
|
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
1. sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
2. sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
|
3. sprejme odlok o
notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog
župana, |
|
4. v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja in ukinja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
5. daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
|
6. nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
|
7. potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
|
8. imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
9. imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
10. določi, kateri
izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če
temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
|
11. odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s
statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
|
12. odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
|
13. razpisuje
referendum, |
|
14. s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa sejnine članom občinskega sveta in plačila za
opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki
jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in
predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z
ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne razrede plač
ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov,
|
|
15. določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
|
16. ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
|
17. imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane
drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
18. določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
|
19. sprejme program
in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del
je tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
20. določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
|
|
21. sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
22. lahko sprejme
akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja
določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
|
23. v okviru
kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas
v kabinetu župana, |
|
24. imenuje in
razrešuje člane Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, |
|
25. daje soglasje
lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem območju,
|
|
26. daje mnenje o
opravljanju igralniške dejavnosti na območju sosednjih lokalnih
skupnosti, |
|
27. sprejema
koncesijske akte, |
|
28. odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in statut. |
|
17. člen |
|
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
|
Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta |
|
18. člen |
|
Župan predstavlja
občinski svet ter sklicuje in vodi seje, nima pa pravice glasovanja.
|
|
Za vodenje sej
občinskega sveta lahko župana pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
|
|
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega
sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila
vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic
seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
|
Župan mora sklicati
sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega
sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana
pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in
nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za
pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke.
Predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
Če seja občinskega
sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska
uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
19. člen |
|
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
|
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
|
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
|
Vsak član občinskega
sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu (podžupanom), članom
občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku
občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Sklic z
dnevnim redom se objavi na oglasnih deskah v vseh krajih občine.
|
|
Predsednik nadzornega
odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter
tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
sodelovati, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti
oziroma njihovega področja dela. |
|
21. člen |
|
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen za odločanje o razpolaganju z nepremičninami, kjer sprejema
odločitve z dvotretjinsko večino vseh članov sveta ter za zadeve, za
katere zakon ali statut določa drugačno večino. |
|
Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
|
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
Odločitve občinskega
sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
Župan in tajnik
občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu
svetu najmanj enkrat letno. |
|
22. člen |
|
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat iz razlogov,
ki jih določa zakon.
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko
občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, ki
jih opredeljuje zakon. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član
občinskega sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih
dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči
v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal
odstopno izjavo županu, župana pa, ko o svojem odstopu pisno obvesti
občinski svet in občinsko volilno komisijo. Župan mora občinski svet in
občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v
roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.
Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in
občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal
mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo
na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in o tožbi
iz tretjega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni
pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko
uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen,
če ne bi bil član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal,
predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane
občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.
Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta ali izvolitev župana se
lahko začnejo po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni vložena, po
preteka roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če
pritožba ni vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. |
|
2. Odbori in komisije
občinskega sveta |
|
23. člen |
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles
občinskega sveta določa poslovnik ali odlok občinskega sveta.
|
|
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
24. člen |
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet
imenuje izmed svojih članov. |
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
|
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude in mnenja v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
|
– pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
|
|
– izdaja akte v zvezi
s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
|
– obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
|
25. člen |
|
Občinski svet ima
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
|
|
Odbori in komisije
štejejo 3 do 7 članov. Število članov posameznega delovnega telesa
občinskega sveta in delovno področje se določi z odlokom. |
|
26. člen |
|
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
|
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
|
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27. člen |
|
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom ali odlokom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
28. člen |
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
29. člen |
|
Župana volijo volivci
na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. |
|
Mandatna doba župana
traja štiri leta. |
|
Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi
poročila volilne komisije o izidu glasovanja za župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi mora pisno obvestiti občinski svet. |
|
30. člen |
|
Župan predstavlja in
zastopa občino. |
|
Poleg tega župan:
|
|
– sklicuje in vodi
seje občinskega sveta, |
|
– predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte oziroma materialne predpise iz pristojnosti občinskega sveta,
|
|
– izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
|
– skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
– skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko
pooblasti tajnika občine za te naloge, |
|
– imenuje in
razrešuje tajnika občine (direktorja občinske uprave), vodje organov
občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in predstojnika
organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin
ustanoviteljic, |
|
– usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
|
– imenuje oziroma s
sklepom ustanavlja projektne in druge strokovne – posvetovalne skupine,
|
|
– opravlja druge
zadeve, ki jih določa ta zakon in ta statut. |
|
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
31. člen |
|
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen |
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju obrambe, zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
|
– skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
|
– imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
|
|
– sprejme operativni
načrt zaščite in reševanja, |
|
– vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
|
– ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
|
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
|
– v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
|
|
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34. člen |
|
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana
imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.
|
|
Podžupani pomagajo
županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere jih župan pooblasti. |
|
Podžupan, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan, nadomešča župana
v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
|
V primeru predčasnega
prenehanja mandata župana, opravlja funkcijo župana do razpisa
nadomestnih volitev podžupan. Če ima občina več podžupanov pa tisti
podžupan, ki ga določi župan razen, če je razrešen. Če župan ne določi,
kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je
razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo
opravljal to funkcijo. To odločitev sprejme občinski svet z večino vseh
članov sveta. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice
glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
V soglasju z županom
se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali poklicno.
O tem župan pisno obvesti občinski svet. |
|
35. člen |
|
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne more
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
|
|
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
36. člen |
|
Če je tako določeno v
zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
|
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
37. člen |
|
Podžupanu preneha mandat poleg razlogov, določenih z zakonom, tudi v
primeru, če ga župan razreši ali z izvolitvijo novega župana, če je
prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
38. člen |
|
Nadzorni odbor občine
je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
– nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
|
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
39. člen |
|
Nadzorni odbor ima
pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov
najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Predsednik nadzornega odbora
naj ima imeti praviloma VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani
svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave ter
člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov
ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
|
|
Članstvo v nadzornem
odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. |
|
Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40. člen |
|
Prvo sejo nadzornega
odbora občine po imenovanju skliče župan v 30 dneh od imenovanja.
Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
|
Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
|
Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
Nadzorni odbor dela
in sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
|
Sedež nadzornega
odbora je na sedežu občine v Kranjski Gori. Nadzorni odbor za seje
uporablja prostore občine. |
|
Nadzorni odbor za
svoja pisanja uporablja pečat občine. |
|
41. člen |
|
Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program
in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta
predloži županu. |
|
Nadzorni odbor mora
vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
|
– proračuna in
zaključnega računa proračuna občine, |
|
– finančnih načrtov
in zaključnih računov krajevnih skupnosti, |
|
– finančnih načrtov
in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov,
javnih podjetij in drugih). |
|
Nadzorni odbor lahko
začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem
programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v
nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev
nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za
spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega
programa mora biti obrazložena. |
|
Nadzorni odbor mora
posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do
konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
|
Nadzorni odbor mora
sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in
krajevnih skupnosti, organi uporabnikov proračunskih sredstev in drugimi
osebami. |
|
Predsednik ali od
njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje
občinskega sveta, ko se obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za
katere nadzorni odbor oceni, da so pomembni za njegovo delo. |
|
42. člen |
|
Na občini in pri
občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.
|
|
Nadzorni odbor
preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih
podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih
poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in
uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
|
Nadzorni odbor pred
nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika
proračuna. |
|
V postopku nadzora so
odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
43. člen |
|
Nadzorni odbor izloči
člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so
podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
|
|
Šteje se, da so
podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
|
– je odgovorna oseba,
zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s
članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v
stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski
ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena,
četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
|
|
– je član nadzornega
odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe,
zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
|
|
– če je član
nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet
nadzora. |
|
Izločitev člana
nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
|
44. člen |
|
Za posamezen nadzor
je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu
(v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o
nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila
o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
|
|
Predsednik nadzornega
odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o
nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora
pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom
nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od
posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
|
Osnutek poročila
obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila
izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po
podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru.
|
|
Če predlog poročila o
nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za
njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in
osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
|
Predlog poročila o
nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
45. člen |
|
Nadzorni odbor pošlje
nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni
po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od
prejema predloga poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora
o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora. |
|
Po preteku rokov iz
prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe
sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani
osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču
in pristojnemu ministrstvu. |
|
46. člen |
|
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom
in podzakonskim predpisom. |
|
V ugotovitvah se
navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma
predlogi. |
|
Z ocenami nadzorni
odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja)
in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena
sodila v nadzoru. |
|
V mnenju se izrazi
ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
|
|
Nepravilno poslovanje
je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi,
proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi
splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem
poslovanju. |
|
Nesmotrno poslovanje
je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. |
|
Negospodarno
poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke
lahko dosegla pri manjših stroških. |
|
Neučinkovito
poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba
dosegla večje učinke. |
|
Neuspešno poslovanje
je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
|
|
Priporočila vsebujejo
predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za
gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih
financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje
kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za
izboljšanje. |
|
47. člen |
|
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
|
V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
48. člen |
|
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
|
Župan je dolžan
nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi
ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo
(proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in
akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega
prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za poslovanje
občine pomembnimi odločitvami, in sicer z: |
|
– zadolževanjem
občine, |
|
– načrtovanjem
oziroma izvajanjem investicij, |
|
– pridobitvijo,
odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega premoženja, |
|
– naložbo denarnih
sredstev, nakupom in prodajo vrednostnih papirjev in deležev,
|
|
– odpisi terjatev,
|
|
– ustanovitvijo
javnega podjetja, javnega zavoda in drugega uporabnika občinskih
proračunskih sredstev, vse v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
Župan je dolžan
vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga
obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta,
ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno
poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. |
|
49. člen |
|
Nadzorni odbor mora
županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in
porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
50. člen |
|
Delo nadzornega
odbora je javno. |
|
Nadzorni odbor lahko
z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali
izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov
in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim
predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno
pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
|
|
Nadzorni odbor lahko
z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o
njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi,
izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do
informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče
zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
|
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa
poslovnik. |
|
Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
51. člen |
|
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
|
Župan določi javnega
uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora,
arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje
drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela
nadzornega odbora. |
|
Strokovno pomoč lahko
nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi
ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne
posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec,
ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor
je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca
ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa ko se opira na poročilo
notranje revizijske službe. |
|
52. člen |
|
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. |
|
53. člen |
|
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu
z aktom občinskega sveta, ki določa plače funkcionarjem ter članom
odborov in drugih delovnih teles. Izvedencu in drugim strokovnjakom
pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki
jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi
pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
54. člen |
|
Podrobneje uredi
nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov
svojih članov. |
|
5. Občinska uprava |
|
55. člen |
|
Notranjo organizacijo
in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog
župana z odlokom. |
|
Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
56. člen |
|
Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
|
Organizacija in delo
organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi
(z odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
57. člen |
|
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
O upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
58. člen |
|
Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja občinska uprava.
Direktor občinske uprave lahko
pooblasti javne uslužbence, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v
upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za
vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
|
|
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
59. člen |
|
Direktor občinske uprave skrbi
in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem
postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in drugih predpisov o
upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo
vlade. |
|
60. člen |
|
O upravnih zadevah iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z
uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
61. člen |
|
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
62. člen |
|
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča Direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske
uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v
upravnih stvareh. |
|
O izločitvi Direktorja občinske
uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči. |
|
6. Občinsko
pravobranilstvo |
|
63. člen |
|
Občina ima lahko
občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi
zastopa občino, občinske organe in krajevne skupnosti v občini.
|
|
Po pooblastilu lahko
občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih
ustanovile občine. |
|
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
|
Občina lahko skupaj s
še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
|
7. Drugi organi
občine |
|
64. člen |
|
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
65. člen |
|
Občina ima poveljnika
in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. |
|
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
IV. OŽJI DELI OBČINE
– KRAJEVNE SKUPNOSTI |
|
66. člen |
|
Zaradi zadovoljevanja
posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v
občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
|
|
Krajevne skupnosti so ožji del občine v teritorialnem smislu, ki imajo
svoje zemljepisne, zgodovinske, kulturne in druge značilnosti območja. |
|
Pobudo za ustanovitev
nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja
lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali najmanj 5 odstotkov
volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem
statutom za ljudsko iniciativo. |
|
Krajevne skupnosti
ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom
občine po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju
skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu, ki ga za
določeno območje razpiše občinski svet. |
|
V okviru krajevne
skupnosti se lahko na zboru občanov ustanovijo vaški odbori kot
posvetovalni organi. |
|
67. člen |
|
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
|
– dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
|
– sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
|
– dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
|
– dajejo predloge za
ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
|
– dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
– predlagajo programe
javnih del, |
|
– sodelujejo in
dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
|
– oblikujejo pobude
za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih
posredujejo pristojnemu organu občine, |
|
– dajejo mnenja glede
spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih
gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v
kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo
do spremembe režima vodnih virov, |
|
– seznanjajo
pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na
področju urejanja prostora in varstva okolja, |
|
– sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
|
– spremljajo
nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito
ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
|
– dajejo soglasja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je
krajevnim skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog,
|
|
– daje mnenja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki leži
na območju KS, |
|
– dajejo mnenja v
zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov, |
|
– krajevna skupnost
Rateče - Planica sodeluje in daje predloge ter mnenja, kadar občinski
organi razpravljajo in odločajo o posegih v prostor na dvolastniških
zemljiščih, ki so po Rapalski pogodbi pripadla Republiki Italiji. |
|
68. člen |
|
Krajevne skupnosti
lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo
na prebivalce skupnosti, in sicer: |
|
– skrbijo za
urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno
običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno, |
|
– skrbijo za pluženje
in odvoz snega, |
|
– skrbijo za
vzdrževanje krajevnih cest, |
|
– skrbijo za vaške
vodovode v sodelovanju s pristojno občinsko javno službo, |
|
– v skladu z zakonom
o gostinstvu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih
obratov, |
|
– upravljajo z
lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
|
|
– izdelujejo načrte
zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine, |
|
– pripravljajo in
izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi
na svojem območju, |
|
– pospešujejo
kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter
organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč
pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. |
|
Podrobneje se naloge,
ki jih občina prenese v izvajanje krajevnim skupnostim, opredelijo z
odlokom. |
|
69. člen |
|
V okviru nalog
krajevnih skupnosti, določenih s statutom, in v okviru s proračunom
določenih finančnih sredstev za izvajanje teh nalog, občino zastopa svet
krajevne skupnosti oziroma njegov predsednik. Pred sklenitvijo pravnih
poslov mora svet krajevne skupnosti pridobiti soglasje župana, razen če
je z veljavnim odlokom o proračunu občine za posamezne posle drugače
določeno. |
|
70. člen |
|
Svet krajevne
skupnosti izvolijo krajani s stalnim bivališčem na območju krajevne
skupnosti. |
|
Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. Število članov sveta in določitev
volilnih enot določijo krajevne skupnosti v svojih statutih.
Član sveta krajevne skupnosti ne more biti župan,
podžupan, javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v
krajevni skupnosti. |
|
Mandat članov sveta
krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
|
Funkcija člana sveta
je častna. |
|
71. člen |
|
Prvo sejo novo
izvoljenega sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni
po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko
so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne
skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
|
|
Predsednik sveta
krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter
predstavlja svet krajevne skupnosti. |
|
Svet na predlog
predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča
predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
72. člen |
|
Svet krajevne
skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na sejah, na katerih je
navzoča večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
|
Župan ima pravico
biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa
nima pravice glasovati. |
|
Predsednik sveta
skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat
v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne
skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
|
|
Za delovanje sveta
krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
73. člen |
|
Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne
skupnosti. |
|
Svet tudi:
|
|
– obravnava vprašanja
iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti
in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
|
|
– daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
|
– sprejema odločitve
o uporabi sredstev skupnosti, zagotovljenih v proračunu občine.
|
|
Stališča, mnenja,
pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje
nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska
uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom
drugače določeno. |
|
Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
|
|
Strokovno in
administrativno delo za potrebe sveta krajevne skupnosti, pomoč pri
pripravi in vodenju sveta krajevne skupnosti, njegovih komisij in
odborov ter izvrševanje odločitev sveta krajevne skupnosti zagotavlja
tajnik krajevne skupnosti, v skladu z notranjo organizacijo in
sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi, ki jo sprejme župan. |
|
74. člen |
|
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti
kot svoj posvetovalni organ. |
|
75. člen |
|
Za delovanje in
opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu
občine. |
|
Za uresničevanje
posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti
lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih
prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov.
Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in
porabiti v skladu z njihovim namenom. |
|
Prostore, opremo in
materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti
krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina. |
|
Izvajanje strokovnih
nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevne skupnosti in
njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. |
|
76. člen |
|
Občinski svet lahko
na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta
krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet
krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
|
– če se po najmanj
trikratnem sklicu v obdobju šestih mesecev ne sestane na sklepčni seji,
|
|
– če ne izvršuje
nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine. |
|
Občinski svet lahko s
spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje
nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
|
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
77. člen |
|
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
78. člen |
|
Občani na zboru
občanov: |
|
– obravnavajo pobude
in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
– obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
– obravnavajo pobude
in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
|
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
|
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, oblikujejo
stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest,
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi,
|
|
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, z
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
Odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ ugotovi, da
predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče
upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku
svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
79. člen |
|
Zbor občanov se lahko
skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno
naselje ali zaselek. |
|
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo. Župan mora sklicati zbor občanov na pobudo
občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
|
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise.
|
|
Župan lahko zahtevo s
sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število
volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu
podpisanemu volivcu na seznamu. Župan mora sklicati zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve ali
pobude. |
|
80. člen |
|
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
Sklic zbora občanov
je treba objaviti na krajevno običajen način (sredstva javnega
obveščanja, oglasne deske v vseh krajih v občini). |
|
81. člen |
|
Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na
zboru sodeluje najmanj 2% volivcev z območja občine, za katero je zbor
sklican. |
|
Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki
sodelujejo na zboru. |
|
Javni uslužbenec
občinske uprave, ki ga določi tajnik občine ugotovi sklepčnost zbora,
koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o
odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani
občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
|
82. člen |
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
|
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
|
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
83. člen |
|
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
|
Če je vložen predlog
za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
84. člen |
|
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
85. člen |
|
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
|
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
|
Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
86. člen |
|
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
|
Župan določi obrazec
za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
|
Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
|
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
87. člen |
|
Občinski svet razpiše
referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od
vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim
odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno
presojo take zahteve. |
|
Referendum se izvede
najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
|
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
88. člen |
|
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
|
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
89. člen |
|
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
|
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni
referendum |
|
90. člen |
|
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
|
Svetovalni referendum
se razpiše za vso občino ali za njen del. |
|
Svetovalni referendum
se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
|
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
91. člen |
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon. |
|
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
92. člen |
|
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
|
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu
občine. |
|
Če se zahteva nanaša
na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. |
|
Če se zahteva nanaša
na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
93. člen |
|
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
|
94. člen |
|
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
|
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
|
– neposredno v okviru
občinske uprave, |
|
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
– z dajanjem
koncesij, |
|
95. člen |
|
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
|
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
|
– predšolska vzgoja
in varstvo otrok, |
|
– skrb za starejše
občane, |
|
– osnovno zdravstvo
in lekarna, |
|
– osebna pomoč
družini in |
|
– knjižničarstvo.
|
|
Občina lahko
zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih
dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
96. člen |
|
Občina lahko skupaj z
drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja
javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
javne službe. |
|
97. člen |
|
(1) Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja:
– oskrbo s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– zbiranje komunalnih odpadkov,
– prevoz komunalnih odpadkov,
– obdelava mešanih komunalnih odpadkov,
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
– urejanje in čiščenje javnih površin,
– vzdrževanje občinskih javnih cest,
– pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču,
– in na drugih področjih, če tako določa zakon. |
|
98. člen |
|
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
99. člen |
|
Pravne osebe javnega
prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
100. člen |
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb zagotavlja gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
|
101. člen |
|
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
|
V aktu o ustanovitvi
skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način
sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo
skupnega organa. |
|
102. člen |
|
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
|
103. člen |
|
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
|
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
Za odločanje o
odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj.
Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
|
Odprodaja ali
zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku
in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega in občinskega premoženja. |
|
Za neodplačno
pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega
sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je
pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
104. člen |
|
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
|
Občina je pod pogoji,
določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih
sredstev financiranja iz državnega proračuna. |
|
105. člen |
|
Prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu
občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku
občinskega sveta. |
|
Občinski svet mora
sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1.
januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
Za pripravo in
predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je pristojen župan. |
|
Predlogi za povečanje
izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov ali
za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki
ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske
rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
106. člen |
|
Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
|
|
Splošni del proračuna
sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih
terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
Posebni del proračuna
sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
|
|
Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih
uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
|
107. člen |
|
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. |
|
V okviru izvrševanja
proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi
na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom
občine. |
|
Župan mora zagotoviti
izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in
predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
|
|
Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske
uprave. |
|
Župan poroča
občinskemu svetu o izvrševanju proračuna po prvi polovici koledarskega
leta. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z
zakonom. |
|
108. člen |
|
Proračun občine se
sprejem z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o
spremembi proračuna. |
|
Odlok o proračunu
občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
|
V odloku o proračunu
se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter
drugi elementi, ki jih določa zakon. |
|
Rebalans proračuna
predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna
občine. |
|
109. člen |
|
Če proračun občine ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje
občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za
iste programe kot v preteklem letu. |
|
Župan sprejme sklep o
začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece
in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za
tri mesece. |
|
110. člen |
|
Sredstva proračuna
občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
|
111. člen |
|
Proračunskih sredstev
ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z
zakonom in odlokom o proračunu občine. |
|
Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se
uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna,
na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko
rezervo. |
|
Župan mora o
izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu. |
|
112. člen |
|
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega
računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
|
O sprejemu
zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za
finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
113. člen |
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejeme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
114. člen |
|
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in
izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki
jih določi občinski svet. Soglasje izda občinski svet. |
|
O poroštvih za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. |
|
115. člen |
|
Finančno poslovanje
občine izvršuje finančna služba občine. |
|
116. člen |
|
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti
občine |
|
117. člen |
|
Splošni akti občine
so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, pravilniki in navodila.
|
|
Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
|
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
|
Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
118. člen |
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
Statut se sprejme po
enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
119. člen |
|
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
120. člen |
|
Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
|
Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
|
121. člen |
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
122. člen |
|
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
|
123. člen |
|
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
uradnem glasilu občine – Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
2. Posamični akti
občine |
|
124. člen |
|
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
|
S posamičnimi akti –
sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
125. člen |
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE IN
PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
126. člen |
|
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. |
|
127. člen |
|
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
128. člen |
|
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
Župan mora od
pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem
upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi
predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
|
129. člen |
|
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
130. člen |
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
|
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA |
|
131. člen |
|
Vsako ministrstvo na
svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni
javni uslužbenci. |
|
Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
|
V zadevah, ki jih na
organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
|
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
XI.
KONČNE DOLOČBE |
|
132. člen |
|
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi, uporabljati pa se začne po njegovi
uveljavitvi, razen določb IV. poglavja OŽJI DELI OBČINE – KRAJEVNE
SKUPNOSTI, ki se nanašajo na ukinjen status pravnih subjektov krajevnih
skupnosti, in se začnejo uporabljati s 1. 1. 2008. |
|
133. člen |
|
Z dnem, ko začne
veljati ta statut, prenehajo veljati: |
|
– Statut Občine
Kranjska Gora, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Kranjska Gora na 5.
redni seji dne 19. 4. 1999, in je bil objavljen v Uradnem vestniku
Gorenjske št. 17/1999, |
|
– Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Kranjska Gora, sprejete na 22. redni seji
občinskega sveta dne 2. 10. 2000 in objavljene v Uradnem vestniku
Gorenjske, št. 28/2000, |
|
– Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Kranjska Gora, sprejete 32. redni seji dne 30.
1. 2006, objavljene pa v Uradnem vestniku Gorenjske št. 2/2006. |
|
Št. 030/1-1/2007-EK |
|
Kranjska Gora, dne
24. maja 2007 |
|
Župan |
|
Občine Kranjska Gora
|
|
Jure Žerjav l.r. |
|
|
|
Sprememba Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni
list Republike Slovenije, št. 122/2008)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
2. člen |
|
Te spremembe začnejo veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kranjska
Gora
(Uradni
list Republike Slovenije, št. 45/2010)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
13. člen |
|
Določba 11. člena teh sprememb in dopolnitev Statuta Občine Kranjska
Gora, ki ureja nezdružljivost funkcij, se začne uporabljati po prvih
rednih volitvah po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev |
|
14. člen |
|
Te spremembe začnejo veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kranjska
Gora
(Uradni
list Republike Slovenije, št. 36/2012)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
4.
člen |
|
Smembe in dopolnitve Statuta Občine Kranjska Gora pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kranjska
Gora
(Uradni
list Republike Slovenije, št. 49/2013)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
2.
člen |
|
Ostale določbe statuta ostanejo nespremenjene. |
|
3.
člen |
|
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |