Na podlagi
90. člena
Poslovnika občinskega sveta
(Uradni list RS, št. 55/2007) je občinski svet na 34. redni seji dne
11.6.2014 sprejel Statut občine Kranjska Gora – uradno prečiščeno
besedilo (UPB1), ki vsebuje: |
·
Statut občine Kranjska Gora
(Uradni
list RS, št. 55/2007), |
·
Spremembe in dopolnitve Statuta občine Kranjska Gora
(Uradni list RS, št. 122/2008), |
·
Spremembe in dopolnitve Statuta občine Kranjska Gora
(Uradni lisr RS, št. 45/2010), |
·
Spremembe in dopolnitve Statuta občine Kranjska Gora
(Uradni list RS, št. 36/2012), |
·
Spremembe in dopolnitve Statuta občine Kranjska Gora
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2013) in |
·
Spremembe in dpolnitve Statuta občine Kranjska Gora,
sprejete na 34. redni seji dne 11.6.2014. |
|
Na podlagi
prvega odstavka 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS,
št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - Odl. US, 76/08, 79/09,
51/10, 84/10 - Odl. US in 40/12-ZUJF), je občinski svet Občine Kranjska
Gora na 34. redni seji dne 11.6.2014 sprejel |
|
STATUT |
OBČINE
KRANJSKA GORA - URADNO PREČIŠČENO BESEDILO (UPB1) |
|
I.
Splošne določbe |
|
1.
člen |
(območje,
ime in sedež občine) |
Občina
Kranjska Gora (v nadaljevanju občina) je temeljna samoupravna lokalna
skupnost, ustanovljena z Zakonom o ustanovitvi občin in določitvi
njihovih območij – ZUODNO (Uradni list, RS, št. 60/94 in spremembe). Po
zakonu območje občine obsega naslednja naselja: Belca, Dovje, Gozd
Martuljek, Kranjska Gora, Log, Mojstrana, Podkoren, Rateče, Srednji vrh
in Zgornja Radovna. |
Teritorialno pa občina Kranjska Gora obsega območje naslednjih
katastrskih občin (k.o.): |
Rateče,
Podkoren, Kranjska Gora, Gozd, Dovje (delno), Višelnica II (delno). |
Sedež
občine je v Kranjski Gori, Kolodvorska ulica 1B. |
Občina je
pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino
predstavlja in zastopa župan. |
Območje,
ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga
določa zakon. |
Območja in
imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim
odlokom. |
|
2.
člen |
(ožji
deli občine) |
Na območju
občine so ustanovljene kot ožji deli občine naslednje krajevne
skupnosti: |
·
Krajevna skupnost Dovje – Mojstrana, ki obsega naselja: Dovje,
Mojstrana, Belca in Zgornja Radovna, |
·
Krajevna skupnost »Rute«- Gozd Martuljek, Srednji vrh, ki obsega območje
naselij: Gozd Martuljek in Srednji vrh, |
·
Krajevna skupnost Kranjska Gora, ki obsega območje naselij: Kranjska
Gora in Log, |
·
Krajevna skupnost Podkoren, ki obsega območje naselja Podkoren, |
·
Krajevna skupnosr Rateče – Planica, ki obsega območje naselja Rateče. |
Pravni
status, organizacija in naloge krajevnih skupnosti so določeni s tem
statutom, odlokom občine in statuti krajevnih skupnosti, ki morajo biti
usklajeni s statutom občine ter drugimi splošnimi akti krajevnih
skupnosti. |
|
3.
člen |
(izvirne
in prenesene naloge) |
Občina v
okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v
zakonu, ki ureja lokalno samoupravo ter naloge, določene s predpisi
občine na podlagi zakona. |
Država
lahko z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz
državne pristojnosti, ki bi se lahko racionalneje in učinkoviteje
opravljale v občini, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. |
|
4.
člen |
(občani) |
Osebe, ki
imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem, ter v drugih organih v skladu s tem zakonom. |
Občani
sodelujejo pri opravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in z ljudsko iniciativo. |
|
5.
člen |
(uresničevanje skupnih nalog) |
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z
lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami
lokalnih skupnosti. |
Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti
in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja
skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne
zavode, javna podjetja. |
Občine se
zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v
združenja. |
|
6.
člen |
(grb,
zastava in praznik občine) |
Občina ima
svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določi z odlokom. |
Občina
Kranjska Gora ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem
krogu na zgornji polovici napis: Občina Kranjska Gora, v zunanjem krogu
na spodnji polovici kroga pa naziv organa občine – Župan, Občinski svet,
Nadzorni odbor, Občinska uprava, Volilna komisija. Velikost, uporabo in
hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom. |
Za
prispevek k razvoju na posameznih področjih podeljuje občina zaslužnim
občanom, organizatorjem in drugim občinska priznanja in nagrade, v
skladu s posebnim odlokom. |
|
II.
Naloge občine |
|
7.
člen |
(naloge
občine) |
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
·
sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte občine, |
·
sprejema občinski proračun, spremembe proračuna, rebalans proračuna in
zaključni račun proračuna občine, |
·
načrtuje prostorski razvoj in sprejema prostorske akte občine v okviru,
ki ga omogoča veljavna zakonodaja, |
·
predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti, |
·
sprejema strategijo razvoja občine in druge razvojne programe občine. |
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
·
ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine, |
·
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
·
sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
·
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3.
Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
·
spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
·
sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj v občini, |
·
pospešuje gospodarski razvoj, |
·
sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občin
pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
·
z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oz. gospodarskih subjektov. |
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
sklada stanovanj tako, da: |
·
v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
·
spremlja dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
·
spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanov. trg, |
·
v
skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo
in prenovo stanovanj, |
·
sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
5.
Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
·
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z zakonom, |
·
nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
·
gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
|
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
·
ustanovi vzgojno izobraževalni zavod (javna osnovna šola in javni
vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za
njihovo delovanje, |
·
v
skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
·
sodeluje z vzgojno izobraževalnimi zavodi in zdravstvenim zavodom, |
·
z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
·
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
·
spremlja stanje na tem področju, |
·
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
·
sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami. |
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije |
tako, da: |
·
omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju, |
·
določa občinski program športa, |
·
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
·
z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
·
sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9.
Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da: |
·
izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja, |
·
spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema
ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
·
sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
·
sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
·
skrbi za proizvodnjo in prodajo električne energije iz obnovljivih virov
energije, |
·
z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
·
občinske ceste, ulice in javne poti, |
·
površine za pešce in kolesarje, |
·
igrišča za šport in rekreacijo, ter otroška igrišča, |
·
javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
·
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v občini. |
11.
Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in
drugih nesreč |
tako, da v
skladu z merili in normativi: |
·
organizira reševalno pomoč v požarih, |
·
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
·
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
·
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
·
sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
·
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12.
Ureja javni red v občini tako, da: |
·
sprejema programe varnosti, |
·
določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
·
ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, |
·
organizira občinsko redarstvo, |
·
ureja lokalni promet in predpisuje prometno ureditev v občini, |
·
opravlja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
·
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, |
·
s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno, |
·
opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8.
člen |
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
·
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občinbe, |
·
določanje namembnosti urbanega prostora, |
·
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
·
evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
·
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spoimenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
·
mrliško ogledno službo in |
·
ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
9.
člen |
(statistične, evidenčne in analitične naloge) |
Občina
opravlja statistične, evidenčne in nalitične naloge za svoje potrebe. |
Občina
obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svojih
izvirnih pristojnosti in jih pridobiva v skladu z zakonom. |
|
III.
Organi občine |
|
1.
Skupne določbe |
|
10.
člen |
(organi
občine) |
Organi
občine so: občinski svet, župan in nadzorni odbor občine. |
Občina ima
volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom in
drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in
referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
Občina ima
tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve
oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se
izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani
občinskega sveta, župan in podžupan (podžupani) so občinski
funkcionarji. |
|
11.
člen |
(občinska
uprava) |
Občina ima
občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
Za
izvrševanje inšpekcijskih nalog v pristojnosti občine in nalog
občinskega redarstva se ustanovi skupaj z drugimi občinami organ skupne
občinske uprave. |
Občinska
uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. |
|
Občinsko
upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim
določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
Občinsko
upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje
organizacijske enote. |
Občinsko
upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa župan. |
|
12. člen |
(sprejemanje odločitev na sejah organov) |
Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače odločeno, lahko organi občine, ki delajo
na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov
organov občine. Odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasuje večina
navzočih članov. |
|
13.
člen |
(javnost
dela) |
Delo
organov občine je javno. |
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov,
predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah
občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga
za odločanje občinskih organov. |
Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave ali
državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in
poslovnik občinskega sveta. |
Občani in
njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in
pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
Za odnose
z javnostjo skrbita župan in direktor občinske uprave ali druga
pooblaščena oseba, ki ima za to pooblastilo od župana ali direktorja
občinske uprave. |
|
2.
Občinski svet |
|
14.
člen |
(občinski
svet) |
Občinski
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine. |
Občinski
svet šteje šestnajst (16) članov. |
Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta
se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja
do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta,
če ni z zakonom drugače določeno. |
Občinski
svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov občinskega sveta. |
Prvo sejo
občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov
občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev,
pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
15. člen |
(volitve
članov občinskega sveta) |
Volitve
občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice
z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski
svet se voli po sistemu v skladu z zakonom. |
Občina je
oblikovana kot ena volilna enota. |
|
|
16.
člen |
(pristojnosti občinskega sveta) |
Občinski
svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
V okviru
svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
1.
sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
2.
sprejema občinski proračun, njegove spremembe in zaključni račun, |
3.
sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske
uprave na predlog župana, |
4.
v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja in ukinja skupne
organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih
pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
5.
daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in
odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po
zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
6.
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
7.
potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
8.
imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
9.
imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
|
10.
določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi
podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
11.
odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z
zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
12.
odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
13.
razpisuje referendum, |
14.
s
svojim aktom, v skladu z zakonom, določa sejnine članom občinskega sveta
in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in
delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev
javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v
soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne
razrede plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in
javnih skladov, |
15.
določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb, |
16.
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
17.
imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona;
|
18.
določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
19.
sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
20.
določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni, |
21.
sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
22.
lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter
potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
23.
v
okviru kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za
določen čas v kabinetu župana, |
24.
imenuje in razrešuje člane Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, |
25.
daje soglasje lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na
njenem območju, |
26.
daje mnenje o opravljanju igralniške dejavnosti na območju sosednjih
lokalnih skupnosti, |
27.
sprejema koncesijske akte, |
28.
odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut. |
|
17.
člen |
(funkcija
člana občinskega sveta) |
Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija
člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
18.
člen |
(župan) |
Župan
predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi seje, nima pa pravice
glasovanja. |
Za vodenje
sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez
posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko
opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
Župan mora
sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila
podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega
reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo
občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
Če seja
občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in
občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
|
|
19.
člen |
(organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta) |
Strokovno
in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri
pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
20.
člen |
(seje
občinskega sveta) |
Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
|
Dnevni red
seje občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
Župan
mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu
dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki
seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako
sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu (podžupanom),
članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in
direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti
javna občila. Sklic z dnevnim redom se objavi na oglasnih deskah v vseh
krajih občine. |
Predsednik
nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje
občinskega sveta in sodelovati, kadar se obravnavajo vprašanja iz
njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
21.
člen |
(odločanje
članov občinskega sveta) |
|
Občinski
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih
članov, razen za odločanje o razpolaganju z nepremičninami, kjer
sprejema odločitve z dvotretjinsko večino vseh članov sveta ter za
zadeve, za katere zakon ali statut določa drugačno večino.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih
članov, razen za zadeve, za katere zakon ali statut določa drugačno
večino. |
Občinski
svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v
primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
Način dela
in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in
direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta
poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
22.
člen |
(predčasno
prenehanje mandata članom občinskega sveta) |
Članu
občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat iz razlogov, ki jih
določa zakon. |
Članu
občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski
svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandat, kijih
opredeljuje zaklon. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član
občinskega sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih
dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči
v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. |
Če član
občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno
izjavo županu, županu pa, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski
svet in občinsko volilno komisijo. Župan mora občinski svet in občinsko
volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih
dni od prejema pisne odstopne izjave. |
Če župan v
roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske
volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat ,
v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na
upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in o tožbi iz
tretjega odstavka tega člena meritorno odloči v 30 dneh. O morebitni
pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko
uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen,
če ne bi bil član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal,
predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane
občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
Postopki
za nadomestitev člana občinskega sveta ali izvolitve župana se lahko
začnejo po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni vložena, po
preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločbo upravnega sodišča, če
pritožba ni vložena, če pritožba ni vložena, oziroma po pravnomočni
odločitvi sodišča |
|
2.
Odbori in komisije občinskega sveta |
|
23.
člen |
(odbori in
komisije) |
Občinski
svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski
svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih
delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik ali odlok občinskega
sveta. |
Občasna
delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
24.
člen |
(komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih
občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
·
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
·
občinskemu svetu ali županu daje pobude in mnenja v zvezi s kadrovskimi
vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
·
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge
prejemke občinskih funkcionarjev, |
·
izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
·
obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
|
25.
člen |
(stalna in
občasna delovna telesa občinskega sveta) |
Občinski
svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. |
Odbori in
komisije štejejo 3 do 7 članov. Število članov posameznega
delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s
poslovnikom občinskega sveta ali z odlokom. |
|
26.
člen |
(imenovanje članov odborov in komisij) |
Člane
odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
Prvo sejo
delovnega telesa skliče župan najpozneje v roku 90 dni po konstituiranju
občinskega sveta. |
Članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
27.
člen |
(pristojnosti odborov in komisij) |
Komisije
in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu
s poslovnikom ali odlokom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
Komisije
in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
28.
člen |
(razrešitev člana delovnega telesa) |
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa
občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih
teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
3.
Župan |
|
29.
člen |
(župan) |
Župana
volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna
doba župana traja štiri leta. |
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta, na podlagi poročila občinske
volilne komisije o izidu glasovanja za župana, odloči o morebitnih
pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana
oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
Župan
opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O svoji odločitvi mora pisno obvestiti
občinski svet. |
|
30.
člen |
(pristojnosti župana) |
Župan
predstavlja in zastopa občino. |
Poleg tega
župan: |
·
sklicuje in vodi seje občinskega sveta, |
·
predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte oziroma materialne predpise iz
pristojnosti občinskega sveta, |
·
izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih |
·
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
·
skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega
sveta, |
·
skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
·
predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
ter lahko pooblasti tajnika
direktorja občinske uprave
občine za te naloge, |
·
imenuje in razrešuje tajnika občine,
direktorja občinske uprave vodje
organov občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in
predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani
občin ustanoviteljic, |
· usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
· imenuje oz. s sklepom ustanavlja projektne in druge strokovne -
posvetovalne skupine, |
·
odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja občine, |
·
odloča o pridobitvi nepremičnega premoženja v posamični vrednosti do
10.000,00 EUR, |
·
opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
Župan v
skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
31.
člen |
(zadržanje
objave splošnega akta) |
Župan
lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita,
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32.
člen |
(naloge
župana na področju zaščite in reševanja) |
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju obrambe, zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
·
skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
·
imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
·
sprejme operativni načrt zaščite in reševanja, |
·
vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
·
določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
·
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
·
sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
·
v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
·
predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33.
člen |
(nujni
ukrepi) |
V primeru
razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in
premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati,
lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev
občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34.
člen |
(podžupan
občine) |
Za pomoč
pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana.
Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi
razreši. |
Podžupani
pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz
pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti. |
Podžupan,
ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan, nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
V primeru
predčasnega prenehanja mandata župana, opravlja funkcijo župana do
razpisa nadomestnih volitev podžupan. Če ima občina več podžupanov pa
tisti podžupan, ki ga določi župan razen, če je razrešen. Če župan ne
določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če
je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta
bo opravljal to funkcijo. To odločitev sprejme občinski svet z večino
vseh članov sveta. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice
glasovati za odločitve občinskega sveta. |
V soglasju
z županom se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali
poklicno. O tem župan pisno obvesti občinski svet. |
|
35.
člen |
(nadomeščanje župana in podžupana) |
Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne
more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta,
ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega
sveta. |
V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
36.
člen |
(komisije
in drugi strokovni organi občine) |
Če je tako
določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije
in druge strokovne organe občine. |
Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
37.
člen |
(prenehanje mandata župana in podžupana) |
Predčasno
prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
Podžupanu
preneha mandat poleg razlogov, določenih z zakonom, tudi v primeru, če
ga župan razreši ali z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu
predčasno potekel mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve
ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega
sveta. |
|
4.
Nadzorni odbor |
|
38.
člen |
(nadzorni
odbor) |
Nadzorni
odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni
odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
·
opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
·
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
·
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni
odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost
poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih
skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
39.
člen |
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora) |
Nadzorni
odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet
izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Predsednik
nadzornega odbora naj ima praviloma VI. stopnjo strokovne izobrazbe in
izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za
člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave,
delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki
proračunskih sredstev. |
Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. |
Razrešitev
opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40.
člen |
(konstituiranje nadzornega odbora) |
Prvo sejo
nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan v 30-dneh od
imenovanja. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih
večina članov. |
Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni
odbor dela in sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih
članov. |
Sedež
nadzornega odbora je na sedežu občine v Kranjski Gori. Nadzorni odbor za
seje uporablja prostore občine. |
Nadzorni
odbor za svoja pisanja uporablja pečat občine. |
|
41.
člen |
(program
nadzornega odbora) |
Nadzorni
odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni
program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu. |
Nadzorni
odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
·
proračuna in zaključnega računa proračuna občine, |
·
finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih). |
Nadzorni
odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v
nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
Nadzorni
odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu
svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
Nadzorni
odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi
občine in krajevnih skupnosti, organi uporabnikov proračunskih sredstev
in drugimi osebami. |
Predsednik
ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje
občinskega sveta, ko se obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za
katere nadzorni odbor oceni, da so pomembni za njegovo delo. |
|
42.
člen |
(pristojnosti nadzornega odbora) |
Na občini
in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni
nadzor. |
Nadzorni
odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev
(javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj
poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino
in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
Nadzorni
odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo
uporabnika proračuna. |
V postopku
nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru
predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora,
odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
43.
člen |
(izločitev
člana nadzornega odbora) |
Nadzorni
odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
Šteje se,
da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
·
je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v
ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z
njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega
drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost
prenehala, |
·
je
član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe, |
·
če
je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
Izločitev
člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
|
44.
člen |
(poročilo
nadzornega odbora) |
Za
posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v
nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi
osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega
odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot
poročilo o nadzoru. |
Predsednik
nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek
poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
Osnutek
poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku
poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora.
Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru.
|
Če osnutek
poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati
nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
Predlog
poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
45.
člen |
(odzivno
poročilo) |
Nadzorni
odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v
roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst
dni od prejema predloga poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni
odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora.
|
Po preteku
rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane
osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje
nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi
računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
46.
člen |
(vsebina
poročila nadzornega odbora) |
Poročilo o
nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in
podzakonskim predpisom. |
V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru, in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
Z ocenami
nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost
poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na
uporabljena sodila v nadzoru. |
V mnenju
se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali
smotrno. |
Nepravilno
poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s
predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in
drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri
svojem poslovanju. |
Nesmotrno
poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. |
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
Neuspešno
poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane
osebe. |
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
|
47.
člen |
(postopanje nadzornega odbora) |
Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
V primeru,
da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
48.
člen |
(obravnava
poročila nadzornega odbora) |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
Župan je
dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi
predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno
samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih
mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb
javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za
poslovanje občine pomembnimi odločitvami, in sicer z: |
·
zadolževanjem občine, |
·
načrtovanjem oziroma izvajanjem investicij, |
·
pridobitvijo, odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega premoženja, |
·
naložbo denarnih sredstev, nakupom in prodajo vrednostnih papirjev in
deležev, |
·
odpisi terjatev, |
·
ustanovitvijo javnega podjetja, javnega zavoda in drugega uporabnika
občinskih proračunskih sredstev, |
vse v
skladu z veljavno zakonodajo. |
Župan je
dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter
ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega
sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali
finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila
občina. |
|
49.
člen |
(letno
poročilo o delu in porabi sredstev nadzornega odbora) |
Nadzorni
odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o
delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu
ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
50.
člen |
(javnost
dela nadzornega odbora) |
Delo
nadzornega odbora je javno. |
Nadzorni
odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost
dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
Nadzorni
odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega
poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno
objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja
dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih
je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa poslovnik. |
Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
51.
člen |
(strokovna
in administrativna pomoč za delo nadzornega organa) |
Strokovno
in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
Župan
določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj
nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte
ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna
tehnična dela nadzornega odbora. |
Strokovno
pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v
občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi.
Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali
izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa ko se opira na
poročilo notranje revizijske službe. |
|
52.
člen |
(sredstva
za delo nadzornega odbora) |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v
posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
|
53.
člen |
(plačilo
za opravljanje dela nadzornega odbora) |
Predsednik
in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela
v skladu z aktom občinskega sveta, ki določa plače funkcionarjem ter
članom odborov in drugih delovnih teles. Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali
avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
54.
člen |
(poslovnik
o delu nadzornega odbora) |
Podrobneje
uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino
glasov svojih članov. |
|
5.
Občinska uprava |
|
55.
člen |
(organizacija občinske uprave) |
Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
56.
člen |
(ustanovitev skupne občinske uprave) |
Občinski
svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi
občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim
aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog županov
sprejmejo občinski sveti občin. |
|
57.
člen |
(odločanje
o upravnih stvareh) |
Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih
zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava,
na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
|
58.
člen |
(pristojnosti za odločanje o upravnih stvareh) |
Posamične
akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja občinska uprava. Direktor
občinske uprave lahko pooblasti javne uslužbence uprave, ki izpolnjujejo
zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje
posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za
odločanje v upravnih stvareh. |
Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
59.
člen |
(izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku) |
Direktor
občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v
skladu z uredbo vlade. |
|
60.
člen |
(odločanje
o upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti občine) |
O upravnih
zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba,
ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu
z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
61.
člen |
(odločanje
o pristojnostih zoper posamične akte) |
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen
z zakonom. |
|
62.
člen |
(izločitev
uradne osebe) |
O
izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave,
ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je
javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
O
izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki
v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
6.
Občinsko pravobranilstvo |
|
63.
člen |
(občinsko
pravobranilstvo) |
Občina ima
lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi
državnimi organi zastopa občino, občinske organe in krajevne skupnosti v
občini. |
|
Po
pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki so jih ustanovile občine. |
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
Občina
lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
|
7.
Drugi organi občine |
|
64.
člen |
(drugi
organi občine) |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet
na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
posameznega organa. |
|
65.
člen |
(poveljnik
štaba civilne zaščite) |
Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik
in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
IV.
Ožji deli občine - krajevne skupnosti |
|
66.
člen |
(opredelitev krajevne skupnosti) |
Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne
skupnosti. |
Krajevne
skupnosti so ožji del občine v teritorialnem smislu, ki imajo svoje
zemljepisne, zgodovinske, kulturne in druge značilnosti območja. |
Pobudo za
ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali najmanj
5 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki
je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
Krajevne
skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s
statutom občine po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o
imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu,
ki ga za določeno območje razpiše občinski svet. |
|
67.
člen |
(pristojnosti krajevne skupnosti pri opravljanju javnih zadev) |
Krajevne
skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
·
dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na
področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
·
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb, |
·
dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
·
dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev
in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
·
dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
·
predlagajo programe javnih del, |
·
sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih
in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
·
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov
ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
·
dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge
namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v
skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije),
pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
·
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
·
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
|
·
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
·
dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki je krajevnim skupnostim dano na uporabo za
opravljanje njihovih nalog, |
·
daje mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki leži na območju KS, |
·
dajejo mnenja v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov, |
·
Krajevna skupnost Rateče - Planica sodeluje in daje predloge ter mnenja,
kadar občinski organi razpravljajo in odločajo o posegih v prostor na
dvolastniških zemljiščih, ki so po Rapalski pogodbi pripadla Republiki
Italiji. |
|
|
68.
člen |
(naloge
krajevne skupnosti iz pristojnosti občine) |
Krajevne
skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se
pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti, in sicer: |
·
skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na
krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno, |
·
skrbijo za pluženje in odvoz snega, |
·
skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, |
·
skrbijo za vaške vodovode v sodelovanju s pristojno občinsko javno
službo, |
·
v
skladu z zakonom o gostinstvu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom
gostinskih obratov, |
·
upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je
dano v uporabo, |
·
izdelujejo načrte zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb
občine, |
·
pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja
in obnove vasi na svojem območju, |
·
pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem
območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma
nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. |
Podrobneje
se naloge, ki jih občina prenese v izvajanje krajevnim skupnostim,
opredelijo z odlokom. |
|
69.
člen |
(status
krajevne skupnosti) |
Krajevna
skupnost ni pravna oseba javnega prava. |
|
70.
člen |
(svet
krajevne skupnosti) |
Krajevna
skupnost ima svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo krajani s stalnim
bivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta
določa zakon. |
Član sveta
krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, javni uslužbenec v
občinski upravi. |
Svet
Krajevne skupnosti Dovje – Mojstrana in Krajevne skupnosti Kranjska
Gora šteje 7 članov, svet Krajevne skupnosti »Rute« - Gozd Martuljek,
Srednji vrh, Krajevne skupnosti Podkoren in Krajevne skupnosti Rateče pa
šteje 5 članov. Vsaka krajevna skupnost je oblikovana kot ena volilna
enota. |
Volitve v
svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
Mandat
članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat
članov občinskega sveta. |
Funkcija
člana sveta krajevne skupnosti je častna. |
|
71.
člen |
(sklic
prve seje sveta krajevne skupnosti) |
Prvo sejo
novo izvoljenega sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje
dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je
konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
|
Svet
krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta. |
Predsednik
sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje
sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti. |
|
|
|
|
Svet
krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na sejah, na
katerih je navzoča večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
Župan ima
pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati,
vendar pa nima pravice glasovati. |
Predsednik
sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma
večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet
krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov
sveta. |
Za
delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
|
73.
člen |
(naloge
sveta krajevne skupnosti) |
Svet
krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom
naloge krajevne skupnosti. |
Svet tudi:
|
·
obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje
krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in
mnenja, |
·
daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
občine, |
·
sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti, zagotovljenih v
proračunu občine. |
Stališča,
mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za
izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan
ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali
odlokom drugače določeno. |
|
Svet
krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore
krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se
smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor
občanov. |
Strokovno
in administrativno delo za potrebe sveta krajevne skupnosti, pomoč pri
pripravi in vodenju sveta krajevne skupnosti, njegovih komisij in
odborov ter izvrševanje odločitev sveta krajevne skupnosti zagotavlja
tajnik krajevne skupnosti, v skladu z notranjo organizacijo in
sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi, ki jo sprejme župan. |
|
74.
člen |
(svet
predsednikov svetov krajevnih skupnosti) |
Zaradi
obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz
občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov
krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
75.
člen |
(sredstva
za delovanje krajevne skupnosti) |
Za
delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo
sredstva v proračunu občine. |
Za
uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih
skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov
njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter
samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej
evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
Prostore,
opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje
sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina. |
Izvajanje
strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevne
skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. |
|
76.
člen |
(razpustitev sveta krajevne skupnosti) |
Občinski
svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov
sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti
razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
·
če
se po najmanj trikratnem sklicu v obdobju šestih mesecev ne sestane na
sklepčni seji, |
·
če
ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih
izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine. |
Občinski
svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če
ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni
kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem
statutom. |
|
V.
Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini |
|
77.
člen |
(oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini) |
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1.
Zbor občanov |
|
78.
člen |
(zbor
občanov) |
Občani na
zboru občanov: |
·
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
·
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
·
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
·
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
·
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
·
dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi, |
·
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v
katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri
izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ ugotovi,
da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče
upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku
svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
79.
člen |
(sklic
zbora občanov) |
Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo. Župan mora sklicati
zbor občanov na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
Župan mora
sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo
najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva
volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog
zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam
volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek
volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove
podpise. |
Župan
lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo
zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku
zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan mora sklicati
zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene
zahteve ali pobude. |
|
80.
člen |
(območje,
kraj in čas sklica zbora občanov) |
Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic
zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način
(sredstva javnega obveščanja, oglasne deske v vseh krajih v občini). |
|
81.
člen |
(vodenje
in sprejemanje odločitev zbora občanov) |
Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 2% volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. |
Odločitev
zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev,
ki sodelujejo na zboru. |
Javni
uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave
ugotovi sklepčnost zbora, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
|
2.
Referendum o splošnem aktu občine |
|
82.
člen |
(referendum o splošnem aktu) |
Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski
svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski
svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov
volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
83.
člen |
(razpis
referenduma) |
Predlog za
razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta
najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje
v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski
svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
84.
člen |
(naknadni
referendum) |
Referendum
se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali
zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
|
Odločitev
volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali
so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki
je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
85.
člen |
(vložitev
zahteve za razpis referenduma) |
Pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu
občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano
zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo
vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o
pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan
meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega
člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih
dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik
lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva,
naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
86.
člen |
(podpora
zahtevi za razpis referenduma) |
Volivci
dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
Župan
določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
Šteje se,
da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku
podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
87.
člen |
(razpis
referenduma) |
Občinski
svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavno presojo take zahteve. |
Referendum
se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne
razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom o
razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt,
o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov občine. |
Petnajst
dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
88.
člen |
(pravica
glasovati na referendumu) |
Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. |
Odločitev
na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
89.
člen |
(postopek
za izvedbo referenduma) |
Postopek
za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O
ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska
volilna komisija. |
Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o
lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o
izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija
občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen
za objavo splošnih aktov občine. |
|
3.
Svetovalni referendum |
|
90.
člen |
(svetovalni referendum) |
Občinski
svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev
volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
4.
Drugi referendumi |
|
91.
člen |
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) |
Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
5.
Ljudska iniciativa |
|
92.
člen |
(ljudska
iniciativa) |
Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o
splošnem aktu občine. |
Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
93.
člen |
(sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju) |
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih
občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
|
|
VI.
Občinske javne službe |
|
94.
člen |
(zagotavljanje občinskih javnih služb) |
Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
·
neposredno v okviru občinske uprave, |
·
z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
·
z
dajanjem koncesij. |
|
95.
člen |
(zagotavljanje občinskih javnih služb na področju družbenih dejavnosti) |
Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
·
osnovnošolsko izobraževanje, |
·
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
·
skrb za starejše občane, |
·
osnovno zdravstvo in lekarna, |
·
osebna pomoč družini in |
·
knjižničarstvo. |
Občina
lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
96.
člen |
(ustanovitev skupne pravne osebe javnega prava) |
Občina
lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje javne službe. |
|
97.
člen |
(zagotavljanje gospodarskih javnih služb) |
Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja
javne službe za: |
·
oskrbo s pitno vodo, |
·
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
·
zbiranje komunalnih odpadkov, |
·
prevoz komunalnih odpadkov, |
·
obdelava mešanih odpadkov, |
·
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
·
urejanje in čiščenje javnih površin, |
·
vzdrževanje občinskih javnih cest, |
·
pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču, |
·
in
na drugih področjih, če tako določa zakon. |
Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
98.
člen |
(ustanovitev pravne osebe javnega prava) |
Pravne
osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja
občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb zagotavlja gospodarsko javno službo v okviru
zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
|
99.
člen |
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) |
Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega
prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko
občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga
sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
Občina
mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
VII.
Premoženje in financiranje občine |
|
100.
člen |
(premoženje občine) |
Premoženje
občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Za
odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen
občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program
prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program
nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
Odprodaja
ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po
postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za
odprodajo in zamenjavo državnega in občinskega premoženja. |
Za
neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
101.
člen |
(prihodki
občine) |
Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
Občina je
pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne
izravnave in drugih sredstev financiranja iz državnega proračuna. |
|
102.
člen |
(proračun
občine) |
Prihodki
in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v
proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
Občinski
svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je pristojen župan. |
Predlogi
za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje
prejemkov ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer
povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne
proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
103.
člen |
(sestava
proračuna občine) |
Proračun
občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
Splošni
del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni
del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov
proračuna občine. |
Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
|
104.
člen |
(izvrševanje proračuna občine) |
Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugimi splošnim aktom občine. |
Župan mora
zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske
uprave. |
Župan
poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna po prvi polovici
koledarskega leta. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije,
določene z zakonom. |
|
105.
člen |
(sprejem
proračuna občine) |
Proračun
občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z
odlokom o spremembi proračuna. |
Odlok o
proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
V odloku o
proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih
poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
Rebalans
proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti
proračuna občine. |
|
106.
člen |
(začasno
financiranje) |
Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo
leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
Župan
sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja
največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega
sveta podaljša še za tri mesece. |
|
107.
člen |
(uporaba
sredstev proračuna) |
Sredstva
proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s
proračunom. |
|
108.
člen |
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom in odlokom o proračunu občine. |
Če se med
letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če
se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik
proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v
proračunsko rezervo. |
Župan mora
o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu. |
|
109.
člen |
(zaključni
račun proračuna) |
Po preteku
leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog
zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
O sprejemu
zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za
finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
110.
člen |
(zadolževanje občine) |
Občina se
lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejeme občinski svet,
v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
111.
člen |
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) |
Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko
zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in
pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda občinski svet. |
O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
|
112.
člen |
(finančno
poslovanje občine) |
Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba občine. |
|
113.
člen |
(javno
naročanje) |
Nabavo
blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII.
Splošni in posamični akti občine |
|
1.
Splošni akti občine |
|
114.
člen |
(splošni
akti občine) |
Splošni
akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, pravilniki in
navodila. |
Občinski
svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
Kadar ne
odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni
ali posamični akt. |
Postopek
za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
115.
člen |
(statut
občine) |
Statut je
temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut se
sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
116.
člen |
(poslovnik občinskega sveta) |
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
117.
člen |
(odlok
občine) |
Z odlokom
ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja
organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja
javne službe. |
Z odlokom
ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako
določeno z zakonom. |
|
118.
člen |
(pravilnik) |
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
|
119.
člen |
(navodilo) |
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
120.
člen |
(objavljanje splošnih aktov) |
|
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu
občine - Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti
dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem
glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski
svet. |
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem
listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če
v njih ni drugače določeno. |
|
2.
Posamični akti občine |
|
121.
člen |
(posamični akti občine) |
Posamični
akti občine so odločbe in sklepi. |
S
posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
122.
člen |
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) |
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
IX.
Varstvo občine in pravic posameznikov in organizacij |
|
123.
člen |
(zahteve
za varstvo ustavnosti in zakonitosti) |
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine. |
|
124.
člen |
(spor o
pristojnosti) |
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
125.
člen |
(upravni
spor) |
Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
Župan mora
od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o
vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na
podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
|
126.
člen |
(upravni
in sodni postopki) |
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
|
127.
člen |
(mnenje
delovnega telesa) |
Delovna
telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
|
X.
Nadzor nad zakonitostjo dela |
|
128.
člen |
(nadzor
nad zakonitostjo dela) |
Vsako
ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni javni uslužbenci občinske uprave. |
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
V zadevah,
ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva
tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
Pri
izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo
predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti
in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna
navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
XI.
Končne določbe |
|
129.
člen |
(objava
in začetek veljavnosti) |
Statut
občine Kranjska Gora – UPB1 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin
in začne veljati dan po objavi, uporabljati pa se začne po njegovi
uveljavitvi, razen 3. odstavka 70. člena iz IV. poglavja OŽJI DELI
OBČINE – KRAJEVNE SKUPNOSTI, ki se nanaša na število članov sveta
krajevnih skupnosti. Ta člen se začne uporabljati za redne volitve
članov svetov krajevnih skupnosti, ki bodo razpisane v letu 2014. |
|
130.
člen |
(uskladitev statutov krajevnih skupnosti) |
Krajevne
skupnosti morajo uskladiti svoje statute s tem statutom v roku enega
meseca po uveljavitvi tega prečiščenega besedila Statuta občine Kranjska
Gora.. |
|
Štev.:
030-2/2007-7 |
Datum:
12.6.2014 |
|
|
Občina Kranjska Gora |
|
Jure Žerjav, župan |
|
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kranjska
Gora (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 7/2015)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
8.
člen |
Spremembe
in dopolnitve začnejo veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|