Na podlagi 21., 29.
in 61. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 76/08), 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno
prečiščeno besedilo), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98 in 127/06), 3. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno
besedilo), 3. člena
Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Rogašovci
(Uradni list RS, št. 10/09), določb Pravilnika o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 35/06, 41/08) ter 17. člena
Statuta Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 66/99, 76/03, 88/05,
79/06) je Občinski svet Občine Rogašovci na 23. redni seji dne 26. 6.
2009 sprejel |
O D L O K |
o oskrbi s pitno vodo
v Občini Rogašovci |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok določa
pogoje in način oskrbe s pitno vodo ter zahteve za oskrbo s pitno vodo,
ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske
gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v
nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo na
območju Občine Rogašovci. |
S storitvami javne
službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih
objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za
oskrbo živali. Za storitve javne službe se šteje tudi oskrba s pitno
vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo
storitve državnih in občinskih javnih služb. |
2. člen |
Uporabniki so fizične
ali pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), ki so lastniki ali
solastniki celote ali dela stavbe oziroma gradbenega inženirskega
objekta ali zemljišča na območju Občine Rogašovci, priključenega na
javni vodovod in uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo
vodo iz hidrantnega omrežja za zagotavljanje požarno varstvene funkcije
ali koristijo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. |
Odjemno mesto je
mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega
uporabnika ali drugo, s pogodbo dogovorjeno mesto. |
Ostali izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot izrazi, ki se
uporabljajo v predpisu, ki ureja oskrbo s pitno vodo. |
3. člen |
Občina Rogašovci
zagotavlja izvajanje javne službe na poselitvenih območjih v skladu s
predpisi o oskrbi s pitno vodo in programom komunalnega opremljanja
zemljišč. |
Na poselitvenih
območjih, kjer Občina Rogašovci ne izvaja javne službe, se lahko izvaja
lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo v skladu s pogoji iz predpisa, ki
ureja oskrbo s pitno vodo. |
Območja, na katerih
se izvaja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in območja, kjer
se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in
označena na topografski karti. |
II. UPRAVLJANJE
VODOVODOV |
4. člen |
Občina Rogašovci
zagotavlja izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo preko
režijskega obrata oziroma koncesionarja v obliki in na način, določen v
predpisu, ki ureja gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu:
upravljavec). |
V okviru storitev
javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem
območju zagotoviti: |
1. oskrbo s pitno
vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu
s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javne službe; |
2. pridobivanje
podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna
storitev javne službe; |
3. vzdrževanje
objektov in opreme javnega vodovoda; |
4. nadzor priključkov
stavb na javni vodovod; |
5. vzdrževanje
priključkov stavb na javni vodovod; |
6. vzdrževanje
javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s
predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij; |
7. izvajanje
notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu
v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo; |
8. monitoring
kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo; |
9. monitoring
količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja
javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz
vodnih virov; |
10. označevanje
vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne
vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na
vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema
pitno vodo; |
11. izvajanje
občinskega programa razvoja vodovodnega sistema; |
12. občasno
hidravlično modeliranje vodovodnih sistemov; |
13. občasno
modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih; |
14. redno preverjanje
podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb
z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju; |
15. vodenje evidenc v
skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo. |
5. člen |
Upravljavec zasebnega
vodovoda mora na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: |
1. oskrbo s pitno
vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi,
ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; |
2. redno vzdrževanje
objektov in opreme zasebnega vodovoda; |
3. vzdrževanje
zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu
s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij; |
4. nadzor priključkov
stavb na zasebni vodovod; |
5. monitoring
količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja
zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode
iz vodnih virov; |
6. obvezno udeležbo
pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira
izvajalec javne službe; |
7. meritve količin
dobavljene vode in obračun storitev. |
6. člen |
Zasebni vodovod mora
imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v
katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če se oskrbuje
s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska,
turistična ali živilska dejavnost. |
Za upravljavca
zasebnega vodovoda občina potrdi fizično ali pravno osebo, s katero so
lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega
vodovoda. |
Če med osebami, ki
jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe
prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega
vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca
javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja. |
III. OBJEKTI IN
NAPRAVE ZA OSKRBO S PITNO VODO |
7. člen |
Objekti in naprave
uporabnika so: |
1. vodovodni
priključek, ki ga sestavljata spojna cev med sekundarnim oziroma
primarnim vodovodom in vodomerom ali odvzemnim jaškom ter vsemi
vgrajenimi elementi in obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred
njim in nepovratnim ventilom za njim. |
2. interno vodovodno
in hidrantno omrežje je omrežje, ki ga od sekundarnega vodovoda ločuje
merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto. Načrtovanje, gradnjo in
vzdrževanje internih vodovodnih in hidrantnih omrežij mora zagotoviti
lastnik sam. |
3. vodomerni jašek,
ki je namenjen merilnemu mestu, mora biti izven stavbe in vedno
dostopen. |
4. interni hidranti,
interni odštevalni vodomeri, oprema za reduciranje ali dvigovanje tlaka,
vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo oprema za ogrevanje,
mehčanje, dezinfekcijo vode in druga oprema, ki je nameščena za
obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom. |
Objekti in naprave iz
prvega odstavka tega člena so v lasti uporabnika. |
8. člen |
Objekti in naprave v
upravljanju upravljavca so: |
a) sekundarni
vodovod: |
– omrežje in naprave
za neposredno priključevanje uporabnikov; |
– omrežje in naprave
za preprečevanje požarov; |
– omrežje za
vzdrževanje javnih površin; |
– črpališča in
naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem
vodovodnem omrežju; |
– naprave za čiščenje
in pripravo vode na sekundarnem omrežju; |
b) primarni vodovod:
|
– zajetja, vodnjaki,
črpališča, prečrpališča; |
– vodohrani;
|
– cevovodi od
črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
|
– naprave za čiščenje
in pripravo vode na primarnem omrežju; |
c) magistralni
vodovod: |
– objekti za
hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več
občin ali regije; |
– transportni
vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni
priključkov neposrednih porabnikov pitne vode; |
– vodna črpališča,
prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za
čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji. |
9. člen |
Objekti in naprave v
upravljanju upravljavca se glede na namen delijo na objekte in naprave
za individualno ali za skupno rabo. |
Vsi objekti in
naprave so namenjeni za individualno rabo, razen tistih, za katere ta
odlok izrecno določa, da so namenjeni skupni rabi. |
Objekti in naprave,
namenjeni skupni rabi so: |
– odvzemno mesto za
oskrbo s pitno vodo; |
– objekti in naprave
za oskrbo prebivalcev s požarno vodo v javni rabi (hidranti in hidrantno
omrežje); |
– vodovodno omrežje
za vzdrževanje javnih površin. |
Stroški vzdrževanja
naprav in objektov skupne rabe bremenijo proračun občine. |
IV. POGOJI
PRIKLJUČITVE NA JAVNI VODOVOD |
10. člen |
Na obstoječem
poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni
vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. Lastnik stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta, v katerem se rabi pitna voda, mora
zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na javni
vodovod. |
Na obstoječem
poselitvenem območju, ki ni opremljeno ali ni v celoti opremljeno z
javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov
dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na
javni vodovod. |
11. člen |
Na poselitvenem
območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne
službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega
vodovoda, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: |
– da je oddaljenost
stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja
od 200 m, ali |
– da je izvedba
priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod povezana z nesorazmernimi stroški. |
Sočasno mora biti za
obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjen pogoj iz 3. člena tega odloka
in pridobljeno vodno dovoljenje. |
Merila za poselitvena
območja oziroma njihove dele, ki se zaradi nesorazmernih stroškov ne
bodo priključevala na javni vodovod, občina določi z odlokom v skladu s
programom komunalnega opremljanja zemljišč. |
12. člen |
Priključitev na javni
vodovod je dovoljena le na podlagi pisnega soglasja, ki ga izda
upravljavec v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov ter urejanja prostora. |
Investitor in
uporabnik sta dolžna zagotoviti izvedbo priključka v skladu s pogoji iz
pisnega soglasja upravljavca. Za vsak odmik v izvedbi priključka mora
uporabnik ponovno pridobiti soglasje upravljavca. |
Uporabnika, ki ne
zaprosi za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod, mora
upravljavec obvestiti, da je obvezna priključitev njegove stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod in mu posredovati
pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek. |
13. člen |
Priključitev lahko
izvede upravljavec ali drug izvajalec v skladu s soglasjem upravljavca.
Po končani gradnji lastnik priključek brezplačno prenese v upravljanje
upravljavcu. |
Uporabnik ne sme
dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno
vodovodno omrežje ali vodovodni priključek brez soglasja upravljavca. |
14. člen |
Upravljavec dovoli
priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod
in dobavlja vodo uporabniku, če uporabnik predloži dokazilo o plačilu
komunalnega prispevka in ustrezno dovoljenje po predpisih o graditvi
objektov. |
Uporabnik vode s
plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne pravice na javnem
vodovodu. |
Na poselitvenem
območju upravljavec ne sme priključiti na javni vodovod uporabnika iz 2.
člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06,
41/08), ki ni pridobil vodnega dovoljenja za rabo vode iz javnega
vodovoda, za katero je potrebno pridobiti vodno dovoljenje. |
15. člen |
Upravljavec javnega
vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod, lastnik ali
najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in
opreme priključka stavbe na javni vodovod ter njegovo vzdrževanje
dopustiti in opravljene storitve plačati v skladu s tarifo za storitve
vzdrževanja priključkov stavbe na javni vodovod. |
16. člen |
Na javni vodovod se
mora priključiti vsako odjemno mesto posebej, upravljavec pa je dolžan
izvesti priključek po izpolnitvi pogojev za priključitev. |
V. PRENOS SISTEMOV ZA
OSKRBO S PITNO VODO V UPRAVLJANJE |
17. člen |
Sistemi za oskrbo s
pitno vodo, ki so v lasti oseb zasebnega prava, se prenesejo v
upravljanje upravljavcu javnega vodovoda na podlagi sklenjene pogodbe o
prenosu v upravljanje. |
Za prenos sistemov
morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
1. Vodovod, ki se
prenaša, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (gradbeno in uporabno
dovoljenje, projekt izvedenih del, izdelan digitalni kataster vodovoda,
evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove
vrednosti) ter urejena lastninska razmerja. |
2. Vsi vgrajeni
obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s
predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje. |
3. Izračunani morajo
biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s
prevzemom. |
4. Postopek prenosa
mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.
|
5. Voda, ki se
zajema, mora biti zdravstveno ustrezna in mora imeti ustrezno kapaciteto
zajete vode. |
VI. UPORABA JAVNEGA
VODOVODA |
18. člen |
Uporabnik se sme
oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne
poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov, ki so priključeni
na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.
|
Pri načrtovanju in
zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da
ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge
namene. |
19. člen |
Uporabnik se sme
oskrbovati iz javnega vodovoda in uporabljati vodo iz lastnega vodnega
vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in na
lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave
in ima uporabnik za rabo vode iz lastnega vodnega vira vodno dovoljenje. |
20. člen |
V primeru izrednih
razmer, kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad
energije, večjih okvar na javnem vodovodu in podobno, ima upravljavec
pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora
pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. |
21. člen |
V primeru pomanjkanja
vode na vodnem viru ali poškodbe na objektih ali opremi vodovoda, zaradi
katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec
vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da
ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode v druge
namene. |
VII. MERITEV KOLIČIN
PORABLJENE VODE |
22. člen |
Količina porabljene
vode se meri z obračunskimi vodomeri. |
Vsakemu novemu
uporabniku namesti upravljavec javnega vodovoda obračunski vodomer na
stroške uporabnika. |
Uporabniki, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, pa nimajo vgrajenih vodomerov,
morajo zagotoviti vgradnjo vodomera v zunanje vodomerne jaške v skladu s
soglasjem upravljavca. |
23. člen |
Tip, velikost in
mesto namestitve določi upravljavec v skladu z izdanim soglasjem. Vsak
obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega organa.
|
Upravljavec vzdržuje
obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo.
Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega
vodomera bremenijo uporabnika v obliki tarifnega sistema, ki jo
upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom. |
24. člen |
Uporabnik ne sme
prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera,
odstraniti plombe upravljavca na obračunskem vodomeru ali odvzemati vodo
pred obračunskim vodomerom. |
25. člen |
Vodomeri v interni
napeljavi služijo uporabniku in upravljavcu interne napeljave za
kontrole porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda
ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov. |
26. člen |
Uporabnik je dolžan
zagotoviti in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen
upravljavcu javnega vodovoda za namen izvajanja vzdrževanja in rednega
pregledovanja. |
27. člen |
Vsako okvaro na
priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu javnega
vodovoda. Okvaro lahko odpravi izključno upravljavec. |
Stroški, ki nastanejo
na vodomeru po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika oziroma
povzročitelja stroškov. |
28. člen |
Uporabnik ima poleg
rednih pregledov iz 20. člena pravico zahtevati izredno kontrolo
točnosti obračunskega vodomera, če je sporna njegova točnost. Če se
ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc,
nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
VIII. VIRI
FINANCIRANJA IN OBRAČUN OSKRBE S PITNO VODO |
29. člen |
Viri financiranja
javne službe oskrbe s pitno vodo so: |
– cena storitev
oskrbe s pitno vodo; |
– komunalni
prispevek; |
– proračun Občine
Rogašovci; |
– drugi viri. |
30. člen |
Občinski svet daje
soglasje k ceni za pitno vodo na predlog upravljavca javnega vodovoda,
če z drugimi predpisi ni določeno drugače. |
Oblikovanje cene
storitve oskrbe s pitno vodo, ki se ne šteje v storitev javne službe,
oblikuje upravljavec v skladu s tarifnim sistemom. |
31. člen |
Če upravljavec ali
porabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen
nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati
stanja na obračunskem vodomeru, je osnova za obračun povprečna dnevna
poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo
nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna
poraba na osnovi primerljivih podatkov o porabi pitne vode v Občini
Rogašovci za preteklo leto. |
32. člen |
Količina porabljene
vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku
vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej.
|
Pri porabnikih –
fizičnih osebah odčita upravljavec stanje na obračunskem vodomeru
najmanj dvakrat letno, pri pravnih osebah pa mesečno, pri čemer se ne
upošteva število odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave
vodomera. |
33. člen |
V primerih, če je na
internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno
vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim
vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu objekta
oziroma internega vodovoda. |
Interna delitev in
zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prvega odstavka tega člena
je obveznost lastnikov oziroma upravljavcev teh objektov. |
34. člen |
Račun mora uporabnik
plačati v roku, navedenem na računu in priloženi položnici. Uporabnik
lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v
petnajstih dneh po prejemu računa in položnice. Če uporabnik ne plača
zneska računa v postavljenem roku, pa ni sporočil upravljavcu pisnega
ugovora na obračun, mu upravljavec izda opomin. |
Upravljavec je dolžan
pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne
sme prekiniti dobave vode. |
Če uporabnik ne plača
zneska računa niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec
prekine dobavo vode, o čemer mora biti porabnik v pisnem opominu
opozorjen. Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s
prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov. |
IX. OBVEZNOSTI
UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV TER IZVAJALCEV |
35. člen |
Upravljavec javnega
vodovoda ima pri oskrbi s pitno vodo poleg nalog iz 4. člena tega
odloka, naslednje obveznosti: |
– zagotavljanje
normalnega obratovanja javnega vodovoda v okviru razpoložljivih
kapacitet in pravočasno pripravljanje predlog za planiranje obnove,
širitve in dopolnitve sistemov za oskrbo s pitno vodo ter varovanje,
zaščite in izkoriščanja vodnih virov; |
– kontrolirati hišne
priključke; |
– redno vzdrževanje
obračunskih vodomerov in skrb za redne preizkuse, skladno z zakonom o
merilih ali na zahtevo uporabnika; |
– kontrolirati
ustreznost internega vodovodnega omrežja pred priključitvijo na javni
vodovod; |
– organiziranje
oskrbe s pitno vodo v primeru višje sile in poročanje o nastopu višje
sile pristojnim občinskim organom; |
– opraviti pregled
interne napeljave in opraviti kontrolo kakovosti vode, kolikor je podan
utemeljen sum, da je voda neustrezna; |
– obveščanje
uporabnikov o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode v
sredstvih javnega obveščanja ali neposredno; |
– pripravo programa
oskrbe s pitno vodo za naslednje leto; |
– pripravo letnega
poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto in ga posredovati
ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta; |
– voditi evidenco
uporabnikov iz drugega odstavka 19. člena tega odloka; |
– organiziranje
stalnega izobraževanja upravljavcev zasebnih vodovodov na stroške
upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni oskrbi s pitno vodo;
|
– izdajanje soglasij
in omogočanje priključitev na javni vodovod; |
– letno spremljanje
vodnih izgub v vodovodnem omrežju in pripravo programa ukrepov za
zmanjševanje vodnih izgub; |
– druge naloge v
skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. |
36. člen |
Uporabniki imajo
naslednje obveznosti: |
– na javni vodovod se
lahko priključijo le pod pogoji iz IV. poglavja tega odloka;
|
– redno vzdržujejo
interno omrežje, vodomerni jašek ali nišo, hišni priključek in interne
hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih zaradi
snega, ledu ali ostalega materiala; |
– zaščitijo pred
zamrzovanjem obračunski vodomer; |
– dovoljujejo dostop
v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera,
ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev
vode; |
– kontrolirajo
stvarno porabo vode in jo primerjajo z dovoljeno ob priključitvi;
|
– javljajo
upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomeru in o
odjemu vode iz požarnih hidrantov; |
– pismeno obveščajo
upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki
imajo vpliv na odvzem in obračun v roku 8 dni od nastanka sprememb.
Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti; |
– redno plačujejo
porabljeno vodo na podlagi izdanih računov; |
– urejajo medsebojno
delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera
in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika računov; |
– se drže varčevalnih
in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave
vode; |
– pridobijo mnenja
upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih internega omrežja;
|
– obvestijo
upravljavca o lastni oskrbi z vodo; |
– povrnejo škodo
povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z
njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim
odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu. |
37. člen |
Izvajalci del morajo
pred pričetkom vzdrževalnih del in pri rekonstrukciji ali gradnji cest,
ulic, trgov ter ostale komunalne infrastrukture pridobiti soglasje
upravljavca javnega vodovoda. Po zaključku del morajo vzpostaviti
vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. |
Upravljavci drugih
infrastrukturnih objektov in naprav morajo pri opravljanju del na svojih
objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo elementi javnega vodovoda
nepoškodovani. |
X. ODVZEM VODE IZ
HIDRANTOV IN POSEBNIH ODVZEMNIH MEST |
38. člen |
Hidrantno omrežje, ki
je v omrežju javnega vodovoda, služi predvsem požarni varnosti in mora
biti vedno dostopno in v brezhibnem stanju. Javne hidrante vzdržuje
upravljavec. Stroški vzdrževanja bremenijo proračun občine. |
Iz hidrantov se sme
odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov, vaje za
preprečevanje požarov in za intervencije ob naravnih in drugih nesrečah.
Zaradi registracije odvzete vode je treba najkasneje naslednji delovni
dan obvestiti upravljavca o uporabi hidranta, trajanju in količini
odvzete vode. Upravljavec po obvestilu pregleda hidrant in o morebitnih
poškodbah obvesti uporabnika. |
Odvzem vode iz
posebnih odvzemnih mest za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem
upravljavca. Za takšen odvzem vode skleneta uporabnik in upravljavec
pogodbo, v kateri določita tudi pogoje odvzema in plačilo stroškov
porabljene vode. |
39. člen |
Za uporabo hidrantov
v lasti uporabnika (interni hidranti), ki se napaja direktno iz javnega
vodovoda in je brez vodomera, veljajo določbe tega poglavja.
|
Te hidrante plombira
upravljavec, vzdržuje pa jih lastnik na lastne stroške. |
O odstranitvi plombe
mora uporabnik obvestiti upravljavca najkasneje naslednji delovni dan. |
40. člen |
Uporabnik mora
pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe nosi vse stroške
za popravilo okvare, ki jo je povzročil. |
Uporabnika ne
bremenijo stroški popravila okvare, ki nastanejo pri gašenju požarov,
vajah za preprečevanje požarov in v primeru intervencije ob naravnih in
drugih nesrečah. Stroški popravila v navedenih primerih bremenijo
proračun občine. |
XI. PREKINITEV DOBAVE
VODE |
41. člen |
Upravljavec lahko
brez odpovedi in s predhodnim obvestilom prekine dobavo vode v
naslednjih primerih: |
1. če stanje interne
napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov
oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu, |
2. če je priključek
na vodovod izveden brez soglasja upravljavca, |
3. če interna
instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim
uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja, |
4. če uporabnik brez
soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo
interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo, |
5. če uporabnik
onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera, ali
pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z
določili tega odloka, |
6. če uporabnik brez
privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako
drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
|
7. če uporabnik krši
objavljene omejitve pri varčevanju z vodo, |
8. če uporabnik ne
poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred
prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden, |
9. če z odvodom
odpadnih voda, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča
nevarnost onesnaževanja vode. |
Upravljavec lahko
prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v
pravice drugih uporabnikov, razen v primeru iz 9. točke tega člena.
|
Dobava vode je
prekinjena za čas dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Stroški
prekinitve in ponovne priključitve bremenijo uprabnika. |
42. člen |
Upravljavec prekine
dobavo vode in ukine priključek, če porabnik pisno odpove priključek ali
zahteva prekinitev dobave vode. |
Priključek
upravljavec ukine tako, da: |
– fizično odstrani
priključni ventil in cev, |
– izbriše priključek
iz katastra, |
– vnese v evidenco
uporabnikov njegovo ukinitev. |
Stroške ukinitve
priključka nosi uporabnik. |
43. člen |
Upravljavec ima
pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih
vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora o
času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike
preko sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali
neposredno. |
44. člen |
V primeru
nepredvidenih okvar ima izvajalec pravico za krajši čas prekiniti dobavo
vode brez predhodnega obvestila. |
XII. KAZENSKE DOLOČBE |
45. člen |
Z globo 500 EUR se
kaznuje upravljavec: |
1. če ne izpolnjuje
obveznosti iz 4. in 35. člena tega odloka, |
2. če ne dopusti
priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 12. člena tega odloka,
|
3. če prekine dobavo
vode v nasprotju z 41. členom tega odloka. |
46. člen |
Uporabniki javnega
vodovoda se kaznujejo z globo, če: |
1. se ne priključi in
ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (10. člen);
|
2. se priključi na
javni vodovod brez soglasja upravljavca (12. člen); |
3. dovoli
priključitev objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno
omrežje ali vodovodni priključek brez soglasja upravljavca (13. člen);
|
4. prekine dobavo
vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v
napeljavi (18. člen); |
5. ne zagotovi
vgradnjo obračunskega vodomera v skladu s tretjim odstavkom 22. člena
tega odloka; |
6. ravna v nasprotju
s 24. členom tega odloka; |
7. ne izpolnjuje
obveznosti iz 36. člena; |
8. odvzema vodo iz
javnega hidranta v nasprotju z X. poglavjem tega odloka. |
Z globo 500 EUR se za
prekrške iz tega člena kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo 100
EUR odgovorna oseba pravne osebe. |
Z globo 100 EUR se za
prekršek kaznuje uporabnik posameznik. |
47. člen |
Z globo 500 EUR se
kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ne ravna v skladu s 37. členom tega
odloka. |
Z globo 100 EUR se
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena. |
Z globo 100 EUR se za
prekršek kaznuje uporabnik posameznik. |
48. člen |
Inšpekcijski nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe,
pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor. |
XIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
49. člen |
Priključki obstoječih
stavb se prenesejo v vzdrževanje upravljavcu javnega vodovoda na podlagi
sklenjene pogodbe. |
50. člen |
Upravljavec javnega
vodovoda izvede vpis v evidenco uporabnikov v roku 6 mesecev po
uveljavitvi tega odloka. |
51. člen |
Lastniki obstoječih
stavb, ki zagotavljajo lastno oskrbo z vodo, morajo prilagoditi oskrbo z
vodo zahtevam tega odloka najkasneje do 31. 12. 2010. |
52. člen |
Ta odlok začne
veljati šestdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-2/2009-12 |
Rogašovci, dne 26.
junija 2009 |
|
Župan |
Občine Rogašovci
|
Edvard Mihalič l.r. |