Na podlagi 7. in 35.
člena
zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena
zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 32/93) in 3. člena
odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Benedikt
(Uradni list RS, št. 99/99), 25. člena
zakona o prekrških
(Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št.
10/91, 13/93, 66/93) ter 15. člena
statuta Občine Lenart
(Uradni list RS, št. 34/99, 113/00 in 17/01) je Občinski svet občine
Benedikt na seji dne 5. 6. 2002 sprejel |
O D L O K |
o odvajanju in
čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine
Benedikt |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok določa
pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadnih ter padavinskih voda,
gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo za odvajanje in
čiščenje odpadne vode, nastale v gospodinjstvih, industriji in pri
drugih uporabnikih, obveznosti in pravice upravljavca in uporabnikov teh
objektov in naprav ter vire financiranja gospodarske javne službe. |
2. člen |
Gospodarska javna
služba iz 1. člena tega odloka obsega: |
1. odvajanje
komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne
kanalizacije, |
2. odvajanje
komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne
kanalizacije, |
3. odvajanje
padavinskih voda v meteorno in javno kanalizacijo, |
4. odvajanje
industrijskih oziroma tehnoloških odpadnih voda v sisteme javne
kanalizacije, |
5. čiščenje
komunalnih odpadnih voda. |
3. člen |
Javno službo
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju
Občine Benedikt izvaja Nigrad, javno komunalno podjetje d.d. Maribor (v
nadaljevanju besedila: upravljavec). |
4. člen |
Uporabnik javne
kanalizacije je vsaka fizična in pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v
javno kanalizacijo. Za naprave s katerimi upravlja in razpolaga
uporabnik in so njegova last, štejejo objekti in naprave navedene v 6.
členu tega odloka, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno
kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljiščih. |
5. člen |
Javna kanalizacija je
celotno kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki
služijo odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda
ter je v upravljanju in vzdrževanju upravljavca. |
II. OBJEKTI IN
NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCA |
1. Objekti in naprave
uporabnika |
6. člen |
Objekti in naprave
uporabnika so: |
– kanalizacijski
priključek, |
– interna
kanalizacija, |
– začasne naprave in
objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave,
greznice, gnojnične jame), za čas do priključitve na javno kanalizacijo.
|
Objekte in naprave iz
prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
|
Uporabnik je dolžan s
temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno
odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno
kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje uredbe o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list
RS, št. 35/96). |
7. člen |
Kanalizacijski
priključek na javno kanalizacijo poteka od objekta, ki se priključuje,
do prvega revizijskega jaška na javni kanalizaciji in mora biti vedno
dostopen upravljavcu zaradi nadzora. |
Izgradnjo
kanalizacijskega priključka financira uporabnik in je njegova last.
|
Interna kanalizacija
je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška na
kanalizacijskem priključku. |
2. Objekti in naprave
upravljavca |
8. člen |
Objekti in naprave
upravljavca so: |
a) sekundarno omrežje
in naprave: |
– kanalizacija
mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na
posameznem območju (v stanovanjskih, industrijskih, turističnih in
manjših naseljih); |
– črpališča za
prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju;
|
– naprave za čiščenje
odpadne vode v posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem,
turističnem in manjših naseljih); |
b) primarno omrežje
in naprave: |
– kanalski vodi za
odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali
drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih in
turističnih območij, manjših naselij); |
– črpališča za
prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih in drugih
območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih in turističnih
območij, manjših naselij); |
– naprave za čiščenje
odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem
območju naselja (industrijskih in turističnih območij, manjših naselij). |
9. člen |
Upravljavec je dolžan
voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in
lego objektov in naprav iz prejšnjega člena tega odloka ter register
kanalskih priključkov. |
III. POGOJI ZA
PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO |
10. člen |
Pri graditvi objektov
javne kanalizacije je obvezna sočasna priključitev in uporaba
kanalizacijskega omrežja. |
Objekte, ki še niso
priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih
mesecev po uveljavitvi tega odloka, če to dopuščajo zmogljivosti in
tehnična izvedba javne kanalizacije. |
11. člen |
Uporabnik mora ob
priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice in upravljavcu
omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom in revizijskim jaškom. |
12. člen |
Upravljavec je dolžan
dopustiti priključitev na javno kanalizacijo, če uporabnik vloži zahtevo
in to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
|
Če priključitev ni
možna, mora upravljavec o tem obvestiti uporabnika. |
13. člen |
Upravljavec izdaja
soglasja: |
– k prostorskim
izvedbenim aktom, |
– k lokacijski
dokumentaciji, |
– na projekt za
pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja, |
– za priključitev na
že zgrajeno javno kanalizacijo, |
– za pridobitev
uporabnega dovoljenja. |
Upravljavec sodeluje
pri tehničnih pregledih novozgrajenih objektov in naprav javne
kanalizacije. |
14. člen |
Uporabnik k vlogi za
pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta
predloži naslednjo dokumentacijo: |
a) za soglasje k
lokacijski dokumentaciji: |
– lokacijsko
dokumentacijo; |
b) za soglasje k
projektu za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja:
|
– pravnomočno
lokacijsko dovoljenje (v primeru pridobivanja gradbenega dovoljenja),
|
– lokacijsko
dokumentacijo (v primeru pridobivanja enotnega gradbenega dovoljenja),
|
– projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni
vodovod, |
– soglasje lastnikov
ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, last
uporabnika, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje, |
– opis tehnološkega
postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji;
|
c) za soglasje za
priključitev na že zgrajeno javno kanalizacijo, če ni bilo izdano v
postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja: |
– pravnomočno
gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni
izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
|
– katastrski načrt
(mapna kopija), |
– situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
– načrt strojne
(vodovodne) napeljave, |
– soglasje za prekop
cestišča, |
– soglasje lastnikov
oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma
sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, |
– projekt interne
kanalizacije in kanalizacijskega priključka. |
Za pridobitev
soglasja za obstoječe objekte se postopa kot je opisano pod točko (c)
tega člena. Pravnomočno gradbeno dovoljenje se predloži, če je bilo
izdano. |
15. člen |
Priključek na javno
kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej. |
Upravljavec je dolžan
dovoliti priključitev na javno kanalizacijo, ko je uporabnik izpolnil
vse pogoje, določene s soglasji in poravnal vse obveznosti ter predložil
vso potrebno dokumentacijo. |
16. člen |
Vsa dela pri graditvi
objektov javne kanalizacije in priključkov nadzira upravljavec.
|
Priključitev na že
zgrajeno javno kanalizacijo lahko izvede pod nadzorom upravljavca le za
to usposobljen izvajalec, ki ima pisno pooblastilo upravljavca za
izvajanje tovrstnih del. Pisno pooblastilo se izda za dobo enega leta in
ni prenosljivo. |
Upravljavec po
priključitvi vpiše uporabnika javne kanalizacije v evidenco uporabnikov
in mu izda potrdilo o priključitvi. |
Ukinitev priključka
na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega
objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši,
najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljavec po odjavi
zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov. |
IV. PREVZEM OBJEKTOV
IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE |
17. člen |
Investitor graditve
objektov javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in
naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu. |
Za prevzem objektov
in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji: |
– kanalizacijska
mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno
dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov,
evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska
razmerja itd.), |
– izračunana in
sprejeta mora biti cena odvajanja odpadne in padavinske vode, ki
upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih
objektov in naprav javne kanalizacije, |
– postopek prevzema
mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji
dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov,
listin o lastništvu, podatkov o terjatvah in dolgovih in drugih
poslovnih zadevah, |
– prevzem mora
potrditi organ upravljanja upravljavca. |
Investitor graditve
objektov javne kanalizacije je dolžan poleg objektov in naprav izročiti
vso tehnično dokumentacijo, uporabno dovoljenje, soglasje in kataster
komunalnih naprav z evidenco priključkov. Upravljavcu mora biti s ceno
odvajanja odpadne in padavinske vode ali na drug način zagotovljeno
pokrivanje stroškov obratovanja. |
V. MERITVE ODVODA
PORABLJENE VODE IN ČIŠČENJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA |
18. člen |
Upravljavec v
soglasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznosti v zvezi z
izvajanjem periodičnih meritev količin in kakovosti odpadne vode. |
19. člen |
Uporabniki, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v enaki
količini izraženo v m3 in po stopnji onesnaženja v enakih razdobjih kot
za porabljeno vodo. Podatke o porabi vode zagotavlja upravljavec javnega
vodooskrbnega sistema. |
20. člen |
Kolikor upravljavec
ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je
ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče
odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna
poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi
odčitkov. |
Kolikor ni bilo
nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na
osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. |
Obračun na podlagi
standardov se izvede, če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na
podlagi meritev. |
21. člen |
Meritve, ki so
določene v soglasju, izvaja uporabnik sam, če je za to pooblaščen
izvajalec. Upravljavec predpiše način vzorčevanja, pogostnost meritev in
analizne parametre. Meritve, ki so osnova za izračun kanalščine, izvaja
upravljavec. |
22. člen |
Upravljavec lahko
zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če
uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno
kanalizacijo ustrezna, vendar ne na manj kot vsakih šest mesecev.
|
O rezultatih meritev
je uporabnik dolžan obveščati upravljavca najmanj enkrat letno oziroma
do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. |
23. člen |
Upravljavec določi
način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostost meritev
odpadne vode. |
Merilno mesto je
objekt na priključku uporabnika, ter služi nadzoru in kontroli odpadnih
vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti v skladu z internimi
predpisi in tehničnim pravilnikom upravljavca javne kanalizacije.
|
Uporabnik mora
upravljavcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.
|
Uporabnik mora v roku
osmih dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi upravljavca za
nadzorni pregled merilnega mesta.Uporabnik mora voditi obratni dnevnik
merilnega mesta. |
Uporabnik mora
upravljavcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled
obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete
odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter pregled delovanja
merilnih naprav. |
24. člen |
Kadar upravljavec
presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega
mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko
upravljavec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete
odpadne vode. |
25. člen |
Uporabnik je dolžan
takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so
zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile
odtekle v javno kanalizacijo. |
Uporabnik je dolžan
takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količin
odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. |
26. člen |
Vse stroške za
meritev odpadne in padavinske vode plača uporabnik javne kanalizacije. |
27. člen |
V primeru, da se v
objektu oziroma na nepremičnini, priključeni na omrežje upravljavca,
nahaja več uporabnikov, le-ti z medsebojnim sporazumom določijo deleže,
po katerih plačujejo storitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
|
O tem so uporabniki
dolžni pisno obvestiti upravljavca kanalizacijskega sistema. |
VI. INDUSTRIJSKE
ODPADNE VODE |
28. člen |
V javno kanalizacijo
se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za
kanalski priključek. |
Količina in lastnost
industrijske odpadne vode mora biti skladno z uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list
RS, št. 35/96). |
29. člen |
Uporabniki so dolžni
sproti pisno obveščati upravljavca o rezultatih emisijskega monitoringa
svojih odpadnih vod. V ta namen mu redno dostavljajo poročila o
preizkušanju in meritvah količine svojih odpadnih vod. |
30. člen |
Uporabnik uveljavlja
takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in
izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
|
Če so potrebni
dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljavcu tudi
tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom zakona o
varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in ponovno zaprositi
za izdajo soglasja za kanalski priključek. |
VII. ODVAJANJE
ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA
KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA |
31. člen |
Na območjih, kjer ni
zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih
objektov za čiščenje odplak (vodotesne greznice, čistilne naprave).
|
Za gradnjo greznice
si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje. K temu dovoljenju mora
izdati soglasje tudi pristojna občinska služba. |
Padavinske vode ne
smejo biti odvedene v greznico, ampak v meteorsko kanalizacijo, obcestni
jarek ali ponikalnico. |
32. člen |
Uporabniki morajo
zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov za čiščenje odplak.
Praznjenje objektov se opravlja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno.
Na območju varovalnega pasu podtalnice in mineralnih voda lahko objekte
prazni le posebej za to pooblaščena organizacija, ki opravlja
gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
|
Za končno dispozicijo
vsebine objektov za čiščenje odplak si mora izvajalec oziroma lastnik
pridobiti dovoljenje pristojnih inšpekcijskih služb, razen če se vsebina
objektov za čiščenje odplak prazni na komunalno čistilno napravo. V tem
primeru se postopek določi s pravilnikom o delovanju čistilne naprave. |
33. člen |
Odpadne vode se v
nobenem primeru ne smejo odvajati na območje varstvenih pasov podtalnice
in mineralnih voda. |
34. člen |
Za zbiranje odpadne
vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi
gnojišče in gnojiščno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo
biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v
površinske vode ali v podtalnico. |
VIII. UPORABA JAVNE
KANALIZACIJE |
35. člen |
Uporabnik ne sme v
javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadne vode, ki vsebuje
škodljive ali nevarne snovi, določene z uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list
RS, št. 35/96). |
36. člen |
Uporabnik ne sme v
javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v
takšnih koncentracijah, ki bi lahko: |
– povzročila požar
ali nevarnost eksplozije, |
– povzročila korozijo
ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožala zdravje
zaposlenega osebja, |
– povzročala ovire v
kanalih ali kako drugače motila delovanje sistema zaradi odlaganja
usedlin in lepljivih snovi, |
– stalno ali občasno
vplivala na delovanje javne kanalizacije, |
– povzročala
ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature, |
– zavirala tehnološke
postopke na čistilni napravi, |
– povzročala
onesnaževanje z radioaktivnimi snovmi, |
– vsebovala drugo
snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo snov, in katere
koncentracija je nad dovoljeno koncentracije. |
IX. PREKINITEV
ODVAJANJA ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA |
37. člen |
Upravljavec lahko po
enkratnem opozorilu na stroške uporabnika prekine odvajanje odpadne in
padavinske vode v naslednjih primerih: |
1. če odpadna voda
uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne
kanalizacije; |
2. če odpadna voda
prekorači dovoljene količine maščob, kislin, trdih predmetov,
radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih,
korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z
drugimi snovmi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav;
|
3. če niso izpolnjeni
pogoji soglasja za priključitev ali pa je s soglasjem v nasprotju;
|
4. če uporabnik ne
izpolnjuje obveznosti iz tega odloka; |
5. če uporabnik ne
poravnava računov za kanalščino niti po prejemu opomina pred
prekinitvijo odvajanja. |
Odvajanje odpadne in
padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok
prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne
priključitve. |
Uporabnik je dolžan
poravnati nastalo škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če
je le-ta nastala zaradi kvalitete uporabnikovih voda. |
38. člen |
Upravljavec ima
pravico za krajši čas prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode
zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije,
vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike
preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno. |
V primeru
intervencije na javnih objektih in napravah, lahko upravljavec takoj
prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem nemudoma
obvestiti uporabnike. |
39. člen |
V primeru višje sile,
kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave
povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima
upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in
padavinskih voda. O tem mora obvestiti uporabnike in postopati skladno s
sprejetimi načrti ukrepov za take primere. |
X. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV |
1. Obveznosti
upravljavca |
40. člen |
Upravljavec ima pri
odvajanju odpadne in padavinske vode naslednje obveznosti: |
1. skrbi za normalno
vzdrževanje in brezhibno obratovanje objektov in naprav javne
kanalizacije in čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju in
pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka,
|
2. ravna skladno z
določbami tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike, |
3. pri uporabnikih
redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in
drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje
dnevnik obratovanja le-teh, |
4. obvešča uporabnike
o prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode preko sredstev
javnega obveščanja ali neposredno, |
5. vodi kataster
objektov in naprav javne kanalizacije ter redno usklajuje kataster pri
zbirnem katastru geodetske uprave, |
6. skrbi za meritve
in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov, |
7. uporabnikom izdaja
soglasja in jim omogoča priključitev na javno kanalizacijo, |
8. organizira
odvajanje odpadne vode v primerih višje sile in ob nastopu višje sile
pravočasno poroča občinskim organom, |
9. sistematično
pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih
priključkov, |
10. nadzira gradnjo
objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
|
11. pregleda in
prevzame v upravljanje kanalizacijsko omrežje pod pogoji, navedenimi v
19. členu tega odloka, |
12. dolžan je pisno
obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno
kanalizacijo, |
13. kontrolira nivoje
olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje, |
14. kontrolira
vodotesnost kanalov in bazenov. |
2. Obveznosti
uporabnikov |
41. člen |
Obveznosti
uporabnikov so, da: |
1. zgradijo objekte
in naprave interne kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in
izdanim soglasjem upravljavca, |
2. omogočijo
upravljavcu pregled in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven
obratovalnega časa. Kolikor obstaja sum, da lastnik interne kanalizacije
le-te ne vzdržuje v skladu s pravilnikom upravljavca o vzdrževanju
interne kanalizacije, upravljavec poda pisno prijavo na pristojni
inšpekcijski organ, |
3. redno vzdržujejo
interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek interne
čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne
čistilne naprave, |
4. redno kontrolirajo
sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredujejo
upravljavcu, |
5. pravočasno
opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni analizaciji,
|
6. obveščajo
upravljavca o vseh spremembah pogojev za priključitev, |
7. redno plačujejo
odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov, |
8. odvajajo odpadno
vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij določenih v strokovnem
navodilu o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in
o dopustnih temperaturah vode, |
9. prijavijo
upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne in padavinske
vode, |
10. spremenijo
priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske
vode, |
11. najmanj štirikrat
letno oziroma ob vseh spremembah predložijo upravljavcu analizo odpadne
vode, izdelano v skladu s strokovnim navodilom o tem, katere snovi se
štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode,
če odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, |
12. odpadne vode, ki
ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, pred spuščanjem v javno
kanalizacijo ni dovoljeno redčiti z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da
bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, |
13. morajo v primeru,
če naprava za čiščenje ne dosega predpisanih učinkov pisno obvestiti
upravljavca o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o
uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje
zahtevanih učinkov čiščenja. |
Uporabniki se ne
smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.
|
Uporabniki ne smejo
prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku. |
42. člen |
Izvajalci del, kateri
izvajajo vzdrževalna ali druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s
svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma
drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje
odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje
upravljavca. |
Izvajalci del morajo
pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in drugih prometnih javnih
površin vzpostaviti na kanalizacijskem omrežju naprave v prvotno stanje.
|
Upravljavci drugih
objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, telefonsko
omrežje itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah
zagotoviti, da ostanejo kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane. |
XI. VIRI FINANCIRANJA
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE |
43. člen |
Viri financiranja
gospodarske javne službe iz 2. člena tega odloka so: |
– kanalščina,
|
– sredstva čiščenja
odpadnih in padavinskih voda, |
– sredstva občinskega
proračuna, |
– lastna sredstva
občanov, |
– sredstva državnega
proračuna in državnih skladov, |
– različne dotacije
in subvencije, |
– priključnine,
|
– takse, |
– druga sredstva,
namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje
odpadnih komunalnih in padavinskih voda. |
44. člen |
Kanalščino so dolžni
plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir. Kanalščino so
dolžni plačevati tudi tisti uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v
odprte vodotoke ali ponikovalnice na območjih, kjer je izgrajeno javno
kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir. |
Stroške čiščenja
odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javnega
kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje
odpadnih komunalnih voda. |
45. člen |
Predlog višine
kanalščine in cene čiščenja odpadnih voda določi pristojni organ
upravljavca v skladu z veljavnimi predpisi. Soglasje h kanalščini in k
cenam čiščenja daje občinski svet. |
46. člen |
Občinski svet lahko z
odloki določi obveznost plačevanja taks, ki se namensko uporabljajo za
odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. V odloku, s katerimi se
taksa uvede, mora biti določen način pobiranja in višina takse. |
47. člen |
Uporabniki so dolžni
plačevati kanalščino in stroške čiščenja odpadnih in padavinskih voda na
podlagi izstavljenega računa upravljavca. |
Kolikor je v objektu
več uporabnikov, se račun za odvedeno vodo izstavi upravniku objekta,
kolikor pa ta ni določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali
zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne
uporabnike, kolikor uporabniki v skladu s 28. členom tega odloka sami z
medsebojnim sporazumom ne določijo deležev, po katerih bodo plačevali
storitev odvajanja in čiščenja odplak. |
XII.
KAZENSKE DOLOČBE |
48. člen |
Z denarno kaznijo od
150.000 SIT do 300.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec, če ravna
v nasprotju s 13., 15., 16., 17., 37., 38., 40. in 47. členom tega
odloka. |
Z denarno kaznijo od
30.000 SIT do 90.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca, če
ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. |
49. člen |
Z denarno kaznijo od
150.000 SIT do 300.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali
samostojni podjetnik, če ravna v nasprotju s 6., 10., 11., 15., 16.,
17., 19., 23., 25., 28., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 35., 40. in 42.
členom tega odloka. |
Z denarno kaznijo od
30.000 SIT do 90.000 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba
pravne osebe, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. |
XIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
50. člen |
Za natančnejše
določbe o izvajanju javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja
odpadnih komunalnih in padavinskih voda se uporabljajo določila
pravilnika upravljavca. |
Upravljavec uskladi
doslej veljavni pravilnik z določbami tega odloka v enem letu od začetka
veljavnosti tega odloka. Tako usklajeni pravilnik začne veljati, ko da
na njega soglasje občinski svet. |
51. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
52. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 35205-005/2002-1 |
Benedikt, dne 6.
junija 2002. |
Župan |
Občine Benedikt
|
Milan Gumzar l. r. |