Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 18. člena statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 43/95) je Občinski svet občine Kobarid na 11. redni seji dne 16. 12. 1999 sprejel

P O S L O V N I K

Občinskega sveta občine Kobarid

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Poslovnik Občinskega sveta občine Kobarid ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju besedila: svet) in se smiselno uporablja tudi pri delu odborov, komisij in drugih delovnih teles.

2. člen

Vprašanja organizacije in način dela sveta, ki niso urejene s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odlokom ali drugim aktom sveta v skladu s tem poslovnikom.

3. člen

Zaradi urejanja skupnih interesov, izmenjave izkušenj v zadevah skupnega pomena svet sodeluje z državnim zborom, državnim svetom, sveti drugih občin in drugimi organi.

4. člen

Pri izvajanju svojih nalog svet sodeluje s krajevnimi skupnostmi, z družbami, javnimi zavodi, političnimi strankami in društvi.

5. člen

Delo sveta in njegovih organov je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi le v izjemnih primerih, kadar tako odloči svet ali delovno telo zaradi varovanja tajnosti ali splošnih koristi.

II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA

6. člen

Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dosedanji župan in jo vodi do konstituiranja novega sveta.

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.

7. člen

Dosedanji komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja župan predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.

Na predlog dosedanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja svet ugotovi izvolitev in mandate članov sveta, ko ta poda poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.

Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.

Član sveta katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.

Svet je z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidatur oziroma liste kandidatov.

8. člen

Na konstitutivni seji občinski svet najprej imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, vsa preostala imenovanja pa najkasneje v roku treh mesecev po tem.

9. člen

Postopek za izvolitev predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se izvede po določilih tega poslovnika.

10. člen

Člani sveta in župan podajo slovesno izjavo.

Slovesna izjava se glasi:

Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih, da bom varoval pravni red in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Občine Kobarid.

III. KANDIDIRANJE

1. Splošno

11. člen

Na predlog župana občinski svet imenuje enega ali več podžupanov.

Imenovanje podžupana se opravi s tajnim glasovanjem, razen če svet z večino glasov navzočih članov sklene, da se glasuje javno.

Podžupan opravlja funkcijo v skladu s zakonom in statutom občine.

12. člen

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga kandidate za člane delovnih teles in drugih organov, ki jih voli ali imenuje občinski svet, če za njihovo predlaganje ni pristojen župan ali drug organ.

Kandidate za člane odborov, delovnih teles, komisij in člane drugih organov, ki jih voli ali imenuje občinski svet, lahko predlaga tudi vsak član občinskega sveta. Predsednika delovnih teles imenujejo člani delovnih teles na svoji prvi seji.

Glasovanje je tajno, razen če svet z večino glasov navzočih članov sklene, da se glasuje javno. V primeru tajnega glasovanja svet imenuje petčlansko komisijo, ki ugotovi rezultate glasovanja.

2. Kolektivni organi

13. člen

Če je za posamezno funkcijo predlaganih več kandidatov, so predlagani kandidati navedeni po vrstnem redu, kot so bili predlagani.

Če se glasuje tajno, se o predlogu glasuje tako, da se na glasovnici obkroži številko pred kandidatom.

Če kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se opravi drugi krog glasovanja.

Pri kolektivnih organih se v drugi krog glasovanja uvrstijo kandidati, ki v prvem krogu niso bili izvoljeni.

Če je v drugem krogu dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišje število glasov, se z žrebom določi kandidata, ki je izvoljen.

Če tudi v drugem krogu kandidat ni dobil potrebne večine, se kandidacijski postopek ponovi. Če se kandidacijski postopek lahko opravi takoj, se volitve lahko opravijo na isti seji.

Kandidat je izvoljen ali imenovan, če je zanj glasovala večina opredeljenih navzočih članov sveta.

14. člen

Kolektivi organi lahko začnejo delati, ko je izvoljena več kot polovica članov.

3. Individualne funkcije

15. člen

Če za posamezne funkcije noben kandidat ni dobil potrebne večine, se opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta dobila največje število glasov.

Če je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišje število glasov, se uvrstijo v drugi krog vsi kandidati, ki so dobili enako najvišje število glasov.

Če tudi v drugem krogu kandidat ni izvoljen, se kandidacijski postopek ponovi.

16. člen

Če kdo od kandidatov,ki jih predlaga župan, tudi v drugem krogu ni dobil potrebnega števila glasov, lahko župan vztraja pri predlogu in po obrazložitvi zahteva ponovno glasovanje.

Če kdo od kandidatov, ki ga je predlagal župan, ni imenovan ali izvoljen, lahko župan imenuje osebo, ki bo začasno opravljala naloge, vendar največ za obdobje dveh mesecev, brez možnosti ponovitve.

17. člen

Potek glasovanja in ugotavljanje izida se vnese v zapisnik seje. V zapisnik se vpiše število članov občinskega sveta prisotnih na seji in število glasov za posameznega kandidata.

18. člen

Po ugotovitvi izida glasovanja župan razglasi rezultate glasovanja.

IV. ČLANI OBČINSKEGA SVETA

Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta

19. člen

Člani občinskega sveta imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom, statutom in tem poslovnikom, predvsem pa:

1. udeleževati se sej občinskega sveta in njegovih organov, katerih člani so,

2. varovati podatke zaupne narave, če se po zakonu ali aktu sveta štejejo za zaupne,

3. do vpogleda v vse gradivo, s katerim razpolaga občinski svet in njegovi organi,

4. pregledati odloke in druge splošne akte in dajati amandmaje,

5. dajati predloge, mnenja, pobude, pripombe k vprašanjem, ki so na dnevnem redu in o njih odločati v skladu z določili v poslovniku,

6. predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji,

7. postavljati vprašanja in predlagati pobude, dajati predloge in opozorila,

8. zahtevati pojasnila in obvestila, ki se nanašajo na delo sveta, njegovih organov in občinske uprave,

9. predlagati razpravo o izvajanju politike, ki jo je sprejel Državni zbor ali o vprašanjih, ki se nanašajo na izvajanje določil ustave, zakonov, statuta občine, ter predlagati ukrepe za izvajanje te politike ali izvrševanje predpisov.

V. DELO OBČINSKEGA SVETA

1. Program dela občinskega sveta

20. člen

Občinski svet dela po programu dela, ki ga praviloma sprejme za obdobje enega leta, lahko pa tudi za krajše obdobje.

S programom dela občinski svet določi zadeve in naloge iz delovnega področja in pristojnosti sveta, ki bodo opravljene v posameznih časovnih obdobjih ter okvirni rok.

21. člen

Program dela pripravi župan ob sodelovanju članov občinskega sveta in njihovih organov.

2. Sklic sej in pošiljanje gradiva

22. člen

Seje sveta sklicuje župan.

Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti sklicana najpozneje v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

Na vsaki seji sveta mora biti določen čas za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predsednikom delovnih teles in županu ter čas za odgovore nanje. Odgovori na vprašanja morajo biti dani na naslednji seji.

V okviru posebne točke seje sveta se opravi tudi pregled realizacije sklepov prejšnjih sej.

Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.

23. člen

Sejo sveta se skliče s pisnim vabilom najmanj 7 dni pred dnem določenim za sejo. Z vabilom se pošlje tudi predlog dnevnega reda, gradivo, ki se nanaša na dnevni red, zapisnik prejšnje seje in poročilo o uresničitvi sklepov.

V nujnih primerih lahko župan skliče sejo tudi v krajšem roku. Razloge za sklic seje mora župan na seji obrazložiti.

3. Dnevni red

24. člen

Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda seje sveta, lahko predlagajo župan, člani občinskega sveta, organi sveta in občinska uprava.

25. člen

Dnevni red sprejemajo člani občinskega sveta na predlog predsedujočega na začetku seje.

Dnevni red že sklicane seje se lahko razširi le izjemoma.

Predlagatelj razširitve dnevnega reda mora utemeljiti nujnost primera in predložiti članom sveta ustrezno gradivo, kadar je potrebno.

Člani sveta odločajo brez razprave o vsaki predlagani spremembi in dopolnitvi dnevnega reda posebej.

26. člen

Pred dokončnim sprejemom dnevnega reda lahko predlagatelj posamezno točko umakne z dnevnega reda. Umik mora posebej obrazložiti.

4. Vodenje in udeležba na seji

27. člen

Seje občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ali pooblaščena oseba ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.

28. člen

Udeležbo na seji ugotovi predsedujoči na osnovi evidence prisotnosti.

Seja je sklepčna, če je na njej navzoča večina članov občinskega sveta. Sklepčnost mora biti zagotovljena, dokler seja ni zaključena.

29. člen

Če predsedujoči ugotovi, da na seji ni zadostnega števila članov sveta, lahko odloži pričetek seje za največ pol ure, če pa tudi takrat ni zadostnega števila članov sveta, preloži sejo za določen ali nedoločen čas.

Sejo prekine in odloži tudi v primeru, če se med potekom seje ugotovi, da svet ni več sklepčen.

30. člen

Govorniku da besedo predsedujoči. Govornika lahko opozori na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.

Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opozori.

31. člen

Člani sveta se lahko na predlog predsedujočega ali člana sveta odločijo, da se o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa se odločijo tudi za časovno omejitev govora in razprave. Če se odločijo za časovno omejitev traja razprava vsakega posameznega govornika 3 minute in replika posameznega govornika 1 minuto.

32. člen

Če zadeva, ki jo svet obravnava, ne zahteva izdaje akta, lahko člani sveta na podlagi utemeljenih razlogov sklenejo, da se o določenem vprašanju ne bodo odločali in odložijo obravnavo na eno od naslednjih sej ter preidejo na naslednjo točko dnevnega reda.

Člani sveta lahko odložijo obravnavo in odločanje, če ugotovijo, da je potrebno poiskati dodatne informacije in mnenja, ki lahko bistveno vplivajo na odločanje.

Člani sveta o tem odločijo z glasovanjem.

5. Potek seje

33. člen

Ko predsedujoči prične sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom in potekom seje.

Posamezne zadeve svet obravnava po istem vrstnem redu, kot je to določeno v dnevnem redu.

Med sejo se lahko vrstni red točk dnevnega reda menja, če za to obstajajo razlogi in če se s tem strinja večina prisotnih članov občinskega sveta.

O spremembi vrstnega reda točk dnevnega reda se odloča brez razprave.

34. člen

Predlagatelj zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko pred začetkom razprave poda dodatno obrazložitev.

35. člen

Predsedujoči daje članom sveta besedo po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi.

Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika oziroma sprejetega dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko se prijavi k besedi.

Če član sveta ni zadovoljen s pojasnilom predsedujočega glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda, odločijo člani sveta o vprašanju brez razprave.

36. člen

Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se razpravljalec tudi po drugem opozorilu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko odvzame besedo.

Odvzemu besede lahko član sveta ugovarja. O ugovoru odločijo člani sveta brez obravnave.

37. člen

Ko predsedujoči ugotovi, da ni več razpravljalcev, sklene obravnavo.

Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsedujoči zaključi sejo.

6. Odločanje

38. člen

Člani sveta veljavno sprejemajo odločitve z večino glasov navzočih na seji, če ni s statutom ali tem poslovnikom določena višja stopnja soglasja.

Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.

39. člen

Glasovanje je javno, razen v primerih, za katere je določeno tajno glasovanje oziroma, kadar člani sveta z večino glasov navzočih na seji sklenejo, da bo glasovanje tajno kadar člani sveta z večino opredeljenih glasov navzočih članov na seji sklenejo.

Pred glasovanjem predsedujoči ugotovi število prisotnih članov sveta. To lahko ugotavlja tudi s poimenskim klicanjem članov sveta.

40. člen

Glasovanje se opravi tako, da predsedujoči pokliče člane sveta, da se opredelijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti in ali se je glasovanja kdo vzdržal. Če je podanih več predlogov, se o njih glasuje po vrstnem redu, kot so bili predlagani.

Glasuje s z dvigom rok. Pred glasovanjem lahko člani sveta obrazložijo razloge za svoje glasovanje.

Posamično se izjavljajo člani sveta, če se tako odločijo na predlog predsedujočega ali člana sveta, če meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja.

41. člen

Po končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, ali je predlog, o katerem so glasovali, sprejet ali zavrnjen.

42. člen

Člani sveta lahko takoj po opravljenem glasovanju ugotovijo na predlog predsedujočega ali člana sveta, da glasovanje ni veljavno, ker izid glasovanja zaradi napake ni jasen. V tem primeru se glasovanje ponovi.

7. Vprašanja in pobude

43. člen

Član občinskega sveta ima pravico postavljati županu, organom sveta in občinski upravi vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.

Na vsaki seji sveta mora biti v ta namen predvidena posebna točka dnevnega reda.

Član občinskega sveta lahko postavlja vprašanja pisno in jih odda pristojnemu organu in županu, pri tem pa lahko na seji sveta v skrajšani obliki pove vsebino vprašanja.

Če je vprašanje postavljeno ustno, predsedujoči lahko zahteva, da član sveta svoje ustno vprašanje vloži pisno najkasneje v roku treh dni.

44. člen

Na vprašanja, ki so postavljena na seji ali pred sejo sveta, po možnosti še na isti seji odgovori župan. Če to ni mogoče, ker je potrebno zbrati ustrezne podatke ali zavzeti stališča do vprašanja, se odgovor pripravi do naslednje seje ali do roka, ki je določen na seji.

Na predlog župana se lahko podaljša rok za odgovor na postavljeno vprašanje, pri tem se navede razlog za zamudo.

45. člen

Vsi odgovori na vprašanja, na katera ni možen odgovor na sami seji, se posredujejo v pisni obliki z gradivom za sejo sveta in se jih le izjemoma izroči na seji.

46. člen

Član sveta, ki je postavil vprašanje, lahko na odgovor postavi dopolnilno vprašanje. Če član sveta z odgovorom na vprašanje ni zadovoljen, lahko predlaga, da postane vprašanje posebna točka dnevnega reda iste ali prihodnje seje.

47. člen

Član sveta ima pravico dati pobudo za obravnavo oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.

Član sveta ima pravico predlagati tudi pobude, ki zahtevajo dajanje raznih obvestil, poročil in pojasnil ali pa opozarja na probleme v zvezi z delom občinskega sveta, njegovih organov in občinske uprave.

Pobudo da član sveta pisno in jo tudi obrazloži.

O sprejemu pobude, če jo župan ne sprejme, odloči svet, ki določi tudi način nadaljnje obravnave.

8. Pravica zahtevanja obvestil in pojasnil

48. člen

Član sveta ima pravico zahtevati od župana pojasnilo o zadevah, ki so na dnevnem redu seje ali so v pripravi za sejo, kot tudi pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje funkcije člana sveta.

Pojasnilo zahteva član sveta pisno ali ustno in ga lahko naslovi neposredno na župana.

49. člen

Če je zahteva za pojasnilo dana na seji sveta in se nanaša na obravnavano točko dnevnega reda, mora župan dati pojasnilo takoj. Če pojasnilo ni dano ali če član sveta oceni, da ni ustrezno, lahko predlaga da se obravnavana točka umakne z dnevnega reda, dokler ne bo dano ustrezno pojasnilo.

9. Povračilo stroškov

50. člen

Za udeležbo na seji sveta, odbora, komisije in delovnih teles pripada članom za vsako sejo sejnina in povračilo stroškov.

Osnovo in pogoje določi svet s sklepom ali pravilnikom.

10. Vzdrževanje reda

51. člen

Za red na seji skrbi predsedujoči.

Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.

52. člen

Opomin se izreče članu sveta, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, s seganjem v besedo govorniku ali kako drugače krši red na seji in določbe tega poslovnika.

Besedo se odvzame članu sveta, ki s svojim obnašanjem in govorjenjem krši red na seji in določbe tega poslovnika.

53. člen

Odstranitev s seje se izreče članu sveta, ki se ne ravna po zahtevi predsedujočega, ki mu je odvzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki hudo žali člane sveta in uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom sveta.

Član sveta sme biti odstranjen le s seje, na kateri je kršil red. Odstranitev s seje predlaga predsedujoči ali član sveta, ki ga podprejo še štirje člani sveta, odloči pa občinski svet z večino glasov na seji prisotnih članov.

Član sveta, ki mu je svet izrekel odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati več kot tri minute. Odstranitev s seje se izreče brez obravnave.

Član sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja in se do konca seje ne sme več vrniti na sejo.

54. člen

Predsedujoči lahko odredi odstranitev vsakega poslušalca iz sejne dvorane, če moti red.

Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, prekine sejo.

11. Zapisnik

55. člen

O delu na seji se piše zapisnik.

Potek seje se snema na magnetofonski trak, magnetofonski zapis se hrani do potrditve zapisnika. V primeru, da zaradi tehničnih razlogov seje ni možno snemati, se seja lahko nadaljuje ob soglasju večine svetnikov.

Član sveta je upravičen poslušati magnetofonski trak. Član sveta lahko zahteva dobesedni zapis lastne diskusije v pisni obliki.

56. člen

Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, predvsem pa:

– podatke o času in kraju seje, imena prisotnih in odsotnih članov sveta, kdo je vodil sejo, dnevni red, kdo je podal uradno obrazložitev gradiva, imena oseb, ki so sodelovale v razpravi, povzetek obravnave, izid glasovanja o sprejetih sklepih in sprejete sklepe.

57. člen

Za izdelavo zapisnika odgovarja zapisnikar. Zapisnik arhivira urad župana.

58. člen

Predsedujoči po obravnavi zapisnika in po glasovanju ugotovi, ali je zapisnik sprejet. Če so bile k zapisniku podane pripombe, se člani sveta o njih izrečejo.

Sprejete pripombe so sestavni del obravnavanega zapisnika in se priložijo k originalu zapisnika. Zapisnik podpiše zapisnikar in predsedujoči.

12. Urejanje in hranjenje gradiva za seje

59. člen

Vabila in gradiva, ki se obravnavajo na sejah, originali zapisnikov, odlokov, sklepov, druge odločitve in akte, ki jih sprejme svet, se hrani trajno.

Gradivo za seje je stalno na vpogled članom sveta in drugim zainteresiranim.

VI. OBČINSKA DELOVNA TELESA

1. Splošne določbe

60. člen

Za delo občinskih delovnih teles veljajo določbe statuta občine, tega poslovnika in drugih predpisov, ki urejajo organizacijo in notranja razmerja v svetu.

61. člen

Občinsko delovno telo sodeluje po svojem predstavniku na sejah občinskega sveta, kadar obravnava osnutke oziroma predloge odlokov in drugih splošnih aktov ali vprašanja, ki so na dnevnem redu seje sveta in jih je obravnaval odbor oziroma delovno telo.

2. Predstavljanje občinskega delovnega telesa v svetu

62. člen

Na sejah občinskega sveta predstavlja občinsko delovno telo praviloma predsednik. Za svojega predstavnika lahko določi predsednik tudi člana delovnega telesa.

63. člen

Pred obravnavo posameznih zadev na sejah sveta predstavnik delovnega telesa poda uvodno obrazložitev, v kateri pojasni bistveno vsebino predlagane zadeve in stališča delovnega telesa do obravnavanih vprašanj.

3. Poročanje delovnega telesa svetu

64. člen

Predsednik delovnega telesa poroča svetu na lastno pobudo ali na zahtevo sveta o delu delovnega telesa, o izvajanju politike, o stanju razvoja in odnosih na posameznih področjih dela, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih predpisov, splošnih aktov, o drugih zadevah, s katerimi so se ukvarjali in o problemih, ki jih je pri tem ugotovil.

65. člen

Pri obravnavi poročila o delu delovnega telesa zavzame občinski svet stališče do njihovega dela in do drugih vprašanj, ki jih je obravnaval, sprejme sklepe, s katerimi določi naloge delovnega telesa, da smernice v zvezi z izvajanjem politike, odlokov in drugih splošnih aktov, zadolži odbor oziroma delovno telo, da sprejme določene ukrepe.

VII. OBČINSKA UPRAVA

66. člen

Za urejanje razmerij med občinskim svetom in občinsko upravo veljajo določbe zakonov, statuta občine, poslovnika in drugih predpisov.

Občinski svet spremlja delo občinske uprave tako, da določi njihovo organizacijo, obravnava delo, določa delovno področje in smernice za delo.

67. člen

Predstojnik, ki vodi upravni organ občinske uprave, ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah sveta in njegovih organov, zlasti, kadar ti obravnavajo osnutke in predloge aktov, s katerim se urejajo zadeve iz delovnega področja občinske uprave in kadar razpravljajo o predlogih, ki jih je pripravila občinska uprava.

Na sejah sveta in njegovih organov morajo predstojniki, ki vodijo upravni organ, odgovarjati na vprašanja članov sveta in njegovih organov, jih obveščati in pojasnjevati zadeve, ki se obravnavajo.

Predstojnik lahko določi drugega delavca občinske uprave, da prisostvuje seji, poroča in daje druga pojasnila.

68. člen

Predstojnik, ki vodi upravni organ, poroča na zahtevo občinskega sveta, njegovih organov ali na lastno pobudo o stanju na določenih področjih občinske uprave, o izvrševanju zakonov, odlokov, aktov in drugih zadevah iz delovnega področja.

69. člen

Pri obravnavi poročila o delu občinske uprave svet ugotovi uspešnost dela in določi smernice za delo ali pa naloži občinski upravi in predstojniku obveznosti za nadaljnje delo.

Svet lahko ob oceni dela občinske uprave sproži postopek za ugotovitev odgovornosti predstojnika, ki vodi upravni organ.

VIII. POSTOPKI SPREJEMANJA AKTOV OBČINSKEGA SVETA

1. Splošna določba

70. člen

Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:

– poslovnik o delu občinskega sveta,

– proračun občine in zaključni račun,

– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,

– odloke,

– odredbe,

– pravilnike,

– navodila,

– sklepe.

Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.

Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.

71. člen

Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan.

Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.

72. člen

Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan.

Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave.

2. Postopek za sprejem odloka

73. člen

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.

Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljevanju besedila: predsedujoči).

74. člen

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.

Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

75. člen

Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

76. člen

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.

Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.

Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina opredeljenih navzočih članov občinskega sveta.

Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka.

77. člen

V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.

Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet.

Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.

78. člen

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.

Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.

Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka.

Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka.

Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.

79. člen

Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta glasuje večina opredeljenih navzočih članov.

O vsakem amandmaju se glasuje posebej.

80. člen

Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka.

O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi.

81. člen

Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.

V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.

Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava.

3. Hitri postopek za sprejem odlokov

82. člen

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.

O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.

Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.

4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov

83. člen

Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za:

– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,

– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,

– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta,

– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.

V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.

Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta.

Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga.

84. člen

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

5. Postopek za sprejem proračuna

85. člen

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini.

Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

86. člen

Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do 31. 10 tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan občinskemu svetu proračun v treh mesecih po začetku mandata.

Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna.

Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom občinskega sveta predlog proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine.

Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna občine. Predstavitev ni časovno omejena. Ob predstavitvi ni razprave.

87. člen

Predsedniki delovnih teles lahko v petih dneh od vložitve predloga proračuna občine skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnijo predlog proračuna občine. Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna občine najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena.

Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine.

88. člen

V petih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge.

Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.

89. člen

Župan se najkasneje v desetih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna.

90. člen

Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta.

Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.

91. člen

Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih.

92. člen

Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov.

Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti.

93. člen

Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma trajanje odmora, v katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve.

Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži.

Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti.

94. člen

Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.

95. člen

Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.

Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.

6. Postopek za sprejem obvezne razlage

96. člen

Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.

Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.

Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.

Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s statutom občine določen za sprejem odloka po rednem postopku.

7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila

97. člen

Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt.

Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka.