Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 – popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12 – ZPNačrt-C, 76/14 – odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 16.
člena
Statuta Občine Videm
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/10 – uradno prečiščeno besedilo
– 1, 38/12, 57/14) je Občinski svet Občine Videm na 9. redni seji, dne
3. 11. 2015, sprejel |
|
ODLOK |
O
OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE VIDEM |
|
1. Splošne
določbe |
|
1.
člen |
(predmet odloka) |
(1) Občina Videm s tem
odlokom sprejme občinski prostorski načrt Občine Videm. |
|
2.
člen |
(vsebina odloka) |
(1) Občinski prostorski
načrt (v nadaljevanju OPN) Občine Videm vsebuje strateški in izvedbeni
del. |
(2) Strateški del
določa: |
1. izhodišča in cilje
prostorskega razvoja občine, |
2. zasnovo prostorskega
razvoja občine, |
3. zasnovo gospodarske
javne infrastrukture lokalnega pomena, |
4. zasnovo poselitve, z
območji naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje, |
5. usmeritve za prostorski
razvoj občine. |
(3)
Izvedbeni del določa: |
1. enote urejanja
prostora, |
2. območja namenske
rabe prostora, |
3. prostorske
izvedbene pogoje, |
4. prostorske
izvedbene pogoje za območja, za katera je predvidena izdelava občinskih
podrobnih prostorskih načrtov. |
(4)
OPN vsebuje grafični in tekstualni del. OPN ima obvezne priloge,
določene v sedmem odstavku tega člena. OPN je izdelan v digitalni in
analogni obliki. |
(5)
Tekstualni del vsebuje besedilo. |
(6)
Grafični del vsebuje kartografsko gradivo strateškega in izvedbenega
dela. |
Kartografsko gradivo
strateškega dela vsebuje: |
1.
zasnova prostorskega razvoja občine (M 1 : 50.000), |
2.
zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 50.000), |
3.
usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter območja
naselij z območji razpršene gradnje in razpršene poselitve (M 1 :
50.000), |
4.
usmeritve za razvoj v krajini (M 1 : 50.000), |
5.
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1 : 50.000). |
Kartografsko gradivo
izvedbenega dela vsebuje: |
1.
pregledna karta Občine Videm z razdelitvijo na liste (M 1 :
50.000), |
2.
pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in
ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 50.000), |
3.
prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M
1 : 5.000), |
4. prikaz območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 5.000). |
(7) Obvezne priloge
vsebujejo: |
1. izvleček iz hierarhično
višjih prostorskih aktov (SPRS, PRS;
pomen kratic je določen v naslednjem členu), |
2. prikaz stanja prostora, |
3. strokovne podlage, na
katerih temeljijo rešitve v OPN, |
4. smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora, |
5. obrazložitev in
utemeljitev OPN, |
6. povzetek za javnost, |
7. okoljsko poročilo. |
|
3.
člen |
(pomen kratic,
uporabljenih v odloku) |
(1) Kratice uporabljene
v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
BTP bruto tlorisna
površina objekta, |
CPVO
celovita presoja vplivov na okolje, |
EO
enostavni objekt, |
EPO ekološko
pomembno območje, |
EUP enota urejanja
prostora, |
FI
faktor izrabe gradbene parcele, |
FZ
faktor zazidanosti gradbene parcele, |
GJI
gospodarska javna infrastruktura, |
K
klet, |
KD
kulturna dediščina, |
KS
kulturni spomenik - zavarovan s predpisom, |
M
mansarda, |
N
nadstropje, |
NATURA posebno
varstveno območje Nature 2000, varovano v skladu s predpisi, |
NO
nezahtevni objekt, |
NV
naravna vrednota, |
ONRP
osnovna namenska raba prostora, |
OPN
občinski prostorski načrt, |
OPPN
občinski podrobni prostorski načrt, |
OPPNp
občinski podrobni prostorski načrt - predviden, |
P
pritličje, |
PIP
prostorski izvedbeni pogoji, |
PM
parkirno mesto, |
PNRP
podrobnejša namenska raba prostora, |
PRS Prostorski red
Slovenije, |
Q100
poplavno območje stoletnih voda – katastrofalne poplave, |
RPE register
prostorskih enot, |
SP
strokovna podlaga za celotno območje občine ali del območja občine
oziroma za ureditve na tem območju, |
SPRS
Strategija prostorskega razvoja Slovenije, |
UN
urbanistični načrt (strokovna podlaga po veljavnih predpisih, obvezna za
občinsko središče), |
VVO
vodovarstveno območje. |
(2) Poleg navedenih
kratic se v odloku uporabljajo tudi kratice za osnovno in podrobnejšo
namensko rabo prostora ter za posamezne varovalne in varstvene
prostorske elemente, ki so navedeni v prostorskih ali drugih predpisih. |
|
4.
člen |
(pomen izrazov
uporabljenih v odloku) |
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. Avtobusno
postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina
določena za postanek avtobusov. |
2. Avtohton:
prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel
(na primer avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov,
avtohtoni poselitveni vzorec, avtohtona gradnja). |
3. Bruto tlorisna
površina objekta (BTP) je vsota vseh etažnih površin (vključno z
zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim, samo nad nivojem terena
ali samo pod njim. V bruto tlorisno površino objekta so zajete tiste
površine objekta, na katerih je svetla višina najmanj 1,60 m. |
4. Dopolnilna
dejavnost na kmetijah je dejavnost, opredeljena kot dopolnilna
dejavnost na kmetijah po veljavnih predpisih o vrsti, obsegu in pogojih
za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. |
5. Dopolnilna
gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi zakonito
zgrajenimi objekti na robovih naselja, če ta gradnja predstavlja
funkcijsko ali oblikovno zaokroževanje naselja. |
6. Dovoljenje s
področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo objekta,
uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja. |
7. Dozidava objekta
je povečanje objekta s povečanjem zazidane površine objekta do
največ 50 % BTP. |
8. Drugi posegi v
prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske
ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, dostopov za
funkcionalno ovirane osebe, parkirnih površin, dela za lastne potrebe in
druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso
namenjeni graditvi objektov. |
9. Drevored je
linijska zasaditev več kot petih dreves. |
10. Družinska hiša
je prosto stoječa stavba z največ tremi stanovanjskimi enotami. |
11. Dvojček
sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se
stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima
vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji. |
12. Enkratne
ustvarjene sestavine prostora so pomensko izstopajoči objekti ali
prostorske ureditve (objekti družbene infrastrukture, vozlišča za javni
potniški promet ali javni odprti prostori). |
13. Enostavni objekt
je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega
statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju, ni
objekt z vplivi na okolje in nima samostojnih priključkov na
objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa je lahko priključen le
na obstoječe priključke. |
14. Eno - oziroma
dvostanovanjska stavba je prosto stoječ objekt z enim do dvema
stanovanjema - tudi družinska hiša. |
15. Enota urejanja
prostora(EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora. Na
območju EUP se določi namensko rabo prostora, dopustno izrabo prostora,
omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom
kulturne dediščine, za posamezne vrste posegov v prostor se določijo
enotni prostorski izvedbeni pogoji. Če se predvideva izdelava občinskega
podrobnega prostorskega načrta, se za območje EUP določijo usmeritve,
pogoji in omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi OPPN. |
16. Etaža je
prostor med dvema vodoravnima ploščama v stavbi. Imeti mora primerno
višino za izvajanje dejavnosti ali za bivanje. Etaža so tudi klet (K),
pritličje (P) in mansarda (M). |
17. Faktor izrabe
parcele, namenjene gradnji, (FI) je razmerje med BTP objektov
nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji. |
18. Faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (FZ) je razmerje med
zazidano površino (tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž
vseh objektov (tudi nezahtevnih in enostavnih objektov)
nad terenom) in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri
tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški
nad vhodom in podobno. |
19. Gospodarska cona
je območje obrtnih, proizvodnih, skladiščnih, prometnih, trgovskih
in poslovnih dejavnosti, brez bivanja. |
20. Gospodarska
javna infrastruktura (GJI) so objekti in/ali omrežja, ki so
namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb v skladu z veljavnimi
predpisi. Gospodarska javna
infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, komunikacijsko in
prometno infrastrukturo. |
21. Gospodarsko
poslopje je nestanovanjska stavba na kmetiji. |
22. Gradbena parcela
pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških
parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je
predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo
takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo
služile takšnemu objektu. |
23. Gradbeni
inženirski objekt je objekt namenjen zadovoljevanju tistih
človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso bivanje
ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in
podobno, tudi industrijski objekti, ki niso stavbe). |
24. Gradnja je
izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. |
25. Gradnja novega
objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se
objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov
zunanji videz. |
26. Grajena
struktura so objekti, opredeljeni z velikostjo, obliko in funkcijo v
prostoru. |
27. Grajeno območje
kmetije je zemljišče, na katerem stojijo stanovanjska stavba
in gospodarska poslopja kmetije, zgrajeni v skladu s predpisi o graditvi
objektov. |
28. Javna površina
je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so
javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče,
park, zelenica, rekreacijska in podobna površina. |
29. Javno cestno
omrežje je omrežje, sestavljeno iz kategoriziranih javnih (državnih
in občinskih) cest in ostalih javnih površin, namenjenih cestnemu
prometu, ki se prosto uporabljajo v skladu z določbami veljavnih
prometnih predpisov. |
30. Kakovost
prostora je stanje prostora ali njegovega dela, ki odraža skladnost
prostorskih struktur in vrednot družbe. |
31. Kakovostne
prostorske strukture so skladni sestavi naravnih in ustvarjenih
sestavin prostora, zlasti pomembni za identiteto in prepoznavno vrednost
prostora, ki tvorijo značilne oblike in vzorce v prostoru, na primer
značilne vedute naselij ali posameznih objektov, značilne kulturne
krajine ali posamezne vzorce. |
32. Klet (K) je
del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
Kletni del stavbe je vkopan ali delno vkopan v teren. Na ravnem terenu
lahko klet sega največ 1 m nad okoliški teren. Na nagnjenem terenu, kjer
ni mogoče doseči pogoja, da lahko klet sega največ 1 m nad okoliški
teren, mora biti zadnja stena kleti v celoti vkopana v teren, prednja
stena kleti pa je v odvisnosti od strmine terena lahko v celoti nad
terenom (na strmem terenu) ali pa je prednja stena kleti delno vkopana
(na položnejšem terenu). |
33. Kolenčni zid
je nadzidava stavbe med zadnjo horizontalno ploščo in strešno
konstrukcijo (zidno lego). |
34. Legalizacija
je postopek pridobitve upravnega dovoljenja za nedovoljeno
gradnjo (nelegalno, neskladno in nevarno gradnjo) pod pogojem, da
se ta uskladi s splošnimi veljavnimi predpisi in določbami tega
odloka. |
35. Manj zahtevni
objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali
enostavne objekte. |
36. Mansarda (M)
je del stavbe, katere izkoriščeni prostori se nahajajo nad
zadnjim nadstropjem in v pretežni meri pod poševno, praviloma
dvokapno streho. |
37. Nadomestna
gradnja je novogradnja na mestu obstoječega objekta v skladu
z določbami tega odloka. Pred izvedbo nadomestne gradnje je potrebna
odstranitev obstoječega objekta. |
38. Nadzidava
objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez
povečanja tlorisa objekta. |
39. Naravne
sestavine prostora so reliefne oblike, tla, vode, vegetacija in
ekosistemi. |
40. Naselje je
območje, ki obsega zemljišča, pozidana in še nepozidana
s stanovanjskimi ali drugimi stavbami ter gradbenimi inženirskimi
objekti, in javne površine. Tvori ga
skupina najmanj 10 stanovanjskih, poslovnih ali podobnih stavb s hišno
številko. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v
omrežju naselij, po velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi.
Delimo jih v urbana in ruralna naselja. |
41. Nelegalna
gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano
gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega
gradbenega dovoljenja. |
42. Neskladna
gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je
predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar
se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju
s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt,
za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v
nasprotju s pogoji, določenimi z njim. |
43. Nestanovanjska
stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi
pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel, gostilna in podobna
nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba,
stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje,
letališča in stavba pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna
stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za
razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za
izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna
dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna
nestanovanjska stavba. |
44. Nevarna gradnja
pomeni, da gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt ogroža
premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma
njegovo okolico. |
45. Nezadostno
izkoriščena zemljišča so zemljišča, na katerih je stopnja
izkoriščenosti za gradnjo nižja od načrtovane vrednosti kazalca stopnje
izkoriščenosti, opredeljene v občinskem prostorskem načrtu za posamezno
prostorsko enoto. |
46. Nezahtevni
objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, manj zahtevne in
enostavne objekte in je konstrukcijsko manj zahteven objekt. |
47. Objekt je s
tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz
gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi
inštalacijami in tehnološkimi napravami. |
48. Objekt sodobne
tipologije je objekt sodobnega oblikovanja in sodobnih materialov. |
49. Objekt v javni
rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem
in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske
stavbe, namenjene javni rabi. |
50. Obnovljivi viri
energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali
pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter
geotermalna in sončna energija. |
51. Obvodni prostor
je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in
pritokov ter stoječih voda. |
52. Odprte bivalne
površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene zunanjemu
bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne
površine (na primer dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke
otoke). Urejajo se na terenu, ali v enem ali več nivojih, ali kot odprte
ozelenjene terase na objektu, pri čemer je potrebno upoštevati določila
tega odloka glede urejanja odprtih bivalnih površin v posameznih enotah
urejanja prostora. |
53. Odstranitev
objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali
razgradi in vzpostavi prejšnje stanje. |
54. Okoljska
infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih
javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in
padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki. |
55. Poseg v
prostor je poseg v zemljišče ali na zemljišče z namenom gradnje objekta
po predpisih o graditvi objektov, poseg v objekt ali na njem ter drug
poseg v fizične strukture na terenu in pod njim. |
56. Poseg na objekt
ali območje, varovano na podlagi predpisov s področja varstva
kulturne dediščine, pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki
vplivajo na varovane vrednote, zaradi katerih je objekt ali območje
pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in
enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih
delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne
dediščine). |
57. Pritličje (P)
je del stavbe, katerega prostori so neposredno nad zemeljsko
površino ali največ 1 m nad njo. |
58. Raščen teren
so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s
tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. |
59. Regulacijske
črte so urbanistični elementi za urejanje in oblikovanje podobe
naselja, ob upoštevanju ustvarjenih in naravnih danosti v prostoru
naselja. |
60. Rekonstrukcija
objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in
prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam
oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost,
spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in
izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno
spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10
%. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte
gospodarske javne infrastrukture. |
61. Sleme je
vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin na vrhu ostrešja. Na slemenu
je najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik. |
62. Soglasje
lastnika sosednje parcele je zasebna listina, ki jo izda lastnik
parcele in z njo dovoljuje odstopanje pri poseganju v prostor od določb,
navedenih v tem predpisu, če to odstopanje dovoljuje ta predpis. Listina
mora biti zapisana in potrjena (overjena) v skladu s predpisi, ki
veljajo za listine v uradnih postopkih. |
63. Sonaravno
urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju
hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih
vidikov. |
64. Stanovanjska
stavba je objekt, v katerem je vsaj 50% BTP nad terenom namenjenih
bivanju. |
65. Stavba je
objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so
namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti. |
66. Sprememba
namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni
potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena
objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na
okolico. |
67. Strokovna
prostorska preveritev je urbanistična oziroma krajinska
oziroma arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga,
ki jo izdela pooblaščen strokovnjak
ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev
posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov in
določijo podrobni pogoji. |
68. Strukturna
urejenost prostora obsega značilne smeri, oblikovno členjenost
prostora, prostorske poudarke, vedute, kvalitetne poglede in razmerja
med rabami prostora. |
69. Športni center
obsega športne površine in objekte, namenjene športnim aktivnostim in
športnim prireditvam.Urejanje okolice objekta so dela, s katerimi
se uredi okolica objekta znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu.
Primeri takih del so: odkopavanje in nasipavanje zemljišč, utrditev
dvorišča, ureditev odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine ob vstopu
v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta. |
70. Ustvarjene
sestavine prostora so grajena struktura oziroma prostorske ureditve. |
71. Varovalni pas
gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s
področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s
tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca
gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture. |
72. Večstanovanjska
stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok,
hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni
stanovanjski objekti). |
73. Vidna
privlačnost prostora je prostoru ali posamezni sestavini prostora
pripisana značilnost, ki je neposredno povezana s prijetnostjo kot
želeno značilnostjo posameznega prizorišča. |
74. Vidno
razvrednotenje prostora je poslabšanje podobe kakovostnih
prostorskih struktur z izstopajoče neskladnimi, tudi pomensko manj
sprejemljivimi objekti in prostorskimi ureditvami. |
75. Vinogradniški
objekt (tudi vinska klet oziroma zidanica) je kmetijska stavba za
spravilo in predelavo grozdja, sadja ter za shranjevanje
vina, drugih kmetijskih pridelkov, strojev, orodja ter za izvajanje
dejavnosti, potrebnih za obdelavo kmetijskih površin (priprava hrane,
vzdrževanje higiene..), in za občasno bivanje. |
76. Vodnogospodarske
ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer
zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih
ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov. |
77. Vrstna hiša
je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi
gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom. |
78. Vzdrževanje
objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju
in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna
dela v javno korist. Vrsto vzdrževalnih del določajo predpisi s področja
graditve objektov. |
79. Zahtevni objekt
je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima
velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na
okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako
določeno s posebnimi predpisi, za izvedbo pa je potrebna pridobitev
gradbenega dovoljenja na osnovi predpisane dokumentacije. |
80. Zelene površine
so namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in
športu na prostem, in izboljšavi kakovosti bivanja. Zelene površine so
del stavbnih zemljišč v naselju. |
(2) Izrazi s področja
urejanja prostora, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku, imajo enak
pomen kot je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in
graditve objektov ter v drugih predpisih. |
|
2. Strateški
del prostorskega načrta |
|
2.1
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
5.
člen |
(splošna izhodišča) |
(1) Strateški del OPN
izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega
razvoja Občine Videm in njenega širšega območja. |
(2) Strateški del OPN
upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč
SPRS in določb PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in
priporočil. |
(3) Pri načrtovanju
usmeritev prostorskega razvoja Občine Videm so bila posebej upoštevana
izhodišča SPRS, ki opredeljujejo: |
1. naselje Videm pri
Ptuju kot lokalno središče s funkcijo občinskega središča, |
2. naselji Zgornji
Leskovec in Sela kot lokalni središči s funkcijo krajevnega središča, |
3. Dravsko polje kot
območje intenzivnega kmetijstva, |
4. Dravsko polje kot
vodonosnik pitne vode, |
5. Dravsko polje kot
območje z naselji strnjenega tipa poselitve, |
6. območje vzhodnega
konca Dravinjskih goric in Dravinjske doline kot območje manj
intenzivnega kmetijstva, |
7. območje vzhodnega
konca Dravinjskih goric in Dravinjske doline kot območje z gručasto
dolinsko poselitvijo, |
8. Haloze kot območje kmetijstva z značilnimi vinogradniškimi
nasadi, |
9. Haloze kot obmejno
območje z ostrejšim mejnim režimom, |
10. Haloze kot območje
z višjo gričevnato strukturo, v katerem se zmanjšuje delež poseljenosti
in je potrebno zagotavljati osnovno gospodarsko in družbeno
infrastrukturo ter spodbujati ekološko naravnanost turizma, kmetovanja
in večjo rabo obnovljivih virov energije, |
11. reko Dravo in
ostale vodotoke kot potencialne vire pridobivanja energije, |
12. območje občine kot
območje prometnih in energetskih povezav državnega pomena, |
13. območje občine kot
območje z bogato kulturno dediščino ter območje ohranjene narave, v
katere bo občina v prostorskem razvoju usmerjala nosilne ali potencialne
dejavnosti turistične ponudbe občine in širše regije Haloz. |
(4) Strateški del OPN
upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega
pomena, ki prostorsko vključujejo Občino Videm, kot so Strategija
gospodarskega razvoja Slovenije 2006-2013, Regionalni razvojni program
za Podravsko razvojno regijo 2007-2013, Območni razvojni program Spodnje
Podravje za obdobje 2007-2013, Lokalni energetski koncept občine Videm
iz leta 2011, energetski projekt za oskrbo občinskega središča s
toplotno energijo. |
|
(5) Strateški del OPN
upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na
državni, regionalni in lokalni ravni. |
(6) Enako upošteva
varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s
področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in
varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, ki so prikazani v
prikazu stanja prostora za Občino Videm. |
|
6.
člen |
(medsebojni vplivi in
povezave z območji sosednjih občin) |
(1) Občina Videm je
povezana s sosednjimi občinami na naslednjih področjih: |
1. na področju
infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s pitno vodo,
preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave, |
2. z občinami
Spodnjega Podravja na področju ravnanja z odpadki, |
3. z Mestno občino
Ptuj in ostalimi sosednjimi občinami na dopolnjevanju z dejavnostmi, ki
jih občina nima ali ne zadovoljujejo potreb občine – sekundarne,
terciarne in kvartarne dejavnosti, |
4. z Mestno občino
Ptuj in sosednjimi občinami pri izvedbi projektov, ki so regionalnega
pomena – zaščita podtalnice Dravskega polja, |
5. s sosednjimi
občinami pri umestitvi in izgradnji glavne (hitre) ceste Hajdina –
Ormož, |
6. s sosednjimi
občinami desnega brega Drave pri umestitvi in izgradnji avtocestnega
odseka Slivnica – Hrvaška, |
7. z občinami Haloz
pri projektih razvoja turizma in ostalih skupnih dejavnosti v območju
Haloz, |
8. s sosednjimi
občinami ob poplavnih vodotokih na področju izvedbe celovitih ukrepov za
preprečevanje poplavne ogroženosti. |
|
7.
člen |
(cilji prostorskega
razvoja občine) |
(1) Ob upoštevanju
navedenih izhodišč so splošni cilji prostorskega razvoja Občine Videm
enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v
naslednje vsebinske skupine: |
1. skladen, racionalen
in učinkovit prostorski razvoj, |
2. skladen razvoj
območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno
zasnovo poselitve, |
3. optimalna
porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru, |
4. prostorske možnosti
za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega
središča in oskrbnih središč, |
5. dobra
infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij,
|
6. preudarna raba
naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora, |
7. prostorski razvoj
usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje,
|
8. ohranjanje in
varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine, z možnostjo
vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine, |
9. zagotavljanje
varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
10. zagotavljanje
trajnostne mobilnosti z vidika vizije mobilnosti prebivalstva in
trajnostnega razvoja. |
(2) Zaradi dosedanjega
prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih
in predvidenih dejavnosti v prostoru pa je občina kot prednostne
določila naslednje cilje prostorskega razvoja: |
1. zagotovitev
prostorskih pogojev za širitev stanovanjskih površin v občinskem
središču, v obeh lokalnih središčih in v strnjenih delih večjih naselij,
v katere bo usmerjen razvoj poselitve v občini, |
2. zagotovitev
prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti v občinskem
središču in v krajevnih središčih Sela in Zgornji Leskovec, |
3. zagotavljanje
infrastrukturne dostopnosti potencialnih turističnih območij z gradnjo
ustrezne infrastrukture – sonaravni in obvodni turizem in rekreacija v
ravninskem delu občine ter vinska turistična infrastruktura v
gričevnatem delu občine, |
4. zagotovitev
prostorskih pogojev za širitev sekundarnih in terciarnih dejavnosti –
proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v občini (proizvodna
cona v Lancovi vasi), |
5. zagotovitev
prostorskih pogojev za umestitev primarnih dejavnosti v občini – območja
z objekti za kmetijsko proizvodnjo in objekti za ribogojstvo kot
primerno gospodarsko panogo na območju krajinskega parka Šturmovec in v
haloških dolinah, |
6. zagotavljanje
prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih
omrežij v občini – rekonstrukcija vodovodnega omrežja, rekonstrukcija
delov prometnega omrežja, povečanje površin za mirujoči promet v
centralnih naseljih in v zaposlitvenih območjih, |
7. zagotavljanje
prostorskih pogojev za možnost izrabe alternativnih, zlasti obnovljivih
virov energije: sončne elektrarne, možnost izrabe bioplina, gradnjo
malih hidroelektrarn na Dravinji in Polskavi ter raziskovanje in izraba
geotermalne energije na celotnem območju občine, |
8. zagotavljanje
prostorskih pogojev za varstvo okolja v občini – zbirni center za ločeno
zbiranje odpadkov, centralna čistilna naprava v občinskem središču,
manjše čistilne naprave v ostalih strnjenih naseljih občine, |
9. gradnja
kanalizacije v strnjenih naseljih, |
10. zagotovitev
prostorskih pogojev za umestitev rekreacijskih območij in rekreacijskih
poti v območju občine (večji rekreacijski ribniki, kolesarska
rekreacijska povezava, pešpoti, namenski športni parki), |
11. obnova dotrajanih
objektov kulturne dediščine, |
12. zagotavljanje
oziroma izboljševanje prostorskih pogojev za izvajanje in ohranjanje
primarnih dejavnosti v občini (kmetijstvo, gozdarstvo, dejavnosti na
vodah, raziskovanje mineralnih surovin). |
|
2.2 Zasnova prostorskega
razvoja občine |
|
8.člen |
(vsebina zasnove
prostorskega razvoja občine) |
(1) V zasnovi
prostorskega razvoja občine Videm se na osnovi prepoznavnih naravnih in
ustvarjenih kvalitet prostora ter razvojnih teženj in možnosti določijo: |
1. prednostna območja
za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti, |
2. omrežje naselij, z
vlogo in funkcijo posameznih naselij, |
3. temeljne smeri
prometnega povezovanja naselij v občini in regiji, |
4. druga za občino
pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih
kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih surovin, |
5. urbana središča, za
katera je treba izdelati urbanistični načrt. |
|
9.
člen |
(prednostna območja za
razvoj poselitve) |
(1) Občina kot
prednostno območje, z intenzivnejšim razvojem poselitve s širitvami in
notranjim razvojem ter delno prenovo (območje starega dela naselja
Videm), opredeljuje občinsko središče Videm, v katerem opredeljuje
naslednja prednostna območja za razvoj posameznih dejavnosti: |
1. kot območje za
bivanje s centralnimi dejavnostmi za potrebe občinskega središča
opredeljuje območje starega vaškega jedra ter ožja območja ob vseh
glavnih prometnih površinah v naselju (območja ob regionalnih cestah), |
2. kot območja za
bivanje z mirnimi spremljajočimi dejavnosti v območju novejših
prostorskih struktur, opredeljuje območja, ki so se gručasto razvile
severozahodno od starega vaškega jedra ter delno čez Dravinjo, kot del
poselitvene strukture na območju k.o. Dravinjski vrh, |
3. kot območja
dejavnosti na zelenih površinah za šport in rekreacijo, opredeljuje
območje severno od starega vaškega jedra, ki je spuščeno na nižjo
Dravsko teraso, |
4. kot območje
okoljskih dejavnosti opredeljuje območje severno od površin za šport in
rekreacijo, |
5. kot območje zelenih
površin in kot območje namenjeno oddihu in rekreaciji v naravnem okolju
pa opredeljuje območje med južnim robom naselja Videm in reko Dravinjo.
|
(2) Občina kot
prednostno območje z zmernim razvoj poselitve s širitvami, notranjim
razvojem in delno prenovo javnega prostora in posameznih domačij
opredeljuje: |
1. obe
ostali naselji, ki opravljata funkcijo krajevnih središč (Sela in
Zgornji Leskovec) v katere bo poleg bivanja s kmetijami in dopolnilnimi
dejavnostmi usmerjala tudi delne funkcije občinskega središča kot
spremljajoče dejavnosti v naselju, |
2. ostala
naselja, ki opravljajo dodatne oskrbne funkcije za zadovoljevanje potreb
svojega prebivalstva in prebivalstva v širšem vplivnem okolju (Lancova
vas, Pobrežje, Tržec), v katere bo poleg bivanja s kmetijami in
dopolnilnimi dejavnostmi usmerjala tudi dejavnosti za dodatne oskrbne
funkcije teh naselij. |
(3) Kot prednostna
območja z manjšim razvojem poselitve v obliki zapolnjevanja vrzeli in
funkcionalnega zaokroževanja naselij v skladu z demografskimi gibanji in
usmerjanjem prostorskih potreb, občina opredeljuje vsa ostala naselja v
občini. |
(4) Prednostno območje
za razvoj novih in širitev obstoječih centralnih dejavnosti v občini je
območje občinskega središča ter obe krajevni središči. |
(5) Prednostno območje
za razvoj posebnih dejavnosti, namenjenih turizmu, je območje v
Dravinjskem vrhu in Tržcu ter predvidena območja v gričevnatem svetu
Haloz. |
(6) V prednostna
območja za razvoj poselitve bo občina usmerjala tudi urejanje in širitev
površin za šport in rekreacijo ter ostalih zelenih površin v vseh
naseljih. |
(7) Širitev kmetij in
intenzivnih kmetijskih proizvodnih dejavnosti (farme, rastlinjaki,
ribogojnice), v naseljih in v območju ohranjanja poselitve, razen v
naselju Videm, kjer farme niso dopustne, bo občina podpirala le v
primerih, ko bodo za to zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji. |
|
10.
člen |
(prednostna območja za
razvoj drugih dejavnosti) |
(1) Območje občine bo zaradi različnih naravnih danosti, reliefa,
varovanja narave, prepletanja kmetijskih in gozdnih površin ter
avtohtone poselitve in varovanja potencialnih vodnih virov, občina
prednostno usmerjala v naslednje dejavnosti vezane na naravne vire: |
1. primarno dejavnost kmetijstva z okoljsko prijaznejšim kmetovanjem na
območjih najožjega varovanja vodnih virov, na območjih ohranjanja
narave, v območjih prepletanja kmetijskih in gozdnih površin in v
območjih z razpršeno poselitvijo in razpršeno gradnjo, ter v vplivnem
pasu naselij, |
2. v dejavnost kmetijstva z intenzivnejšim kmetovanjem na ravninskih
območjih kmetijskih zemljišč z možnostjo izboljšanja kmetijske
proizvodnje z agrarnimi operacijami kot so zložbe zemljišč, osuševanje,
namakanje in druge agrarne operacije, ob upoštevanju varovalnih ukrepov,
ki izvirajo iz posameznih omejitev na teh območjih, |
3. razvoj vinogradništva in ostalih kmetijskih kultur, vezanih na
trajne nasade (plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, nasadi
jagodičevja) v gričevnatem delu občine z dopolnilno dejavnostjo v okviru
kmetijskih gospodarstev, |
4. v lesno proizvodno gozdarstvo v večjih območjih gozdov v gričevnatem
delu občine z dodatnimi funkcijami gozda zajetih v naselja ali ležečih
ob naseljih. |
(2) Prednostna območja
za razvoj dopolnilnih dejavnosti v odprtem prostoru: |
1. območje sonaravnega
turizma, obvodnega turizma in turizma vinskih cest v območja ob reki
Dravi, Dravinji in ostalih naravnih in umetno ustvarjenih vodnih
površinah, ostalih vodnih površinah ter v gričevnatem delu občine, |
2. območje
rekreacijskih dejavnosti v naravnem okolju kot so kolesarjenje, tek,
pohodništvo, in jahanje: omrežje kategoriziranih in nekategoriziranih
cest in poti na območju občine, |
3. območje
rekreacijskih dejavnosti na vodi in ob vodi-reka Drava, Dravinja in
drugi vodotoki ter večje umetne vodne površine. |
(3) Prednostna
potencialna območja za razvoj drugih dejavnosti, vezanih na naravne
vire, so: |
1. za izrabo
vodnega potenciala sta vodotoka Polskava in Dravinja, |
2. za izrabo
sončne energije območja streh večjih objektov in vizualno zaprta ter
dobro osončena območja v zaraščanju, |
3. območje
za raziskavo in potencialno izrabo geotermalnih energetskih potencialov
je celotno območje občine, |
4. za
raziskavo nafte in zemeljskega plina je opredeljen skrajni severovzhodni
del občine. |
|
11.
člen |
(omrežje naselij, z vlogo
in funkcijo naselij) |
(1) Občina Videm
opredeljuje naselja na območju občine v omrežje naselij z naslednjo
vlogo in funkcijo naselij: |
1. naselje
Videm je po SPRS opredeljeno kot lokalno središče, po funkciji pa je
hkrati občinsko središče občine, katerega nadaljnji razvoj bo občina
usmerjala v razvoj dejavnosti, potrebnih za zadovoljevanje funkcije
občinskega središča. Občina bo razvoj naselja Videm usmerjala v razvoj
osrednjega upravnega, izobraževalnega, kulturnega, zdravstvenega in
prometnega središča celotne občine Videm, |
2. naselje
Zgornji Leskovec opredeljuje kot ostalo naselje, po funkciji pa kot
krajevno središče, ki opravlja del osnovnih funkcij občinskega središča
(otroško varstvo, osnovno izobraževanje, oskrbne in storitvene
dejavnosti) za potrebe zadovoljevanja delnih potreb prebivalstva v
svojem vplivnem območju, ki obsega pretežni del južnega gričevnatega
dela občine, |
3. naselje
Sela opredeljuje kot ostalo naselje, po funkciji pa kot krajevno
središče, ki opravlja del osnovnih funkcij občinskega središča (otroško
varstvo, osnovno izobraževanje, oskrbne in storitvene dejavnosti) za
potrebe zadovoljevanja delnih potreb prebivalstva v svojem vplivnem
območju, ki obsega pretežno ravninski, zahodni del občine, |
4. naselja
Lancova vas, Pobrežje in Tržec opredeljuje kot ostala naselja z
dodatnimi oskrbnimi funkcijami za zadovoljevanje potreb svojega
prebivalstva in prebivalstva v širšem vplivnem območju vseh treh
naselij, v katera bo poleg kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in
bivanjem, usmerjala tudi storitvene, oskrbne in druge sprejemljive
spremljajoče dejavnosti, |
5. preostala
naselja po SPRS v občini, so po vlogi opredeljena kot ostala naselja, z
delnimi oskrbnimi funkcijami za prebivalce svojega območja. |
|
12.
člen |
(temeljne smeri
prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1) Naselja v Občini
Videm se prometno povezujejo med seboj in navezujejo na občinsko
središče ter na pomembnejša središča izven občine s cestnim prometnim
omrežjem. |
(2) Najpomembnejša
cestna prometna os navezave v občini je glavna cesta G-I-9 Hajdina –
Gruškovje. |
(3) Druga pomembna
cestna navezava je regionalna cesta R-III-690 Majšperk – Jurovci – Tržec
– Zgornji Leskovec, ki navezuje jugovzhodni gričevnati ter jugozahodni
ravninski in gričevnati del občine z obema krajevnima središčema na
občinsko središče in preko glavne ceste G-I-9 na ostala večja središča. |
(4) Vsa naselja so
preko regionalne ceste R-III-690 ali preko lokalnih cest dobro povezana
z občinskim središčem. |
(5) V načrtovanem
razvoju cestnega omrežja bo preko območja Občine Videm potekala
avtocesta Slivnica – Hrvaška, ki bo občino navezovala na širše
avtocestno in cestno prometno omrežje v vseh smereh. |
(6) Pomembnejše
prometne povezave v potencialnem območju razvoja turizma so predvidene
ureditve vinsko turističnih cest in predvidene ureditve obmejne ceste v
južnem, obmejnem pasu občine. |
|
13.
člen |
(druga za občino pomembna
območja) |
(1) Druga za občino
pomembna območja so: |
1. območje naravnih
kvalitet prostora ob reki Dravi – Krajinski park Šturmovec, |
2. površinske vode rek
(Drava, Dravinja, Polskava), potokov (Struga, Studenčnica), ter
gramoznice Tržec, |
3. območje naravnih
kvalitet prostora v občini: Ekološko pomembno območje Vinorodne Haloze,
Ekološko pomembno območje Boč – Haloze – Donačka gora, Ekološko pomembno
območje Dravsko polje, Ekološko pomembno območje Spodnja Drava, območja
Natura 2000: posebno varstveno območje Haloze – vinorodne, posebno
varstveno območje Boč – Haloze – Donačka gora, posebno varstveno območje
Drava (pSCI), posebno varstveno območje Drava (SPA), |
4. območje vodonosnika
pitne vode Dravskega polja, |
5. vinogradniško
območje Videmskega dela Haloz. |
|
14.
člen |
(urbanistični načrt) |
(1) Razvoj občinskega
središča Videm pri Ptuju je podrobneje opredeljen v urbanističnem načrtu
za to naselje. |
|
2.3 Zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
|
15.
člen |
(prometna infrastruktura) |
(1) Cestno prometno
omrežje v občini sestavljajo državni cesti (glavna cesta G-I-9,
regionalna cesta R-III-690) in kategorizirane občinske ceste (lokalne
ceste in javne poti). V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi sistem
javnih površin za mirujoči promet. |
(2) Prednostna
usmeritev občine na področju cestnega omrežja je: |
1. dobra
prometna povezanost celotnega območja občine z občinskim središčem,
neposredno ali posredno preko lokalnih oskrbnih središč z regionalnim
središčem Ptuj, pomembnejšim oskrbnim in zaposlitvenim središčem
Kidričevo ter z ostalimi sosednjimi občinami, |
2.
usmerjanje dejavnosti vzdrževanja in širjenja cestnega omrežja v
urejanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča
navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje
kvalitete bivanja (državne ceste skozi naselja), ali ogroža prometno
varnost (priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih cest), |
3. v
povezavi z drugimi občinami vzpodbujanje razvoja kolesarskega omrežja in
omrežja pešpoti – predvsem v območju razvoja turizma v občini (kot
oblike dodatne ekološko naravnane turistične ponudbe v predvideni
turistično rekreacijski ponudbi v obdravskem in vinorodnem območju),
kakor tudi ureditev kolesarskih poti v kolesarsko primernejših območjih
občine, |
4.
usmerjanje javnega potniškega prometa v racionalizacijo povezav in
zagotavljanje fizičnega povezovanja javnih prometnih podsistemov (javni
prevoz skupaj s šolskimi prevozi), |
5.
usmerjanje javnega potniškega prometa v zagotavljanje dnevne dostopnosti
pomembnejših zaposlitvenih središč ter središč, v katerih občani
zadovoljujejo potrebe, ki jih sama občina na svojem območju ne izvaja
(šolanje na srednji in višji stopnji, zdravstvena oskrba na višji
stopnji, druge storitve in oskrba, ki jih za celotno območje izvaja
regionalno središče nacionalnega pomena Ptuj in ostala središča). |
(3) V povezavi z
umestitvijo avtoceste Slivnica – Hrvaška in potencialno umestitvijo
glavne (hitre) ceste Hajdina – Ormož bo občina podpirala izgradnjo
navezovalnega omrežja na novi prometnici in ureditev vzporednih cestnih
povezav ter rekonstrukcijo obstoječega cestnega omrežja za odvijanje
nemotenega prometa znotraj občine. |
|
16.
člen |
(telekomunikacije) |
(1) Telekomunikacijsko
omrežje v občini sestavlja telefonsko telekomunikacijsko omrežje in
omrežje kabelske televizije. |
(2) Celotno območje
občine je pokrito s telekomunikacijskim širokopasovnim omrežjem. |
(3) Občina bo usmerjala
razvoj telekomunikacijskega sistema v sodobne tehnično tehnološke in
organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do
širokopasovnih omrežij na celotnem območju občine. |
|
17.
člen |
(energetika) |
(1) Energetska preskrba
Občine Videm bo temeljila na treh energetskih virih: električni
energiji, energiji iz biomase in energiji iz ostalih virov, pri katerih
bodo imeli prednost obnovljivi viri energije. |
(2) Na območju Občine
Videm so obstoječi in predvideni objekti za prenos električne energije:
daljnovod 1x110 kV Breg – Kidričevo, daljnovod 1x110 kV Cirkovce –
Formin, daljnovod 1x220 kV Cirkovce – Žerjavinec (Republika Hrvaška) s
predvideno nadgradnjo na nivo 2 x 400 kV in predviden daljnovod 2x400 kV
Cirkovce – Pince. |
(3) Na območju Občine
Videm je večje število obstoječih in predvidenih malih hidroelektrarn na
reki Dravinji in Polskavi. |
(4) Razvoj
distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v
dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti s ciljem
zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine. |
(5) Občina bo podpirala
razvoj plinovodnega distribucijskega omrežja v občini v kolikor bo
takšna usmeritev v preskrbo z energijo na območju občine ekonomsko
upravičena. |
(6) Občina bo porabo
energije usmerjala v zmanjšanje porabe energije v skladu s predvidenimi
ukrepi Lokalnega energetskega koncepta in podpirala povečanje uporabe
tistih obnovljivih in okolju prijaznejših virov energije, ki jih je
mogoče ekonomično energetsko izkoriščati na območju občine. To so lesna
biomasa – tudi bioplin v manjših sistemih, sončna energija in
geotermalna energija. |
|
18.
člen |
(oskrba z vodo) |
(1)
Vsa naselja v občini so priključena na javno vodovodno omrežje,
prednostni cilj pa je oskrba s pitno vodo na vododeficitarnih območjih.
|
(2) Razvoj obstoječega
omrežja za preskrbo s pitno vodo bo občina usmerjala v dograjevanje in
obnavljanje obstoječega omrežja, s ciljem zagotavljanja zadostnih
količin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo. |
(3) Na območju občine
je kot prioriteta pri obnavljanju omrežja predvidena zamenjava
vodovodnih cevovodov v koridorjih izgradnje kanalizacije in
avtomatizacija vodovodnih črpališč. |
(4) Na območju občine
je predvidena gradnja vodohrana Majski vrh (dograditev 2. celice).
|
|
19.
člen |
(čiščenje in odvajanje
odpadnih voda) |
(1) Občina bo kot
prednostni cilj na področju čiščenja in odvajanja odpadnih vod podpirala
pospešeno dograjevanje omrežja za zbiranje in odvajanje odpadnih vod v
strnjenih naseljih in predvidenem razvoju teh naselij ter na območjih
proizvodnih in drugih površin katerih posledica izvajanja dejavnosti je
odpadna voda, v skladu z izhodišči SPRS. |
|
(2) Čiščenje odpadnih
voda bo občina izvajala na predvideni centralni čistilni napravi v
naselju Videm pri Ptuju in na predvideni čistilni napravi v Zgornjem
Leskovcu, gradnjo kanalizacijskega omrežja pa prednostno v naseljih
Pobrežje in Videm pri Ptuju. |
|
(3) Občina bo na
območjih manjših naselij, zaselkov in ostale razpršene poselitve
usmerjala ravnanje z odpadno vodo v zbiranje odpadne vode v
individualnih sistemih za zajem odpadne vode in odvoz greznične
blatenice na čistilno napravo ali manjše individualne sisteme čiščenja
odpadne vode. |
|
20.
člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Občina bo skrbela
za organizirano ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov in odlaganje
odpadkov na urejenem regijskem odlagališču, katerega lokacija je v
Gajkah (v naselju Spuhlja v Mestni občini Ptuj). |
(2) Občina predvideva
umestitev in izgradnjo centra za ločeno zbiranje odpadkov za celotno
območje občine v območju gospodarske cone v Lancovi vasi. |
(3) Občina bo
vzpostavila spremljanje in evidenco divjih odlagališč odpadkov in
pripravila ukrepe za sanacijo teh odlagališč. |
|
21.
člen |
(vodno gospodarske
ureditve) |
(1) Na področju vodnega
gospodarstva so načrtovani večji posegi v urejanje vodotokov v območju
izgradnje avtoceste. |
(2) Občina bo vodno
gospodarske ureditve usmerjala v izvedbo celovitih omilitvenih ukrepov
za varstvo pred poplavami rek Dravinje in Polskave in drugih poplavnih
vodotokov. S predvidenimi visokovodnimi zadrževalniki izven območja
občine ter čiščenjem in potrebnimi poglobitvami strug in drugimi ukrepi
za izboljšanje pretočnosti poplavnih vodotokov na območju občine pa
usmerjala vodno gospodarske ureditve v zmanjšanje poplavne ogroženosti
svojega območja. |
|
2.4
Določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje in
razpršene poselitve |
|
22.
člen |
(določitev območij
naselij) |
(1) Kot območja naselij
po SPRS občina opredeljuje območja strnjeno zgrajenih stavb različnih
namembnosti s pripadajočimi površinami v RPE naseljih Barislovci,
Belavšek, Dravinjski Vrh, Jurovci, Lancova vas, Mala Varnica, Pobrežje,
Popovci, Sela, Soviče, Spodnji Leskovec, Šturmovci, Trnovec, Tržec,
Vareja, Videm pri Ptuju, Zgornja Pristava in Zgornji Leskovec. |
(2) Naselje Videm je
občinsko središče, ki je nastalo na višji nepoplavni terasi reke Drave
in Dravinje, ob prehodu iz Haloz čez Dravinjo na ravnino Dravskega
polja, po tej opredelitvi obsega: |
1. osrednji
starejši del vaškega naselja s centralnimi dejavnostmi, ki se je razvil
od prehoda čez Dravinjo ob cesti proti Ptuju, |
2. novejši
del naselja namenjen bivanju, ki se je razvilo severno od vaškega jedra,
ob robu nepoplavne terase v smeri proti naselju Pobrežje, |
3. novejši
del naselja namenjen bivanju, ki se je razvilo ob cestni povezavi proti
Turnišču in cestni povezavi proti Tržcu z medsebojno pozidavo obcestne
pozidave med obema krakoma, |
4. športno
rekreacijske in okoljske dejavnosti, ki so umeščene pod nepoplavno
teraso na severovzhodnem robu naselja, |
5. centralne
dejavnosti s pokopališčem in novo večnamensko dvorano, ki se razvijajo
južno od regionalne ceste proti Tržcu, |
6. sestavni
del naselja je tudi območje čez Dravinjo (po RPE opredelitvi del
Dravinjskega vrha) z območjem trgovine in manjšo individualno gradnjo ob
Dravinji in na pobočju pod starim gradom, |
7.
predvidene dolgoročne širitve naselja, ki obsegajo površine v smeri
proti naselju Pobrežje z zapolnjevanjem večjih vrzeli za potrebe
stanovanjske gradnje ter površine južno od regionalne ceste proti Tržcu
in reko Dravinjo za potrebe prostočasnih dejavnosti v občinskem
središču. |
|
(3) Naselje Zgornji
Leskovec je krajevno središče, ki je nastalo v dolini glavnega potoka
Psičine ob sotočju s stranskim pritokom Lipnice, ob povezovalni
regionalni cesti preko Haloz proti Hrvaški, po tej opredelitvi obsega:
|
1. osrednji
starejši del vaškega naselja pretežno na zahodnem robu regionalne ceste,
v katerem so umeščene dejavnosti, ki jih opravlja kot krajevno središče |
2. novejši
del naselja namenjen bivanju, ki se razvija na južnem prisojnem pobočju,
zahodno od starejšega dela v dolino Lipnice, |
3. območje
med vzhodnim robom ceste in potokom Psičino v katerega so umeščene
športno rekreacijske dejavnosti in okoljske dejavnosti, |
4.
pokopališče, dvignjeno na pobočje nad osrednjim delom starega vaškega
jedra, |
5. površini
za dolgoročno širitev, ki na severni strani priključuje naselju del
pozidave v RPE Spodnji Leskovec, ter površina, ki bo gručasto zapolnila
območje med starejšo pozidavo naselja in njeno novejšo širitvijo v
dolino Lipnice, |
6.
prostorsko ločeni del naselja (RPE Spodnji Leskovec), ki ga z naseljem
povezuje predvidena dolgoročna širitev naselja ob regionalni cesti proti
severu, |
7.
prostorsko ločeni del naselja (RPE Zgornji Leskovec, del RPE Mala
Varnica), ki se razvija v nadaljevanju naselja ob regionalni cesti proti
jugu, strnitev pa preprečujejo slabše nosilne zemljine ob potoku
Lipnici. |
(4) Naselje Sela je
krajevno središče, ki je nastalo ob robu nepoplavne terase reke
Polskave, ob starejši povezovalni cesti naselij ob reki Polskavi, in po
tej opredelitvi obsega: |
1. osrednji
starejši del vaškega naselja na severnem robu lokalne ceste, v katerem
so umeščene dejavnosti, ki jih opravlja kot krajevno središče in
starejša poselitev s kmetijami v obliki iztegnjenega doma, |
2. novejši
del naselja namenjen kmetijam in bivanju, ki se razvija južno od te
ceste do samega vodotoka, |
3. sestavni
del naselja je tudi novejša poselitev severno od lokalne ceste, ki po
RPE delitvi leži v naselju Barislovci in v katerem je del dejavnosti
potrebnih za opravljanje funkcije krajevnega središča, |
4. stara
poselitev s kmetijami z iztegnjenimi domovi v RPE Barislovci, na nižji
terasi ob reki Polskavi, |
5.
predvidena dolgoročna širitev naselja med severnim robom starejšega dela
naselja in obstoječo povezovalno cesto ob severnem robu naselja. |
(5) Naselje Lancova vas
je naselje z dodatnimi oskrbnimi funkcijami za širše vplivno območje, ki
je nastalo nad nepoplavno teraso reke Polskave, južno od prometne
povezave, ki poteka po obrobju Haloz od Vidma proti Majšperku, in po tej
opredelitvi obsega: |
1. osrednji
starejši del vaškega naselja na južnem robu lokalne ceste, v katerem so
umeščene spremljajoče storitvene in oskrbne dejavnosti, z novejšo
razrastjo te pozidave ob prometnici na zahodnem in vzhodnem robu
naselja, ki bo po izgradnji AC odseka segalo le do zahodnega roba
cestnega telesa, ter v smeri proti Polskavi in manjšimi vmesnimi
površinami namenjenimi za rekreacijo in oddih, |
2. površine
namenjene dolgoročni širitvi naselja, ki povezuje posamezne pozidane
površine severno od prometnice po severnem robu naselja v smeri proti AC
in je namenjen širitvi površin za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, |
3. površine
za dolgoročno širitev med načrtovano AC in deviacijo lokalne ceste proti
Lancovi vasi (AC priključek Lancova vas), ki je namenjen le umestitvi
dejavnosti, za katere obremenjenost s hrupom ni moteča. |
(6) Naselje Tržec je
naselje z dodatnimi oskrbnimi funkcijami za širše vplivno območje, ki je
nastalo severno od prometne povezave, potekajoče po robu nepoplavne
terase reke Polskave, se krakasto razvilo ob prometnici proti Halozam in
se v novejšem času gručasto oblikovalo na desnem bregu Polskave, in po
tej opredelitvi obsega: |
1. območje
starejše pozidave ob prometnici po robu poplavne terase, ki se ob
prehodu čez Polskavo krakasto razvije ob cesti proti jugu (zaradi
prostorske delitve z načrtovano AC je naselju priključenih nekaj hiš iz
RPE naselja Lancova vas, ki so vzhodno od načrtovane AC), |
2. območje
novejše pozidave, v kateri prevladuje bivanje in se je ob prehodu čez
Polskavo razvilo kot gručasta pozidava na desnem bregu Polskave, |
3. ločena
gručasta pozidava vzhodno od te gruče, ki se je razvila ob robu
nepoplavne terase ob reki Dravinji, |
4. stare
športno rekreacijske površine ob naselju pri prehodu iz levega na desni
breg Polskave, |
5. nova
prostorsko ločena rekreacijska cona, ki je načrtovana na desnem bregu
Polskave, vzhodno od obstoječe cone, |
6.
dolgoročne širitve naselja, namenjene bivanju in kmetijam, kot
zapolnitve vrzeli v starem delu naselja in v območju ob Polskavi na
desnem bregu reke, |
7.
dolgoročne širitve, ki zapolnjujejo prostor med obstoječo pozidavo in
mejo AC telesa in so namenjene razvoju dejavnosti, za katere
obremenjenost s hrupom ni moteča. |
(7) Naselje Pobrežje je
naselje z dodatnimi oskrbnimi funkcijami za širše vplivno območje, ki je
nastalo ob starejši prometni povezavi, potekajoči po robu nepoplavne
terase reke Drave, ter novejši prometni cestni povezavi iz Haloz, skozi
Videm proti Ptuju, naselje pa se na obeh robovih že zrašča s sosednjimi
naselji (Videm, Suha Veja), in po tej opredelitvi obsega: |
1. starejšo
pozidavo z značilnimi domačijami v obliki iztegnjenih domov na robu
nepoplavne dravske terase, |
2. novejšo
pozidavo, ki se je razvila ob novejši cestni povezavi in ob stikih te
povezave s starejšo povezavo, na severnem robu naselja, v osrednjem delu
naselja in na južnem robu ob stiku z naseljem Videm, |
3. že
zazidljive površine rezervirane za širitev naselja ob južnem robu
novejše obcestne pozidave, |
4. površine
za dolgoročne širitve naselja, ki predstavljajo povezavo že pozidanih
površin ob novejši cestni pozidavi s starejšo pozidavo oziroma povezavo
površin pod teraso s starejšo pozidavo, |
5.
prostorsko ločeni del naselja, ki predstavlja podaljšek zaselka Suha
veja-Sodnice v sosednji mestni občini Ptuj ob načrtovani regionalni
cestni povezavi. |
(8) Ostala naselja, kot
območja strnjene pozidave, imajo naslednja okvirna območja: |
1. naselje
Barislovci po tej opredelitvi predstavlja del ločene strnjene pozidave
ob lokalni cesti med naseljem Lancova vas in Sela, v katerega je zajet
del strnjene pozidave v RPE Lancova vas, preostali del strnjene pozidave
v RPE Barislovci, ki tvori urbanistično in funkcionalno celoto s
krajevnim središčem Sela, je po tej opredelitvi opredeljen kot naselja
Sela, |
2. naselje
Belavšek po tej opredelitvi predstavlja del strnjene slemenske pozidave
po glavnem slemenu med desnima pritokoma Psičine v RPE Belavšek, na
katerem se v obcestni slemenski pozidavi mešajo starejše domačije,
novejši nadomestni objekti in objekti vinskih kleti ter zidanic,
potrebnih za obdelavo trajnih nasadov, |
3. naselje
Dravinjski vrh po tej opredelitvi predstavlja del strnjene pozidave
zaselka »Spodnja Pristava«, ki leži ob prometnici, ki poteka ob
reliefnem dvigu Haloz, vzhodno od sotočja Polskave in Dravinje, z nekaj
starejšimi kmetijami, pomešanimi z novejšimi stanovanjskimi stavbami in
manjšimi kmetijami, |
4. naselje
Jurovci po tej opredelitvi predstavlja del strnjene obcestne pozidave,
ki se je razvila ob odcepu regionalne ceste iz Tržca v dolino Dravinje,
južno od vzhodnega podnožja slemena Savinsko, z nekaj starejšimi
kmetijami, pomešanimi z novejšimi stanovanjskimi stavbami in manjšimi
kmetijami, |
5. naselje
Popovci po tej opredelitvi predstavlja del strnjene obcestne pozidave,
ki se je razvila ob regionalni cesti po dolini Dravinje in se raztegnila
v podnožje slemena Savinsko, z nekaj starejšimi kmetijami, pomešanimi z
novejšimi stanovanjskimi stavbami in manjšimi kmetijami, nad nepoplavno
Dravinjsko teraso na levem bregu Dravinje, |
6. v RPE
naselju Zgornja Pristava občina opredeljuje dve naselji v skladu z
veljavnimi prostorskimi predpisi: |
a. naselje
Zgornja Pristava 1, ki ga predstavlja nekdanji zaselek »Zgornja
Pristava« je naselje, ki se je razvilo kot obcestna pozidava ob
regionalni cesti po dolini Dravinje oziroma njenem priključku, ki iz
Dravinjske doline pelje na desni breg Dravinje, v smeri proti Gorci in
Rodnemu vrhu, z nekaj starejšimi kmetijami, pomešanimi z novejšimi
stanovanjskimi stavbami in manjšimi kmetijami nad nepoplavno Dravinjsko
teraso, na večji razširitvi Dravinjske doline, na levem bregu Dravinje, |
b. naselje
Zgornja Pristava 2 je naselje, ki se je razvilo na »Gmajni« zahodno od
nekdanjega zaselka »Zgornja Pristava« ob regionalni cesti po dolini
Dravinje, z nekaj starejšimi kmetijami, pomešanimi z novejšimi
stanovanjskimi stavbami in manjšimi kmetijami nad nepoplavno Dravinjsko
teraso na levem bregu Dravinje, tik ob reliefnem dvigu slemena
Savinjsko, |
7. naselje
Trnovec po tej opredelitvi predstavlja del strnjene obcestne pozidave ob
lokalni cesti vzhodno od naselja Sela do občinske meje, v katerega je
zajeto območje z nekaj starejšimi kmetijami, pomešanimi z novejšimi
stanovanjskimi stavbami in manjšimi kmetijami na levem bregu Polskave, |
8. naselje
Soviče po tej opredelitvi predstavlja strnjeno poselitev zahodno od
regionalne ceste Videm-Leskovec-Hrvaška, ki se je razvilo na pobočnem
dvigu iz doline Psičine z nekaj starejšimi kmetijami, pomešanimi z
novejšimi stanovanjskimi stavbami in manjšimi kmetijami. |
|
23.
člen |
(območja naselij s
sanacijo razpršene gradnje) |
(1) V Občini Videm ni
opredeljenih naselij, h katerim bi se s sanacijo priključevala območja
razpršene gradnje in ne naselij, s katerimi bi se sanirala razpršena
gradnja. |
|
24.
člen |
(območja razpršene
poselitve) |
(1) Občina opredeljuje
preostale dele območja RPE naselij izven strjenih naselij kot območja
odprtega prostora izven naselij, v katerem se pojavljajo trije značilni
tipi razpršene poselitve: |
1. starejši avtohtoni
vzorec dolinske razpršene poselitve, s pojavom samotnih kmetij, manjših
zaselkov ter razdrobljenih in razpršenih naselij, z domačijami,
umeščenimi ob vznožje reliefnega dviga položnejših prisojnih pobočij, ki
ohranja prvotne lastninske celke in njihovo delitev na vse manjše
kmetije, z objekti namenjenimi kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in
bivanju z dopolnilnim kmetijstvom, z ohranjanjem katere bo občina
zagotavljala obdelovanje površin v dolinskem dnu Dravinje, Psičine in
Peklače s pritoki in s tem omogočala pogoje za ohranjanje značilne
kulturne krajine v demografsko ogroženih, obmejnih in gričevnatih
območjih občine, |
2. poznejši avtohtoni
vzorec slemenske razpršene poselitve v vinogradniških območjih, s
pojavom samotnih kmetij na stranskih in nižjih slemenih ter razložene in
razdrobljene slemenske poselitve pretežno na glavnih slemenih, v kateri
se pojavljajo manjše slemenske kmetije, v območjih večjih
nacionaliziranih kompleksov vinogradov tudi stanovanjske hiše kot
nadomestni objekti nekdanjih viničarij, opuščene viničarije spremenjene
v objekte za stalno ali občasno bivanje ter starejši in novejši
vinogradniški objekti kot vinske kleti, zidanice in sodobnejši
vinogradniški »vikendi«, z ohranjanjem katere bo občina zagotavljala
obdelovanje vinogradov in ostalih kmetijskih zemljišč v mozaični
strukturi vinogradniških območij v demografsko ogroženih, obmejnih in
hribovitih območjih svoje občine, |
3. novejši avtohtoni
vzorec ravninske razpršene poselitve, ki se je pojavil kot dopolnilna
gradnja med strnjenimi ravninskimi naselji, na njihovem obrobju in ob
večjih prometnicah proti zaposlitvenim središčem, v katerem se
pojavljajo manjše kmetije, pomembne za obdelovanje ravninskega dela
občine. |
(2) Območja naselij po
RPE so opredeljena po veljavnih mejah v registru prostorskih enot. |
|
25.
člen |
(območja razpršene
gradnje) |
(1) V občini ni večjih
območij s pojavi razpršene gradnje, saj je občina večje pojave nove
pozidave, ki bi jo lahko opredeljevala kot razpršeno gradnjo, že v
preteklosti vključevala v razvoj posameznih strnjenih naseli. Redke
posamezne novejše enote razpršene gradnje pa se pojavljajo po celotnem
območju občine. |
|
2.5
Usmeritve za prostorski razvoj občine |
|
2.5.1
Usmeritve
za razvoj poselitve |
|
26.
člen |
(razvoj naselij) |
(1) Občina bo usmerjala
razvoj naselij tako, da bo omogočal: |
1. razvoj obstoječega
morfološkega vzorca naselja, |
2. razvoj predvidenih
dejavnosti v posameznih naseljih v skladu z vlogo in funkcijo naselja,
|
3. upoštevanje
naravnih in varstvenih omejitev, |
4. ohranjanje
tipologije urbanistično arhitektonske oblikovanosti naselij, |
5. izboljšanje
kakovosti bivanja, |
6. izboljšanje pogojev
za zdravje ljudi. |
(2) Razvoj občinskega
središča Videm bo občina usmerjala v razvoj urbanega naselja, ki je
podrobneje opredeljen v usmeritvah o razvoju občinskega središča: |
1. z nadaljevanjem
delne prenove (javne površine, posamezni objekti) starega vaškega jedra,
v katerem prevladujejo dejavnosti družbene infrastrukture in oskrbne
dejavnosti občinskega središča, |
2. z notranjim
razvojem naselja in usmerjanjem pozidave na obstoječe nepozidane stavbne
površine v naselju in zgoščevanje te pozidave za potrebe bivanja v
severnem in zahodnem delu naselja ter delno v priključeni pozidavi na
desnem bregu Dravinje,vzhodno od starega vaškega jedra pa za potrebe
športa in rekreacije, |
3. s širitvijo
stavbnih zemljišč, ki jih bo občina prilagajala potrebam po umeščanju
novih ali širitvi obstoječih dejavnosti, potrebnih za zagotavljanje
funkcije občinskega središča in vloge nacionalnega središča regionalnega
pomena na zahodni strani naselja ob regionalni cesti, |
4. s sanacijsko
priključitvijo enot razpršene gradnje na skrajni zahodni strani naselja
(v RPE Pobrežje), ki jih je občina opredelila kot del naselja Videm, |
5. s površinami za
dolgoročni razvoj naselja, za katere je občina opredelila območja na
južni in severni strani naselja, in so obdana s pozidavo ali odrezana ob
ostalih površin odprtega prostora z večjimi infrastrukturnimi koridorji,
ali pa so dejavnosti odprtega prostora omejene zaradi bližine poselitve.
|
(3) Občina bo naselje
Sela usmerjala v: |
1. v delno prenovo
obstoječih javnih površin in posameznih objektov površin v starem vaškem
jedru, ter prenovo površin ugaslih kmetij v delu stare obcestne
pozidave, |
2. v notranji razvoj
delov naselja z ekstenzivno urbano izrabo prostora naselja namenjenega
bivanju in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, pri katerem pa je
potrebno upoštevati omejitve poplavne ogroženosti površin in potrebe po
predhodni izvedbi omilitvenih ukrepov, |
3. v funkcionalno
zaokroževanje naselja ob robovih naselja in priključevanjem obstoječe
pozidave v neposredni bližini, z zapolnitvijo prostih vrzeli med
naseljem in to pozidavo, ki pa ne sme posledično povzročati prostorskega
spajanja naselij (zeleni ločilni pasovi), |
4. občina v tej fazi,
zaradi poplavne ogroženosti okolice naselja, ne načrtuje večjih širitev
naselja, |
5. dolgoročno širitev,
ki pa je pogojno povezana s predhodno izvedbo celostnih ukrepov varstva
pred poplavami reke Polskave. |
(4) Občina bo naselje
Zgornji Leskovec usmerjala v: |
1. v delno prenovo
obstoječih javnih površin in posameznih objektov površin v starem vaškem
jedru, ter prenovo površin ugaslih kmetij v delu starega vaškega jedra,
|
2. v notranji razvoj
delov naselja z ekstenzivno urbano izrabo prostora naselja namenjenega
bivanju in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, pri katerem pa je
potrebno upoštevati omejitve ogroženosti površin zaradi nagiba terena in
potrebe po predhodni izvedbi dostopnosti do posameznih parcel za
pozidavo, |
3. v funkcionalno
zaokroževanje naselja ob robovih naselja in priključevanjem obstoječe
pozidave v neposredni bližini, z zapolnitvijo prostih vrzeli med
naseljem in to pozidavo, ki pa ne sme posledično povzročati prostorskega
spajanja naselij (zeleni ločilni pasovi), predlagana je le priključitev
dela pozidave na severnem robu naselja, ki so v RPE Spodnji Leskovec, |
4. občina ne načrtuje
večjih širitev naselja, |
5. dolgoročne širitve
pa so pogojene z gručastim razvojem naselja ob regionalni cesti in
lokalni cesti v dolino Lipnice. |
(5) Občina bo naselje
Lancova vas, usmerjala v: |
1. v delno prenovo
obstoječih javnih površin ter prenovo površin ugaslih kmetij v delu
stare obcestne pozidave, |
2. v notranji razvoj
delov naselja z ekstenzivno urbano izrabo prostora naselja namenjenega
bivanju in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, pri katerem pa je
potrebno upoštevati omejitve poplavne ogroženosti površin in potrebe po
predhodni izvedbi omilitvenih ukrepov, |
3. v funkcionalno
zaokroževanje naselja ob robovih naselja in priključevanjem obstoječe
pozidave v neposredni bližini, z zapolnitvijo prostih vrzeli med
naseljem in to pozidavo, ki pa ne sme posledično povzročati prostorskega
spajanja naselij (zeleni ločilni pasovi), |
4. občina v tej fazi,
zaradi poplavne ogroženosti okolice naselja, ne načrtuje večjih širitev
naselja, |
5. dolgoročno širitev
kot povezavo pozidave v že načeti njivski strukturi ob severnem robu
lokalne ceste skozi naselje in v zapolnitev vrzeli med načrtovano AC in
naseljem. |
(6) Občina bo naselje
Tržec usmerjala v: |
1. v delno prenovo
obstoječih javnih površin ter prenovo površin ugaslih kmetij v delu
stare obcestne pozidave, |
2. v notranji razvoj
delov naselja z ekstenzivno urbano izrabo prostora naselja namenjenega
bivanju in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, pri katerem pa je
potrebno upoštevati omejitve poplavne ogroženosti površin in potrebe po
predhodni izvedbi omilitvenih ukrepov, |
3. v funkcionalno
zaokroževanje naselja ob robovih naselja in priključevanjem obstoječe
pozidave v neposredni bližini, z zapolnitvijo prostih vrzeli med
naseljem in to pozidavo, ki pa ne sme posledično povzročati prostorskega
spajanja naselij (zeleni ločilni pasovi), |
4. občina v tej fazi,
zaradi poplavne ogroženosti okolice naselja, ne načrtuje večjih širitev
naselja, |
5. dolgoročno širitev
kot povezavo pozidave v že načeti njivski strukturi ob severnem robu
regionalne ceste na levem bregu Polskave in kot priključitev obstoječe
pozidave na južnem robu naselja, na desnem bregu Polskave, hkrati z
možnostjo povezave s prostorsko ločeno EUP na levem bregu Dravinje. |
(7) Občina bo naselje
Pobrežje usmerjala v: |
1. v delno prenovo
obstoječih javnih površin ob stari obcestni povezavi ter prenovo površin
ugaslih kmetij v delu stare obcestne pozidave, |
2. v notranji razvoj
delov naselja z ekstenzivno urbano izrabo prostora naselja namenjenega
bivanju in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi ter površin, ki
predstavljajo večje nepozidane celote, ki so bile naselju priključene v
predhodnih fazah izdelave in sprememb ter dopolnitev prostorskih aktov, |
3. v funkcionalno
zaokroževanje naselja ob robovih naselja in priključevanjem obstoječe
pozidave v neposredni bližini, z zapolnitvijo prostih vrzeli med
naseljem in to pozidavo, ki pa ne sme posledično povzročati prostorskega
spajanja naselij (zeleni ločilni pasovi), |
4. dolgoročne širitve
naselja, ki morajo povezovati starejšo vaško pozidavo in ob robu
nepoplavne terase s pozidavo severno in vzhodno od nove cestne povezave
med Vidmom in Ptujem, na nižjo dravsko teraso bo občina usmerjala le
dopustne dejavnosti v skladu s poplavno ogroženostjo območja, |
5. občina zaradi
obstoječih prostih površin ne načrtuje večjih širitev naselja, |
|
(8) Razvoj ostalih
naselij, ki imajo le delno funkcijo zadovoljevanja potreb lastnega
prebivalstva,bo občina usmerjala v: |
1. v delno prenovo
obstoječih površin, zlasti površin ugaslih kmetij v delu stare obcestne
pozidave, z intenzivnejšo izrabo nepozidanih stavbnih zemljišč, |
2. v funkcionalno
zaokroževanje naselij ob robovih naselja in priključevanjem obstoječe
pozidave v neposredni bližini, ter zapolnitvijo prostih vrzeli med
naseljem in to pozidavo ter vrzeli v samem naselju, ki pa ne sme
posledično povzročati prostorskega spajanja naselij (ohranitev zelenih
ločilnih pasov). |
(9) V nadaljnje širitve
na najboljša kmetijska zemljišča bo občina usmerjala razvoj naselij le
pod pogojem, da so predhodno izkoriščene vse možnosti notranjega razvoja
naselja (izvedba prostorskih ureditev na sedaj načrtovanih stavbnih
zemljiščih, območja delnih prenov in gostitev, degradirana zemljišča,
gozdna zemljišča in druga kmetijska zemljišča zajeta v območja naselij). |
(10) Občina bo razvoj
naselij usmerjala izven površin, ki so zaradi poplavne, erozijske in
druge ogroženosti neprimerna za pozidavo. |
|
27.
člen |
(razvoj dejavnosti v
naseljih) |
(1) V občinsko središče
Videm, ki ga občina usmerja v razvoj urbanega naselja, bo občina
usmerjala: |
1. dejavnosti, ki jih
mora po funkciji zagotavljati občinsko središče za svoje prebivalstvo, |
2. bivanje s
spremljajočimi dejavnostmi. |
(2) V obe krajevni
središči Sela in Zgornji Leskovec, ki sta podeželski naselji, bo občina
usmerjala: |
1. dejavnosti, ki jih
obe krajevni središči zagotavljata kot del funkcij občinskega središča v
svojem vplivnem območju, |
2. kmetije z
dopolnilnimi dejavnosti, |
3. bivanje s
spremljajočimi dejavnostmi za širše vplivno območje krajevnega središča. |
(3) V naselja Lancova
vas, Tržec in Pobrežje, ki so enako opredeljena kot podeželska naselja,
z dodatnimi oskrbnimi funkcijami za zadovoljevanje potreb svojega
prebivalstva in prebivalstva v širšem vplivnem območju vseh treh naselij
bo občina usmerjala: |
1. spremljajoče
storitvene, oskrbne in druge sprejemljive dejavnosti, potrebne za
zadovoljevanje potreb v širšem območju naselja, |
2. kmetije z
dopolnilnimi dejavnosti, |
3. bivanje z
dopolnilnimi spremljajočimi dejavnostmi. |
(4) V ostala naselja,
ki so zaradi velikosti in obstoječih dejavnosti, opredeljene kot vasi,
bo občina usmerjala bivanje s kmetijami za izvajanje primarnih
dejavnosti kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi ter spremljajoče
dejavnosti za zadovoljevanje potreb prebivalstva. Zaradi težnje po
prestrukturiranju kmetijske dejavnosti in opuščanju kmetovanja, bo na
proste površine v naseljih usmerjala stanovanjsko gradnjo pod pogojem,
da s tem ne ustvarja prostorskih navzkrižij. |
|
28.
člen |
(sanacija razpršene
gradnje) |
(1) Občina bo
sanacijsko priključitev dela razpršene pozidave iz RPE Pobrežje, ki ga
je s priključitvijo opredelila kot del naselja Videm, razvila kot
območje večje širitve in kot območje notranjega razvoja, z dejavnostmi,
ki so načrtovane za del površin, namenjenih bivanju v občinskem
središču. |
|
29.
člen |
(ohranjanje območij
razpršene poselitve) |
(1) Na območjih, kjer
so kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovana območja slemenske
poselitve v vinogradniških območjih z vinskimi kletmi, zidanicami in
novejšimi vinogradniškimi objekti ter manjšimi slemenskimi kmetijami z
dopolnilnimi dejavnostmi (vinotoči, turistične kmetije), starimi
viničarskimi domačijami in manjšim številom objektov obstoječih
spremljajočih dejavnosti, bo občina usmerjala v: |
1. ohranjanje
obstoječega stavbnega fonda, s prenovo objektov za potrebe ustvarjanja
sodobnega bivalnega okolja, ali gradnjo nadomestnih objektov, |
2. širitvijo kmetij za
potrebe lastne proizvodnje, če so širitve okoljsko in prostorsko
sprejemljive, |
3. ohranjanje
obstoječih dejavnosti odprtega prostora, zlasti v ohranjanje
vinogradništva v vinogradniških območjih, |
4. spremembo
namembnosti opuščenih kmetij v počitniško namembnost, če bo s tem
zagotovljena obdelanost oziroma vzdrževanje pripadajočih zemljišč, |
5. v razvoj
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, zlasti spremljajoče turistične
dejavnosti in pridelavo zdrave hrane, |
6. zapolnjevanje in
zaokroževanje te poselitve v primerih, ki bodo dopolnjevali obstoječe
dejavnosti razpršene poselitve in ne bodo poslabšali ohranjanja
prepoznavnih značilnosti prostora. |
(2) Na območju dolinske
razpršene poselitve s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem z
dopolnilnim kmetijstvom po dolinskih dneh in na nižjih položnejših
pobočjih, ter močnejšim pojavom drugih dopolnilnih dejavnosti, bo občina
usmerjala v: |
1. ohranjanje
obstoječega stavbnega fonda, s prenovo objektov za potrebe ustvarjanja
sodobnega bivalnega okolja, ali gradnjo nadomestnih objektov, |
2. širitvijo kmetij za
potrebe lastne proizvodnje zlasti za potrebe vzgoje rastlin in vzreje
živali, če so širitve okoljsko in prostorsko sprejemljive, |
3. ohranjanje
obstoječih dejavnosti odprtega prostora, zlasti v ohranjanje
poljedelstva s pridelavo zelenjave, ter pridelavo krme za vzrejo živali, |
4. spremembo
namembnosti opuščenih kmetij v počitniško namembnost, če bo s tem
zagotovljena obdelanost oziroma vzdrževanje pripadajočih zemljišč,
|
5. v razvoj
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, zlasti spremljajoče predelovalne
dejavnosti mleka in mlečnih izdelkov, mesnin, zelenjave in zelišč ter v
pridelavo zdrave hrane, |
6. zapolnjevanje in
zaokroževanje te poselitve v primerih, ki ne bodo poslabšali ohranjanja
prepoznavnih značilnosti prostora, pri tem je potrebno ohranjati zelene
ločevalne pasove med vsemi večjimi zaselki. |
(3) Na območju novejše
razpršene poselitve s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi ter bivanjem
z dopolnilnim kmetijstvom v ravninskem delu občine, bo občina bo
usmerjala v: |
1. ohranjanje
obstoječega stavbnega fonda, s prenovo objektov za potrebe ustvarjanja
sodobnega bivalnega okolja, ali gradnjo nadomestnih objektov, |
2. širitvijo kmetij za
potrebe lastne proizvodnje zlasti za potrebe vzgoje rastlin in zelišč,
če so širitve okoljsko in prostorsko sprejemljive, |
3. ohranjanje
obstoječih dejavnosti odprtega prostora, zlasti v ohranjanje
dopolnilnega in ljubiteljskega kmetovanja s pridelavo lastne hrane ter
možnostjo prodaje tržnih viškov, |
4. spremembo
namembnosti opuščenih kmetij v počitniško namembnost, če bo s tem
zagotovljena obdelanost oziroma vzdrževanje pripadajočih zemljišč,
|
5. v razvoj
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, zlasti vzgoje sadja in pridelavo
zelenjave ter ostale zdrave hrane, od dopolnilnih dejavnosti pa
usmerjanje v dejavnosti turizma povezane s športom in rekreacijo. |
|
30.
člen |
(urbanistično oblikovanje
naselij) |
(1) Občina bo zasnovo
posameznih naselij usmerjala v razvoj: |
1. urbanega
strnjenega naselja Videm z razvito gručasto zasnovo, ki je opredeljena z
obstoječim naselbinskim jedrom ob glavni prometnici skozi naselje in
pozidavami, ki so se razvile ob prometnicah v zahodnem in severnem delu
naselja; nadaljnji razvoj gručaste strukture naselja bo usmerjen v
pozidavo prostih površin med obstoječimi potezami in v razvoj
spremljajočega prometnega omrežja v naselju, ki bo v dolgoročnem razvoju
omogočalo zahodni obvoz naselja, |
2. eno ali
dvostranske obcestne pozidave z možnostjo zgoščevanja v gručasto naselje
v naseljih Trnovec, Sela, Lancova vas in Tržec, z razvojem prometnega in
ostalih omrežij, ki bodo omogočala tudi gradnjo za obstoječo pozidavo,
in s tem površinsko zaokroževanje naselbinske zasnove, ob predpogoju
izvedbe delnih ali celostnih omilitvenih ukrepov v območju poplavne
ogroženosti, |
3. eno ali
dvostranske obcestne pozidave z možnostjo zgoščevanja v gručasto naselje
v naselju Pobrežje, z razvojem prometnega in ostalih omrežij, ki bodo
omogočale tudi gradnjo med obstoječo pozidavo starejšo pozidavo ob robu
nepoplavne terase in novejšo pozidavo ob cesti Videm-Ptuj, in s tem
dolgoročno površinsko zaokroževanje naselbinske zasnove, |
4. v eno ali
dvostranske obcestne pozidave z zapolnjevanjem vrzeli v naseljih
Barislovci, Zgornja Pristava 1, Jurovci in Belavšek (slemenska
pozidava), |
5. razvoj
manjšega gručastega naselja z zapolnjevanjem prostih vrzeli in notranjim
razvojem v naseljih Dravinjski vrh, Popovci, Soviče, Šturmovci, Zgornji
leskovec in Zgornja Pristava 2. |
(2) Pri postavitvi in
oblikovanju novih objektov, postavitvi prostorskih dominant in
oblikovanju javnih površin v naseljih ter drugih arhitektonskih in
urbanističnih elementih prostora bo občina izhajala značilnosti
arhitekturne regije in krajine ali jih estetsko nadgrajevati. |
(3) Urbanistično
oblikovanje večjih širitev naselij bo občina uveljavljala enake
usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij. |
(4) Manjše ali večje
širitve naselij čez obstoječe zelene naselbinske robove in poseganja v
zeleno strukturo naselij bo občina usmerjala v obnovo ali kakovostno
nadomeščanje zelenega roba naselja. |
(5) Občina bo
prostorski razvoj usmerjala v ohranjanje zelenih ločevalnih pasov med
naselji in v preprečevanje neutemeljenega zraščanja naselij. |
(6) Širitev naselij bo
občina usmerjala v prostorsko in funkcijsko zaključeno celoto, vključno
z opremljenostjo z GJI. |
|
31.
člen |
(razvoj občinskega
središča) |
(1) Razvoj naselja
Videm pri Ptuju, v katerega bo občina usmerjala dejavnosti za nadaljnjo
krepitev funkcij občinskega središča, bo usmerjen v: |
1. zagotavljanje
površin za dolgoročno širitev občinskega središča na površinah južno in
severno od obstoječe poselitve, |
2. zagotavljanje
pogojev za umestitev manjkajočih dejavnosti v staro naselbinsko jedro
ali na njegovo obrobje – površine za športne in rekreacijske dejavnosti
za potrebe izobraževanja vzhodno od sedanje šole, površine za dom
starostnikov zahodno od obstoječih centralnih dejavnosti, površine za
gradnjo večnamenske dvorane z večjimi površinami za mirujoči promet ob
regionalni cesti v smeri priključka na avtocesto, |
3. zagotavljanje
prostorskih pogojev za širitev površin za stanovanjsko gradnjo na
severnem robu naselja, kjer je potrebno sanirati stihijsko pozidavo in
slabo izkoriščene ter prometno manj dostopne pozidane površine, |
4. urejanje športno
rekreacijskega centra za potrebe športa in rekreacije na vzhodnem robu
naselja in povezovanje teh površin z rekreacijskimi površinami za
potrebe izobraževanja, |
5. urejanje okoljske
infrastrukture na skrajnem vzhodnem robu naselja – čistilna naprava, |
6. zagotavljanje
prostorskih pogojev za širitev pokopališča in ureditev površin za
mirujoči promet v večnamenski rabi, |
7. ureditev prometnega
omrežja, zlasti križišč, ki bodo z avtocestno povezavo dodatno
obremenjena, in cestnega omrežja znotraj obstoječe in predvidene
pozidave – sanacija slepih ulic s povezovalnimi priključki na ceste
višjega prometnega režima, povečevanje varnosti počasnejših udeležencev
prometa z gradnjo kolesarskih stez in pešaških hodnikov, |
8. raziskovanje
možnosti koriščenja biomase iz obstoječe intenzivne vzreje živali za
potrebe ogrevanja naselja, |
9. omejevanje
intenzivnosti kmetijske proizvodnje na površinah, vključenih v
dolgoročne širitve naselja in podrejanje teh površin funkciji naselja –
zelena prehodna cona; vključevanje teh površin v razširjeno okolico
naselja z ureditvijo pešaških poti, kolesarskih poti, jahalnih poti in
opremljanjem z urbano opremo na stičiščih, počivališčih in izjemnih
prostorskih točkah, |
10. vključevanje vode v
površine naselja z urejanjem obrečnega sveta in dostopi do reke ter z
vključevanjem obrečnega zelenja v zeleno strukturo naselja, |
11. enotno in
kakovostno urejanje javnih (zelenih in prometnih) površin v naselju, kar
bo povečalo turistično privlačnost in kakovost bivanja v naselju. |
|
2.5.2
Usmeritve
za razvoj v krajini |
|
32.
člen |
(razvojna območja za
dejavnosti v krajini) |
(1) Razvoj v krajini bo
občina usmerjala v razvoj dejavnosti, ki so vezane na izrabo naravnih
virov. V občini so to kmetijska zemljišča s kmetijami in kmetijskimi
gospodarstvi ter površinami za intenzivno vzrejo živali (območja farm in
ribogojnic), ki so v ravninskem območju usmerjene v poljedelstvo in
živinorejo, v gričevnatem svetu pa prednostno v živinorejo in
vinogradništvo, gozd, vodne površine, rekreacijske površine, proizvodne
površine, razvojne pobude pa zajemajo tudi turizem in rekreacijo v
naravnem okolju ter dopolnilne dejavnosti na kmetijah razpršene
poselitve. |
(2) V območja krajine
bo poleg dejavnosti, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena, občina
usmerjala tudi razvoj dejavnosti, ki so vezane na obstoječe naravne ali
grajene danosti prostora in niso del avtohtone razpršene poselitve,
njihova umestitev pa je v skladu s prostorskimi predpisi, kot so: |
1. površine intenzivne
vzreje živali na farmah v RPE naseljih Trnovec, Sela in Lancova vas, |
2. površine intenzivne
gospodarske vzreje rib v ribogojnicah v RPE naseljih Pobrežje in
Šturmovci, |
3. območje za vzrejo
lovne divjadi v RPE naselju Sela, |
4. območje mešane
poslovno logistične cone (gospodarske cone) v RPE naselju Lancova vas,
|
5. posebne dejavnosti
turizma povezane z rekreacijo v naravnem okolju kot je območje
Gramoznice Tržec, Območje Družinskega raja v RPE naselju Dravinjski vrh,
Turistične kmetije v RPE naselju Repišče, Vareja in Trdobojci, |
6. območja MHE na
Polskavi in Dravinji ter območje za sončno elektrarno v Dolanah, |
7. območje mejnega
prehoda Zgornji Leskovec, |
8. površine za šport
in rekreacijo izven naselij s streliščem v Vareji, manjših igrišč za
potrebe lokalnega prebivalstva ali za spremljajoče dejavnosti ob
turističnih območjih v RPE v naselju Tržec, |
9. rabo naravnih
dobrin ostale raziskave geotermalne energije, zemeljskega plina in nafte
v območju podeljene koncesije, |
10. gradnja kmetijskih
proizvodnih objektov, kadar so prostorsko in okoljsko nesprejemljivi na
površinah dosedanje dejavnosti (premestitev kmetije iz območja naselja,
ureditev ribogojnice na naravnih vodah, postavitev objektov za
intenzivno vzgojo rastlin ali vzrejo živali), če so s tem zagotovljeni
izboljšani pogoji za obratovanje (dostopnost, izraba energije,
osončenost, prostorska omejitev v obstoječi poselitvi ali okoljska
nesprejemljivost). |
(3) V območja slemenske
razpršene poselitve v vinogradniških območjih bo občina usmerjala tudi
postavitev objektov za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti
(vinogradniški in podobni manj zahtevni objekti), če bodo izpolnjeni
predhodni pogoji, umeščanje pa usmerjala v strnjevanje zaselkov
razpršene poselitve v vinogradniških območjih zaradi boljšega
izkoriščanja obstoječe GJI, ob upoštevanju naravnih danosti in
lastninske strukture vinogradniških območij, če je to prepoznavni vzorec
razpršene poselitve. |
(4) Občina bo zaradi
omejenih možnosti za kmetovanje (razgibanosti terena v haloškem delu
občine, varovanja podtalnice Dravskega polja, majhnosti kmetijskih
površin, razdrobljenosti lastništva, opuščanja kmetovanja) usmerjala
kmetijsko proizvodnjo v okoljsko prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo. Na
večjih proizvodnih površinah bo občina usmerjala kmetijsko proizvodnjo v
zmanjšanje navzkrižij med različnimi dejavnostmi v prostoru (uporaba
pesticidov, biognojenje – poselitev) in v zmanjšanje emisij iz
kmetijstva v odprtem prostoru (vnos škodljivih snovi v tla in v
podtalnico) ter v izvajanje agrarnih operacij za namen izboljšanja
pogojev za pridobivanje zdrave hrane. |
(5) Na področju
gozdarstva bo občina usmerjala dejavnosti v ohranjanje gospodarskih in
ekoloških funkcij gozda ter v varovanje gozdov, zavarovanih z veljavnimi
predpisi, s katerimi so razglašeni varovalni gozdovi in gozdovi s
posebnim namenom. |
(6) Na vseh primernih
vodnih površinah bo občina vzpodbujala gospodarsko rabo vodnih površin v
turistično rekreacijske namene. |
(7) Občina bo razvoj
vodnega, obvodnega in sonaravnega turizma usmerjala v območja ob rekah
in njihovih pritokih (Drava, Dravinja, Polskava, Studenčnica, Struga), v
območje gramoznice Tržec ter na manjše vodne površine, ki so namensko
grajene kot ribolovne, ribogojske ali rekreacijske vodne površine po
celi občini. Razvoj turizma vinskih cest in turističnih kmetij bo občina
usmerjala v vinogradniško območje občine. |
(8) V območje krajine
bo občina usmerjala tudi urejanje športno rekreacijskih površin, v
kolikor te niso urejene v območju naselij, in razvoj gospodarske javne
infrastrukture za povezovanje in preskrbo naselij ter razpršene
poselitve. |
(9) Občina bo na
varovanih območjih z ozaveščanjem prebivalstva spodbuja ohranjanje
ekstenzivnih travišč. |
|
33.
člen |
(območja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja za
obrambo) |
(1) Kot poplavna
območja so v občini opredeljene površine v severnem delu občine ob rekah
Drava, Dravinja in Polskava ter v območju bolj vodnatih haloških potokov
(Psičina, Peklača) in njihovih manjših pritokov, v katera občina ne bo
usmerjala dejavnosti, ki bi imele ob poplavi škodljiv vpliv na vode,
vodna in priobalna zemljišča ali bi povečevale poplavno ogroženost
območja. |
(2) V občini so
gričevnata reliefno strmejša območja opredeljena kot območja z
zahtevnejšimi protierozijskimi ukrepi. Občina bo dejavnosti na področju
že obstoječih plazov usmerjala v strokovno sanacijo plazov. |
(3) Območja zaščite in
reševanja določi občinski načrt zaščite in reševanja. Na teh območjih,
ki so primarno namenjena za druge potrebe, bo občina v primeru izrednih
razmer zagotavljala izključno rabo teh površin za namene zaščite in
reševanja. |
(4) Na severozahodnem
delu občine se nahaja območje posebnega pomena za obrambo – območje
omejene in nadzorovane rabe strelišča Apače. Območja omejene in
nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so potrebne omejitve iz
varnostnih in tehničnih razlogov. |
(5) Občina bo pojav
plazov na svojem območju usmerjala v strokovno sanacijo tega pojava. |
|
2.5.3
Usmeritve
za določitev namenske rabe zemljišč |
|
34.
člen |
(stavbna zemljišča) |
(1) Občina bo kot
stavbna zemljišča v namenski rabi prostora na območju občine opredelila
vse pozidane in nepozidane površine v naseljih, v prostorsko ločenih
poselitvenih enotah dejavnosti, vezanih na poselitev, in v enotah
avtohtone poselitve, razen površin pod enostavnimi in nezahtevnimi
objekti, ki jih je mogoče postaviti na kmetijski ali gozdni namenski
rabi brez predhodne spremembe namembnosti. |
(2) Posebna kategorija
stavbnih zemljišč, ki so del naselij ali samostojna raba izven naselij
in niso namenjena pozidavi, so zelene površine in nekatere površine
gospodarske javne infrastrukture. |
|
35.
člen |
(kmetijska zemljišča) |
(1) Občina bo kot
kmetijska zemljišča na svojem območju opredelila površine, na katerih se
izvaja dejavnost kmetijstva. |
(2) Po proizvodnem
potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti
tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne
oblikovanosti, bo občina zemljišča opredelila kot najboljša kmetijska
zemljišča in druga kmetijska zemljišča. |
(3) Kot najboljša
kmetijska zemljišča so opredeljene površine, ki imajo visok ali dober
proizvodni potencial. |
(4) Kmetijska zemljišča
s slabšim proizvodnim potencialom so opredeljena kot druga kmetijska
zemljišča, med katerimi prevladujejo površine na reliefno dvignjenih
območjih in mokrotna dolinska dna. |
(5) Kot kmetijska
zemljišča v odprtem prostoru so opredeljene tudi ostale rabe zemljišč,
zajete v pretežno rabo, ki so opredeljena linijsko ali pa nimajo
odmerjenega funkcionalnega zemljišča, kot so: |
1. vodna zemljišča
manjših vodotokov v območju kmetijske krajine, |
2. površine omrežij in
objektov gospodarske javne infrastrukture v območju kmetijske krajine,
|
3. funkcionalna
zemljišča z manj zahtevnimi in enostavnimi objekti in napravami v
območju kmetijske krajine. |
(6) Poseben status
imajo kmetijska zemljišča, ki so v območju urbanističnega načrta in v
drugih strokovnih podlagah predvidena za dolgoročno širitev naselij,
trenutna obdelava pa mora biti prilagojena bližini poselitve. |
|
36.
člen |
(gozdna zemljišča) |
(1) Občina bo kot
gozdna zemljišča na svojem območju opredelila gozdove ob reki Dravi, na
začetku reliefnega dviga Dravinjskih goric med Dravskim poljem in
Dravinjsko dolino ter porasla severna in strmejša pobočja v vinorodnem
delu Haloz, ter površine v zaraščanju, ki so dobile status gozda. |
(2) V gozdna zemljišča
v odprtem prostoru bo občina opredelila tudi ostale rabe zemljišč,
zajeta v pretežno rabo območja, ki so opredeljena le linijsko ali pa
nimajo odmerjenega funkcionalnega zemljišča, kot so: |
1. vodna zemljišča
manjših vodotokov v gozdnih območjih krajine, |
2. površine omrežij in
objektov gospodarske javne infrastrukture v gozdnih območjih krajine, |
3. funkcionalna
zemljišča z nezahtevnimi in enostavnimi objekti in napravami v gozdnih
območjih krajine. |
(3) Območja varovalnih
gozdov se opredelijo kot gozdna zemljišča. |
|
37.
člen |
(vodna zemljišča) |
(1) Kot vodna zemljišča
površinskih celinskih voda bo občina opredelila zemljišča, na katerih je
voda trajno prisotna, vodna zemljišča ostalih vodotokov pa opredelila po
veljavnem parcelnem stanju teh vodotokov v zemljiškem katastru. Pri
poseganju v prostor na ostala vodna zemljišča, na katerih je voda
občasno prisotna ter suhe struge hudournikov, opuščene struge, prodišča,
močvirja in zemljišča, ki jih je zalila voda zaradi posegov v naravo in
umetno ustvarjene vodne površine, ki v namenski rabi niso opredeljene
kot vodna zemljišča, ampak so zajete v pretežno namensko rabo
posameznega območja, je potrebno enako upoštevati omejitve poseganja na
vodna in priobalna zemljišča v skladu z veljavnimi predpisi s področja
voda. |
(2) Kot vodno
infrastrukturo bo opredelila tudi večje umetne akumulacije, ki so vodne
površine. |
(3) Na območju
vodotokov, ki imajo status naravne vrednote je potrebno gozdne otoke,
mejice ter mrtvice izvzeti in jih opredeliti kot gozdna oziroma vodna
zemljišča. |
|
38.
člen |
(druga zemljišča) |
(1) Kot druga zemljišča
bo občina opredelila zemljišča namenjena varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami, območja za potrebe obrambe in ostala zemljišča, ki
jih ni mogoče uvrstiti v območje stavbnih zemljišč, kmetijskih zemljišč,
gozdnih zemljišč ali vodnih zemljišč. |
|
2.5.4
Usmeritve
za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
39.
člen |
(usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) Občina Videm bo
usmerjala določanje prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v
prostor tako, da bo v vsaki enoti urejanja, ki se določijo z ozirom na
osnovno ali podrobnejšo namensko rabo ter ostale značilnosti prostora,
nedvoumno določeno: |
1. namembnost in vrsta
posegov v prostor, |
2. lega objektov in
ureditev v prostoru, |
3. velikost objektov
in ureditev v prostoru, |
4. oblikovanje
objektov in ureditev v prostoru, |
5. parcelacija
objektov in ureditev v prostoru, |
6. priključevanje
objektov in ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo, |
7. upoštevanje
varstvenih in varovalnih režimov v prostoru, |
8. upoštevanje
varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditev v prostoru. |
(2) Pri določanju
prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor bo občina
upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz strateškega
dela OPN Občine Videm in opredeljujejo prostorski razvoj občine. |
|
3. Izvedbeni
del prostorskega načrta |
|
3.1
Določitev enot urejanja prostora in podrobne namenske rabe zemljišč |
|
40.
člen |
(enote urejanja prostora) |
(1) Območje občine je
za izvajanje določb izvedbenega dela OPN razdeljeno v enote urejanja
prostora po kriteriju enake pretežne namenske rabe prostora in enakih
prostorskih izvedbenih pogojev v posamezni enoti. |
(2) Naselja in druga,
za občino pomembna območja poselitve v Občini Videm, so razdeljena na
naslednje enote urejanja prostora: |
|
1 Videm |
EUP |
PNRP |
IME EUP
|
OMEJITVE |
AKT
|
VI01 |
CU, PC |
središče naselja |
KS-3482, v delu
KS-6507, KS-6652, v delu KD-3482_vplivno območje, KD-23752,
KD-600540, NS-204 NV-7073, NV-7078, v delu Natura (SPA Drava), v
delu EPO, erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja
poplav-KRPN |
OPN |
VI02 |
SK, PC |
stanovanjsko območje (sever-zahod) |
v delu KS-
6507, KD-19886, KD-19888, v delu Natura (SPA Drava), v delu EPO,
v delu erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-KRPN |
OPN |
VI03 |
CD |
večnamenska dvorana |
erozijski
ukrepi-zahtevnejši |
OPPNp |
VI04 |
ZK |
pokopališče |
erozijski
ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
VI05 |
K1 |
igrišča ob šoli – dolgoročna širitev |
v delu Natura
(SPA Drava), v delu EPO, erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu
območja poplav-KRPN |
OPN |
VI06 |
BC |
športni center |
v delu Natura
(SPA Drava), v delu EPO, erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu
območja poplav-KRPN |
OPN |
VI07 |
O |
čistilna naprava |
v delu Natura
(SPA Drava), EPO, erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja
poplav-KRPN
|
OPN |
VI08 |
K1 |
dolgoročna širitev -sever |
v delu KS-6507,
KD-19887, NS-334, NV-7076, erozijski ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
V09 |
K1 |
dolgoročna širitev zahod-centralne
dejavnosti |
v delu
KD-3482_vplivno območje, erozijski ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
VI10 |
K1 |
dolgoročna širitev zahod |
erozijski
ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
|
2 Barislovci |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
BA01 |
SK |
strnjeno naselje ob cerkvi |
KD-3484,
KD-3484_vplivno območje, v delu KD-21986, v delu VVO2, VVO3,
erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-
KRPN |
OPN |
BA02 |
SK |
strnjeno naselje pod cesto |
v delu
KD-3484_vplivno območje, KD-21986, VVO3 erozijski
ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-
KRPN |
OPN |
BA03 |
SK |
staro vaško naselje |
v delu
KD-21986, VVO3, erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja
poplav- KRPN |
OPN |
BA04 |
SK |
strnjeno naselje ob cesti v Lancovo vas |
VVO2, erozijski
ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
|
3 Belavšek |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
BE01 |
SK, E |
Belavšek-slemensko naselje |
EPO, v delu
erozijski ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
|
4 Dravinjski vrh |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
DV01 |
CU,ZD, PC |
trgovski center |
V delu
KD-3482_vplivno območje, v delu EPO, erozijski
ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav -
KRPN |
OPN |
DV02 |
SK,ZD, PC |
naselje ob
mostu |
v delu
KD-3482_vplivno območje, v delu KD-3483_vplivno območje, v delu
KD-14502, erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav -
KRPN |
OPN |
DV03 |
SK |
naselje ob
cerkvi |
KS-3483, v delu
KD-3483_vplivno območje, v delu KD-14502, erozijski
ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
DV04 |
BT, ZD |
območje
»Družinski raj« |
Erozijski
ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-
KRPN |
OPN |
DV05 |
SK |
zaselek
»Spodnja Pristava« |
Erozijski
ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-
KRPN |
OPN |
|
5 Gradišče |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
GR01 |
PO |
Mejni prehod Zgornji Leskovec |
EPO, Natura
(Haloze Vinorodne), erozijski ukrepi - zahtevnejši |
DPA |
|
6 Jurovci |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
JU01 |
SK, PC |
strnjen del
naselja Jurovci |
V delu VVO3 |
OPN |
JU02 |
SK |
Majolka |
VVO3 |
OPN |
|
7 Lancova vas |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
LV01 |
SK,ZS, ZD |
strnjeno
naselje |
V delu KS-6506,
v delu KD-27972, v delu VVO1, VVO2
in VVO3, v delu območja poplav-
KRPN, erozijski ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
LV02 |
SK |
del naselja ob
Polskavi |
VVO3, erozijski
ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav- KRPN |
OPN |
LV03 |
SK |
strnjena
poselitev ob cesti v Barislovce |
VVO2, erozijski
ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
LV04 |
SK |
del naselja
vzhodno od AC |
VVO3, v delu
območja poplav- KRPN |
OPN |
LV05 |
IG |
Poslovno
logistična cona (gospodarska) cona |
VVO3, erozijski
ukrepi-zahtevnejši |
OPPN |
LV06 |
IK, G |
farma Draženci |
VVO3, erozijski
ukrepi-običajni |
OPN |
LV07 |
IK |
farma
Draženci-južno od DV |
VVO3, erozijski
ukrepi-običajni |
OPN |
LV08 |
K1 |
dolgoročna
širitev stanovanjskih površin sever |
VVO3, erozijski
ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
LV09 |
K1 |
dolgoročna
širitev centralnih območij zahodno od AC |
KD-27972, VVO3,
erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-
KRPN |
OPN |
LV10 |
K1 |
dolgoročna
širitev centralnih območij vzhodno od AC |
VVO3, v delu
erozijski ukrepi-zahtevne |
OPN |
|
8 Mala varnica |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
VM01 |
SK |
pozidava ob
regionalni cesti |
V delu
KD-600479, EPO |
OPN |
|
9 Pobrežje |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
PB01 |
SK,ZS,VC |
vaško naselje |
KD-20882,
KD-20885, KD-20886, KD-600407, NS-333, NS-643, v delu NV-7056,
NV-7074, NV-7075, v delu Natura (SPA Drava), v delu EPO, v delu
VV03, v delu območja poplav-
KRPN, DV-110 kV |
OPN |
PB02 |
SK |
novo naselje
nad Vidmom |
v delu Natura
(SPA Drava), v delu EPO, v delu erozijski ukrepi-zahtevnejši, v
delu območja poplav- KRPN,
DV-110 kV |
OPN |
PB03 |
SK, K1 |
del naselja ob
cesti v Videm |
VVO3 |
OPN |
PB04 |
SK |
del naselja ob
cesti v Dražence |
VVO3 |
OPN |
PB05 |
SK, PC |
del naselja ob
cesti v Tržec |
v delu VVO3, v
delu erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-
KRPN |
OPPNp |
PB06 |
IK |
ribogojnica-načrtovana |
EPO, VVO3 |
OPN |
PB07 |
IK |
kmetija na
Gmajni |
V, ZD delu
NV-7056, EPO, VVO3 |
OPN |
PB08 |
IK |
ribogojnica
obstoječa |
v delu NV-7056,
EPO, VVO3, v delu območja poplav-
KRPN, DV-110 kV |
OPN |
PB09 |
IK |
ribogojnica
obstoječa |
v delu NV-7056,
EPO, v delu območja poplav-
KRPN, DV-110 kV |
OPN |
PB10 |
K1, A |
dolgoročna
širitev naselja-sever |
VVO3 |
OPN |
PB11 |
K1 |
dolgoročna
širitev naselja- med PB01in PB03 |
VVO3, DV-110 kV |
OPN |
PB12 |
K1, A |
dolgoročna
širitev naselja- za vaškim domom |
EPO, VVO3 |
OPN |
PB13 |
SK |
nepozidano
območje med starim in novim naseljem |
v delu VVO3 |
OPPNp |
PB14 |
K1 |
dolgoročna
širitev naselja- nad Vidmom |
v delu VVO3 |
OPN |
PB15 |
K1 |
dolgoročna
širitev naselja- med PB01 in PB02 |
v delu
erozijski ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
PB16 |
K1 |
dolgoročna
širitev naselja- v PB02 |
v delu EPO, v
delu erozijski ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
|
10 Popovci |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
PO01 |
SK |
strnjen del
naselja Popovci |
|
OPN |
|
11 Sela |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
SE01 |
SK |
strnjeno
naselje nad cesto |
v delu
KD-3484_vplivno območje, v delu KD-21986, v delu VVO2, v delu
VVO3, v delu območja poplav-
KRPN, v delu erozijski ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
SE02 |
SK |
strnjeno
naselje pod cesto |
v delu
KD-21986, v delu VVO2, v delu VVO3, v delu območja poplav-
KRPN, DV-220 kV, v delu erozijski ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
SE03 |
IK, K1 |
farma Sela,
zgornji del |
VVO3, v delu
erozijski ukrepi-običajni |
OPN |
SE04 |
IK, G |
farma Sela,
spodnji del |
VVO2, v delu
erozijski ukrepi-običajni |
OPN |
SE05 |
K1 |
dolgoročna
širitev naselja |
v delu
KD-21986, VVO2, v delu erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu
območja poplav- KRPN |
OPN |
SE06 |
IK |
območje vzreje
divjadi ob LD |
VVO3, v delu
erozijski ukrepi-običajni |
OPN |
|
12 Soviče |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
SO01 |
SK |
Soviče -
Strnjeno naselje |
v delu
erozijski ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
|
13 Šturmovci |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
ST01 |
SK |
strnjeni del
naselja |
EPO, v delu
VVO3 |
OPN |
ST02 |
IK |
ribogojnica |
del NV-7055,
del Natura (pSCI Drava), EPO |
OPN |
|
14 Trnovec |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
TN01 |
SK, ZD |
Trnovec – staro
vaško naselje |
v delu VVO2, v
delu VVO3, erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-
KRPN, DV-220 kV |
OPN |
TN02 |
IK, K1 |
farma Trnovec,
zgornji del |
EPO, VVO3 |
OPN |
TN03 |
IK |
farma Trnovec,
spodnji del |
VVO3, v delu
erozijski ukrepi-običajni, DV-110 kV |
OPN |
|
15 Tržec |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
TR01 |
SK,VC, ZD, PO |
staro vaško
naselje |
del KS-6480,
KD-20993, KD-23743, VVO3, v delu erozijski ukrepi-zahtevnejši, v
delu območja poplav- KRPN |
OPN |
TR02 |
SK |
del med AC in
RC |
VVO3, v delu
območja poplav- KRPN |
OPN |
TR03 |
SK |
del južno od
Majolke |
VVO3, v delu
erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-
KRPN |
OPN |
TR04 |
SK, K2 |
del južno od
Polskave |
VVO3, v delu
erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-
KRPN |
OPN |
TR05 |
SK |
del severno od
Dravinje |
v delu
erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-
KRPN |
OPN |
TR06 |
BC,ZS |
staro igrišče
|
VVO3, erozijski
ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav- KRPN |
OPN |
TR07 |
ZS |
novo igrišče
|
v delu VVO3,
erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-
KRPN |
OPN |
TR08 |
A, K1 |
dolgoročna
širitev stanovanjskih površin jug |
VVO3, erozijski
ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav- KRPN |
OPN |
TR09 |
K1 |
dolgoročna
širitev stanovanjskih površin sever |
VVO3 |
OPN |
|
|
16 Zgornja pristava |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
ZP01 |
SK, PC |
naselje na
Gmajni |
v delu
erozijski ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
ZP02 |
SK,
PC |
pozidava ob
regionalni cesti, DV-220 kV |
v delu
erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-KRPN |
OPN |
ZP03 |
K2, G |
območje omejene
in nadzorovane rabe za potrebe obrambe |
VVO3,v delu
erozijski ukrepi-običajni |
OPN |
|
17 Zgornji Leskovec |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
LZ01 |
SK,
PC |
vaško središče |
KS-2850,
KD-600479, del KD-2850_vplivno območje, v delu erozijski
ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
LZ02 |
SK |
nova pozidava
zahod |
del KD-600479,
EPO, erozijski ukrepi-zahtevnejši |
OPPNp |
LZ03 |
ZK |
pokopališče |
del KD-600479,
del KD-2850_vplivno območje, EPO |
OPN |
LZ04 |
BC |
športni center |
del
KD-2850_vplivno območje, EPO, v delu erozijski
ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
LZ05 |
SK |
pozidava ob
regionalni cesti |
del KD-600479,
EPO |
OPN |
LZ06 |
A, K1, PC |
dolgoročna
širitev naselja sever |
del KD-600479,
del KD-2850_vplivno območje, EPO |
OPN |
LZ07 |
A, K2 |
dolgoročna
širitev naselja-zahod |
del KD-600479,
EPO, erozijski ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
|
(3) Območja izven
naselij v občini so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora: |
|
18. Odprti prostor -
Dravsko polje |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
DP01 |
K1,K2,G,IK, A |
Dravsko polje
severno od DV |
del EPO, v delu
VVO1, v delu VVO2, v delu VVO3, v delu erozijski
ukrepi-običajni, DV-110 kV |
OPN |
DP02 |
K1,K2,G, A, VC, PC |
Dravsko polje
južno od DV do Dravinje-zahodni del |
KS-6673, del
KS-6506, del KD-3484_vplivno območje, KD-19924, KD-19925, del
KD-21986, KD-600476, v delu VVO1, v delu VVO2, v delu VVO3, v
delu erozijski ukrepi-običajni, v delu erozijski
ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-KRPN, DV-220 kV |
OPN |
DP03 |
G |
vodovodno
zajetje |
VVO1, v delu
erozijski ukrepi-običajni |
OPN |
DP04 |
K1 |
Dravsko polje
severno od farme Draženci |
VVO3, v delu
erozijski ukrepi-običajni |
OPN |
DP05 |
K1, |
Dravsko polje
južno od farme Draženci do DV |
VVO3, v delu
erozijski ukrepi-običajni |
OPN |
DP06 |
K1,G |
Dravsko polje
južno od DV do AC |
del KD-27971,
VVO3, v delu erozijski ukrepi-običajni, v delu erozijski
ukrepi-zahtevnejši, DV-110 kV |
OPN |
DP07 |
K1, |
Dravsko polje
med AC in DV |
VVO3 |
OPN |
DP08 |
K1,A |
Dravsko polje
južno od DV do Tržca |
del KD-27971,
del KD-27972, VVO3, v delu erozijski ukrepi-običajni, v delu
erozijski ukrepi-zahtevnejši,
DV-110 kV |
OPN |
DP09 |
K1,K2,G,A, VC, |
Dravsko polje
južno od Ptujskega jezera do DV |
del NV-3684,
del NV-6953, Del NV-6967, del NV-7055, del NV-7056, Natura (SPA
Drava) del Natura (pSCI Drava), EPO, v delu VVO3, v delu
erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu varovalni gozdovi, v delu
KP Šturmovec, v delu območja poplav-KRPN,
v delu območja poplav-OKP, DV-110 kV |
OPN |
DP10 |
K1,K2,G,A, VC, PC, E |
Dravsko polje
južno od DV do Dravinje-vzhodni del |
del KS-6480,
del NV-6953, del NV-7057, del NV-6967, del NV-3684, del NV-7055,
del NV-7056, Natura (SPA Drava) del Natura (pSCI Drava), EPO, v
delu VVO3, v delu erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu erozijski
ukrepi-običajni, v delu varovalni gozdovi, v delu KP Šturmovec,
v delu območja poplav-KRPN, v
delu območja poplav-OKP, DV-110 kV |
OPN |
DP11 |
ZD, ZS, VC, A |
Gramoznica Tržec |
Del NV-7057,
VVO3, v delu erozijski ukrepi-zahtevnejši |
OPN |
DP12 |
K1 |
Dravsko polje
južno od Vidma do Dravinje |
v delu
erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-KRPN |
OPN |
DP13 |
K1 |
Dravsko polje
severno od AC priključka Tržec |
VVO3, v delu
erozijski ukrepi-zahtevnejši, |
OPN |
DP14 |
K1, VC |
Dravsko polje
severno med AC in RC ob Polskavi |
VVO3, v delu
območja poplav-KRPN |
OPN |
DP15 |
K1 |
Dravsko polje
južno od Majolke |
V delu VVO3 |
OPN |
|
19. Odprti prostor -
Haloze |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
HV01 |
A, Av, E, K1, K2, G, VC
|
Haloze – območje Dolene |
KD-14501,
KD-20291, Del Natura (pSCI Boč_Haloze_Donačka gora), del EPO, v
delu erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu erozijski
ukrepi-običajni, v delu območja poplav-KRPN, v delu območja
poplav-OKP |
OPN |
HV02 |
A, Av, O, PC, E, K1, K2, G, VI, VC, ZS, IK |
Haloze – območje Leskovca |
KS-2851,
KS-2852, del KD-2850_vplivno območje, del KD-3483_vplivno
območje, KD-9832, KD-9832_vplivno območje, del KD-14502,
KD-14507, KD-19884, KD-19885, KD-19926, KD-19927, KD-20874,
KD-21000, KD-21890, KD-21897, KD-23744, KD-23765, KD-23766,
KD-23772, KD-25647, del KD-600479, NS-798, del NV-4423, del
NV-6953, NV-6968, NV-7067, del NV-3684, del NV-6967, del
NV-7536, del Natura (SPA Drava, pSCI Drava, pSCI Haloze, del
EPO, v delu erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-KRPN,
v delu območja poplav-OKP |
OPN |
|
20. Odprti
prostor - vodne površine |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
DN01 |
VC |
Dravinja zahodni del do AC, DV-220 kV |
V delu
erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu območja poplav-
KRPN |
OPN |
DN02 |
VC |
Dravinja vzhodni del do AC |
del
KD-3482_vplivno območje, del NV-3684, del NV-6967, del NV-7056,
del Natura (SPA Drava, pSCI Drava), del EPO, v delu VVO3, v delu
erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu KP-Šturmovci, v delu
območja poplav-KRPN |
OPN |
|
21. Odprti prostor -
državni prostorski akti |
EUP
|
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
DP16 |
K1, G IK |
DPA-DV do farme Draženci |
V delu VVO1, v
delu VVO2, v delu VVO3, v delu erozijski ukrepi-običajni, DV-110
kV |
DPA |
DP17 |
PC |
območje križanja DPA–AC priključka in DV |
VVO3, v delu
erozijski ukrepi-običajni |
DPA |
DP18 |
K1, IK, G |
DPA-DV preko farme Draženci |
VVO3, v delu
erozijski ukrepi-običajni |
DPA |
DP19 |
PC |
območje križanja DPA–AC in DV |
VVO3 |
DPA |
DP20 |
K1 |
DPA-DV od AC do ceste v Tržec |
VVO3 |
DPA |
DP21 |
PC |
območje križanja DPA–AC-priključka ceste v
Tržec in DV |
VVO3 |
DPA |
DP22 |
K1, G, VC, K2 |
DPA-od ceste v Tržec do meje občine |
del NV-3684,
del NV-6953, del NV-6967, del NV-7056, del NV-7055, del Natura
(SPA Drava, pSCI Drava, del EPO, v delu VVO3, v delu erozijski
ukrepi-zahtevnejši, v delu varovalni gozdovi, v delu območja
poplav-KRPN, v delu območja poplav-OKP, DV-110 kV |
DPA |
DP23 |
K1, G |
DPA-DV od meje proti jezu |
Del NV-6967,
EPO, v delu KP Šturmovci, v
delu območja poplav-OKP |
DPA |
DP24 |
PC |
DPA-cesta v Dražence od meje do križanja z
DV |
VVO3, v delu
erozijski ukrepi-običajni |
DPA |
DP25 |
PC |
DPA-AC od meje do križanja z DV
|
VVO3 |
DPA |
DP26 |
PC |
DPA-cesta v Tržec od meje do križanja z DV
|
VVO3 |
DPA |
DP27 |
PC |
DPA-AC od DV do meje občine
|
del DK-27971,
del KD-27972, del NV-7057, v delu VVO3, v delu erozijski
ukrepi-običajni, v delu erozijski ukrepi-zahtevnejši, v delu
območja poplav-KRPN, DV-110 kV |
DPA |
DP28 |
PC |
DPA-deviacija na Marof |
VVO1 |
DPA |
|
(4) Območja EUP so
prikazana v Karti 2.2.3. Prikaz območij EUP, ONRP, PNRP in PIP v
izvedbenem delu grafičnega dela OPN. |
|
41.člen |
(območja namenske rabe
prostora) |
(1) Za celotno območje
občine je v skladu s predpisi določena osnovna namenska raba prostora,
ki izhaja iz strateškega dela prostorskega načrta. |
(2) Na območjih, kjer
je v skladu s predpisi določena podrobnejša namenska raba prostora, je
podrobnejša namenska raba prostora izhodišče za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora. |
(3) Manjše površine
podrobnejše namenske rabe, ki se pojavljajo ob pretežni namenski rabi
znotraj posamezne enote urejanja prostora, zlasti prometne površine in
urbane zelene površine, so podrejene razvoju pretežne dejavnosti znotraj
posamezne enote. |
(4) Šifra in opis
podrobne namenske rabe: |
SK površine
podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter spremljajočim
dejavnostim, |
CU osrednja območja
centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer
gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih,
socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in
podobnih dejavnosti ter bivanja, |
CD druga območja
centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen
stanovanj, |
IG gospodarske cone,
namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in
proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim
dejavnostim, |
IK površine z objekti
za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za
intenzivno pridelavo rastlin ali vzrejo živali, |
BT območja, ki so
namenjena posebnim dejavnostim, kot so
območja za turizem, |
BC športni centri so
športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in
športnim prireditvam, |
ZS površine za oddih,
rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na
prostem, |
ZD druge urejene zelene
površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo, |
ZK pokopališča –
površine za pokop in spomin na umrle, |
PC površine cest, |
PO ostale prometne
površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter
objektom in napravam za odvijanje prometa (npr. mejni prehodi, prometni
terminali, večja postajališča avtobusnega in železniškega prometa), |
E območja energetske
infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih
javnih služb s področja energetike, |
O območja okoljske
infrastrukture, namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, |
A površine razpršene
poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote
pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih,
raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik
strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja); površine razpršene
poselitve so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in
bivanju ter spremljajočim dejavnostim, |
Av površine razpršene
poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene
gradnji vinogradniških objektov (z ali brez dopolnilnih bivalnih
prostorov) za potrebe obdelave vinogradov, sadovnjakov ali drugih
nasadov, |
K1 območja najboljših
kmetijskih zemljišč, |
K2 območja drugih
kmetijskih zemljišč, |
G gozdna zemljišča, |
VC območja celinskih
vod, |
VI območja vodne
infrastrukture. |
(5) Območja namenske
rabe prostora so prikazana v karti 2.2.3. Prikaz območij EUP, ONRP, PNRP
in PIP v izvedbenem delu grafičnega dela OPN. |
|
3.2
Prostorski izvedbeni pogoji |
|
3.2.1
Skupni
prostorski izvedbeni pogoji |
|
42.
člen |
(namembnost in vrste
objektov, vrste posegov v prostor, dopustne dejavnosti) |
(1) Glede na namen je v
posamezni EUP dopustno graditi vrste objektov, določene v PRILOGI 1 k
Odloku o OPN Občine Videm (v nadaljevanju PRILOGA 1). V PRILOGI 2 k
Odloku o OPN Občine Videm (v nadaljevanju PRILOGA 2) pa so določene
vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustne v posamezni
EUP. PRILOGA 2 tudi določa investicijska vzdrževalna dela, dopustna v
posameznih EUP. |
(2) Dopustno je
spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v
vrste objektov, opredeljene v prvem odstavku tega člena. |
(3) V EUP so v skladu z
namensko rabo prostora dopustne naslednje vrste posegov: |
1. gradnja novih
objektov (obsega gradnjo novega objekta, dozidavo obstoječega objekta,
nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del, zaradi katerih se bistveno
spremeni zunanji videz objekta), |
2. rekonstrukcija
objektov, |
3. odstranitev
objektov, |
v kolikor niso v
nasprotju s podrobnejšimi PIP-po posameznih enotah urejanja prostora. |
(4) V EUP je v skladu z
namensko rabo prostora dopustno vzdrževanje objektov. |
(5) Poleg dopustnih
vrst gradenj so znotraj parcele, namenjene gradnji, dopustna dela za
ureditev okolice objektov, ki niso gradnja.
Prostorski izvedbeni pogoji za urejanje okolice objektov so
določeni v nadaljevanju tega odloka. |
(6) Z namenom
izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave je
na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne operacije, s
katerimi se spreminja prostor, pod pogojem, da bodo izvedene na okolju
prijazen način (ohranjati, ponovno vzpostavljati, na novo vzpostavljati
žive meje, posamezna drevesa, gozdne zaplate, vodne elemente (kot so
manjši opuščeni občasno vodnati rokavi, naravna obraslost vodotokov,
suhe obrasle struge vodotokov), izvedba grmovnih in drevesnih zatočišč
za ptice v intenzivnem kmetijskem prostoru). |
(7) Dopustni so drugi
posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor kot so vzdrževanje
objektov ter gradnja vzdrževanje in rekonstrukcija objektov in naprav
gospodarske javne infrastrukture. Podrobnejši pogoji o drugih posegih in
ureditvah so določeni v PIP-ih za posamezne EUP. |
(8) Dopustne dejavnosti
so opredeljene z namensko rabo površin in namembnostjo objektov, ki so
kot dopustni v posameznih enotah urejanja prostora določeni v PRILOGI 1
in PRILOGI 2 k OPN ali pa so opredeljeni v podrobnejših PIP-ih za
posamezne EUP. |
(9) Vsi posegi vezani na uvedbo in izvajanje predlagane namenske rabe
(npr. organizacija gradbišča, organizacija prireditev, izvajanje
dejavnosti ipd.) so na varovanih območjih dopustni izključno znotraj
površin, kjer je ta namenska raba opredeljena. |
(10) Podrobnejši pogoji
in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne
EUP. |
|
43.
člen |
(lega objektov in odmiki) |
(1) Lega objektov pri
vseh vrstah gradenj mora upoštevati obstoječo razporeditev
v prostoru (obstoječo zasnovo prostora, obstoječe
lege objektov v prostoru), pri čemer morebitne neustrezne lokacije
obstoječih okoliških objektov ne smejo biti generator nadaljnjih
neustreznih postavitev v prostor. |
(2) Na terenu z nagibom
morajo biti objekti umeščeni v prostor tako, da je daljša stranica
objekta postavljena vzporedno s plastnicami terena. |
(3) Pristojni odgovorni
projektant mora iz zasnove prostora in lege objektov v območju, na
podlagi geodetskega načrta, določiti regulacijske črte (regulacijsko
linijo, gradbeno linijo, gradbeno mejo), umestitev novih objektov pa
mora upoštevati obstoječe razpoznavne regulacijske črte naselja ali dela
naselja. |
(4) Odmik novogradenj
od regulacijske linije, katera sovpada z linijo površine javne
prometnice (kategorizirane ali nekategorizirane), iz katere je dovoz na
parcelo, mora upoštevati minimalno širino peš hodnika 1,2 m ali širino
peš hodnika 1,2 m in še dodatni odmik 5 m
za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila, če dovoz in parkiranje
nista omogočena na drugem delu parcele. Odmik novogradenj mora
upoštevati tudi načrtovano rekonstrukcijo prometnice. |
(5) Odmiki od
regulacijskih linij prometnic višjih kategorij morajo upoštevati odmike,
določene v cestnoprometnih predpisih za kategorijo posamezne ceste. |
(6) Dopustni so krajši
odmiki od predhodno navedenih odmikov v tem členu, v kolikor zasnova
prostora in lega objektov v prostoru opredeljujeta posebne lege objektov
v prostoru (na primer obstoječa strnjena obcestna pozidava na krajšem
odmiku od predhodno navedenih odmikov) in je večji odmik novega objekta
zaradi varstvenih predpisov, terenskih razmer ali odstopanja od
enovitosti zaključene poteze pozidave nesprejemljiv. |
(7) V kolikor zasnova
prostora in lega objektov ne opredeljujeta posebne lege objektov v
prostoru (gradnja na posestno mejo ali tipološki vzorec z odmiki, ki so
krajši od 4 m, in je temu prilagojena parcelacija gradbenih parcel),
morajo biti nove stavbe (nad in pod terenom) odmaknjene najmanj 4 m od
posestne meje sosednjega lastnika. Kot oddaljenost od posestne meje se
šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji
najbližjo zunanjo točko stavbe (na primer najkrajša razdalja med mejo
sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča
oziroma konzolne konstrukcije). |
(8) Dopustni so manjši
odmiki od meje zemljišča sosednjega lastnika, v kolikor s tem pisno
soglaša lastnik te nepremičnine (overjena pisna izjava), hkrati pa so še
vedno zagotovljene varne poti, intervencijski dostop, sanitarno tehnični
in požarnovarnostni pogoji ter ni prizadeta javna korist, če leži
novogradnja ob meji odprtega javnega prostora. |
(9) Medsebojni odmiki
med stavbami sosednjih lastnikov morajo zagotavljati predpisane
svetlobno tehnične, požarnovarnostne, sanitarne in druge pogoje ter
vzdrževanje in rabo objektov po svoji gradbeni parceli. |
(10) Objekte
gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do meje parcele,
namenjene gradnji. |
(11) Odmiki novih
objektov od objektov in omrežij GJI morajo upoštevati varovalne odmike,
ki so določeni v predpisih posameznih področij GJI.
|
|
(12) Odmiki novogradenj
nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni v skupnih PIP-ih za
nezahtevne in enostavne objekte. |
(13) Stanovanjski
objekti na kmetijah morajo biti ob javnem prostoru, ostali objekti pa so
razporejeni v notranjost parcele, razen v pozidavah, kjer objektov
zaradi konfiguracije terena ni mogoče graditi v notranjost parcele,
zaradi česar se ostali objekti raztezajo vzdolž prometnice. Pred
stanovanjskim objektom in ob njem pa je ob javnem prostoru dopustno
zgraditi garažo kot nezahtevni objekt za lastne potrebe, če bo tak
objekt v predhodno navedenih odmikih odmaknjen od regulacijske linije,
sovpadajoče z linijo površine javne prometnice. |
(14) V kolikor je za
območje značilen vzorec lege objektov s postavitvijo krajše stranice
objekta na obcestno gradbeno linijo, ga mora upoštevati tudi orientacija
novogradnje v EUP. |
(15) Stavbe na stavbnih
in ostalih zemljiščih v območju gozda ali ob meji gozdnega prostora
morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega sestoja, vsi ostali objekti
in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje
gozda vsaj 1 m. Če ureditve na kmetijskih zemljiščih ob robu gozda
zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega
roba. V projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti tudi manjši odmik
od gozdnega sestoja, če je v projektnih pogojih ali predhodnem soglasju
k posegu, ki ga je izdal pristojni organ za upravljanje z gozdovi,
ugotovljeno, da manjši odmik ne bo povzročil negativnega vpliva na
gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora. |
(16) Podrobnejši pogoji
in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne
EUP. |
|
44.
člen |
(parcelacija stavbnih
zemljišč) |
(1) Prostorski
izvedbeni pogoji za parcelacijo stavbnih zemljišč določajo velikost in
obliko parcele, namenjene gradnji. S parcelacijo se zagotovi pogoje za
uporabo in vzdrževanje objektov. Parcelacija stavbnih zemljišč za
parcele, namenjene gradnji, mora upoštevati: |
1. tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele
(FZ, FI, odmike od parcelnih ali posestnih mej, varovalne koridorje
infrastrukture, odmike od regulacijskih črt in podobno), |
2. velikost, zmogljivost, tlorisno zasnovo objektov in namen
načrtovanih objektov, |
3. krajevno značilen vzorec parcelacije, izhajajoč iz zasnove naselja,
če je to osnova za kakovostno oblikovanje naselja ali njegovega dela, |
4. naravne razmere in značilnosti grajene strukture,
|
5. omejitve uporabe zemljišča, |
6. možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave, |
7. možnost zagotavljanja dostopa do parcele, |
8. omogočena mora biti načrtovana raba sosednjih zemljišč. |
(2) Velikost in oblika parcele, primerne za gradnjo, morata zagotoviti:
|
1. postavitev spremljajočih objektov k osnovnemu objektu (nezahtevni in
enostavni objekti, parkirni prostori, manipulativne površine, zelene
površine), če so ti dopustni na namenski rabi ali EUP, |
2. predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga
reševalna vozila, |
3. potrebne odmike ali požarne ločitve za omejevanje širjenja požara na
sosednje parcele, v skladu s SIST predpisi, ki zagotavljajo požarno
varnost objekta ali območja, |
4. površine, potrebne pri vzdrževanju objektov. |
|
(3) Za objekte,
navedene v tem odstavku, je zahtevana naslednja minimalna velikost
parcel, primerna za gradnjo: |
1. družinska hiša brez
dodatnih objektov za izvajanje dejavnosti v urbanih naseljih - najmanj
500 m2, |
2. družinska hiša v
podeželskih naseljih in v razpršeni poselitvi (samostoječa ali del
povezanih objektov domačije) z dodatnimi objekti za izvajanje dejavnosti
- najmanj 700 m2, |
3. objekti za
izvajanje dejavnosti v podeželskih naseljih (na lokaciji ob stanovanjski
stavbi ali na samostojni lokaciji brez stanovanjske stavbe) - najmanj
700 m2, |
4. vrstna hiša -
najmanj 250 m2, |
5. počitniška hiša -
najmanj 250 m2, |
6. vinogradniški
objekt - najmanj 100 m2. |
Velikost parcel za
ostale objekte, ki niso navedeni v tem odstavku, mora upoštevati določbe
o velikosti parcel iz ostalih določb tega odloka in tehnične zahteve za
posamezni poseg v prostor glede na namen objektov. |
(4) Določbe o minimalni
velikosti gradbene parcele ne veljajo za obstoječe manjše gradbene
parcele, na katerih se objekti rekonstruirajo ali nadomeščajo z novimi
in v primeru manjših stavbnih zemljišč kot vrzeli v pozidavi, kjer so
vse okoliške parcele že pozidane, na vrzeli pa je mogoče zagotoviti
odmike od posestnih mej v skladu z določbami tega odloka, ter ostale
pogoje, ki zagotavljajo varnost gradnje in bivanja ali izvajanja druge
dejavnosti. |
(5) Delitev in
združitev parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustna, ko
se s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel, ki so primerne za
gradnjo in imajo zagotovljen dovoz in dostop. |
(6) Parcelacija
zemljišča za potrebe gradnje javne infrastrukture, v skladu z zahtevami
izgradnje načrtovanega javnega infrastrukturnega objekta, je dopustna v
skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo GJI. |
(7) V vinogradniških
območjih je parcelo, na kateri je že zgrajena vinska klet ali zidanica s
pripadajočim nasadom, dopustno deliti le pod pogojem, da po parcelaciji
parcela z objektom in pripadajočim nasadom ne bo manjša od 10 arov.
Dopustna izjema je le parcelacija za potrebe gradnje GJI. Parcelacija
(oblika parcele in dostop do parcele) mora povzemati uveljavljeni vzorec
v okoliškem prostoru. |
(8) Pri prepletanje
dopustnih dejavnosti je potrebno s parcelacijo zagotoviti naslednje
pogoje: |
1. ustrezno velikost
parcele, namenjene gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno
obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe
mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta, |
2. neposredno
navezanost na prometno infrastrukturo, |
3. vsi vplivi
dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih
vplivov in s tem |
nemoteči za bivanje in
bivalno okolje. |
(9) Površina dovozne
poti od javne ceste do parcele, namenjene gradnji, ne sme biti zajeta
kot prostorska omejitev v izračunu FZ, FI in drugih kazalcih
izkoriščenosti parcele. |
(10) Parcela, namenjena gradnji večstanovanjske stavbe, je k stavbi
pripadajoče zemljišče, ki je neposredno namenjeno za njeno redno rabo
ter vključuje zemljiško parcelo (tudi več parcel), na kateri stavba
stoji, in zemljišče, na katerem so urejene dostopne in dovozne poti,
parkirne površine, odprte bivalne površine, otroško igrišče, prostori za
smetnjake in podobno. K dvema ali več večstanovanjskim stavbam v
soseščini je dopustno določiti skupno pripadajoče funkcionalno
zemljišče. Določitev pripadajočega zemljišča k obstoječim stavbam mora
biti določena v posebnem postopku v skladu z veljavnimi predpisi, za
novogradnje pa določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
ali v postopku priprave in sprejemanja v OPPN. |
(11) Parcelo, namenjeno gradnji, na kateri stoji objekt oziroma je bilo
zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje, je dopustno spremeniti le v
primerih, če sprememba meje ali površine parcele ne bo v nasprotju s tem
odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za
posamezen objekt (velikost parcele, namenjene gradnji, FZ, FI, DZP,
odmiki od parcelnih mej, regulacijskih linij, normativi za parkirne
površine, zagotavljanje požarne varnosti in podobno). |
(12) Podrobnejši pogoji
in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP za posamezne EUP. |
|
45.
člen |
(velikost objektov) |
(1) Vsi objekti in
prostorske ureditve se morajo po velikosti prilagoditi tradicionalnim
oziroma kakovostnim legalnim objektom in ureditvam po dopustnih
odstopanjih, v okolici novega objekta oziroma prostorske ureditve, v
EUP, naselju ali širšem območju občine. |
(2) Velikost stavb in
drugih objektov na posamezni parceli se določa po namenu stavbe oziroma
objekta, velikosti parcele, pogojih o legi in zahtevanih odmikih ter
mora upoštevati naslednje določbe: |
1. velikost novih
stanovanjskih in ostalih stavb za dopustne dejavnosti mora upoštevati
tradicionalne krajevne značilnosti gradnje pritličnih objektov z
dopustno kletjo, v kolikor to dopuščajo danosti terena (nagib,
stabilnost terena, višina podtalnice), in/ali izkoriščenim podstrešjem,
etažnosti (K) + P + (M), s kolenčnim zidom do višine 1 m, |
2. na ravninskem
terenu je dopustno povišanje etažnosti stavb do (K) + P + (1N), s
kolenčnim zidom do 0,2 m in brez izkoriščenega podstrešja za
stanovanjski namen, če povišanje etažnosti predstavlja značilne
naselbinske poudarke in s tem ni porušen višinski videz naselja; objekti
so lahko višji od sosednjih objektov za največ 10% višine - za
preveritev višinskega videza naselja mora geodetski posnetek vsebovati
višine slemen streh okoliških stavb, projekt pa mora vsebovati
izhodiščno koto pritličja, |
3. povišanje etažnosti
ni dopustno pri nestanovanjskih kmetijskih stavbah (stavbah za
rastlinsko pridelavo, stavbah za rejo živali, stavbah za spravilo
pridelka in drugih nestanovanjskih kmetijskih stavbah (stavbah za
shranjevanje kmetijskih strojev, orodja, mehanizacije)) ter vseh stavbah
na vrhu (slemenu) vzpetine in na pobočju vzpetine, |
4. kota pritličja mora
biti čim bližje zemeljskemu površju, vendar največ 1,00 m nad okoliškim
terenom objekta (tudi pri nadstropnem objektu), |
5. kota pritličja
novogradenj ob urejenem javnem prostoru se mora nahajati na koti javnega
prostora ali pa na kotah do največ 0,3 m nad koto javnega prostora, |
6. na nagnjenem terenu mora biti zadnja stena kleti (to je stena na
višjem nivoju terena) v celoti vkopana v teren, prednja stena kleti (to
je stena na nižjem nivoju terena) pa v odvisnosti od strmine terena čim
bolj vkopana v teren – pri zelo strmem terenu je dopustna zidava prednje
stene kleti v celoti nad terenom, vendar je potrebno zunanjo steno
kleti, ki je več kot tretjino višine stene nad obstoječim terenom,
ozeleniti z vzpenjalkami ali grmičevjem, jo zasipati ali jo drugače
primerno zakriti, |
7. v primeru, da nagib
terena, stabilnost tal, nosilnost tal ali višina podtalnice ne omogoča
podkletitve stavbe, povišanje stavbe ni dopustno, |
8. pri dopustnih
dodatnih dejavnostih v stanovanjskih objektih je površina prostorov za
te dejavnosti omejena na največ eno tretjino skupne neto površine
posamezne etaže, |
9. pri dopustnih
dejavnostih v ločenih objektih ob stanovanjski hiši, razen pri kmetijski
dejavnosti, je največja dovoljena neto površina objekta, namenjenega za
izvajanje teh dejavnosti, do 150 m2, |
10. dopustna tlorisna
površina vinogradniških objektov je največ 70 m2, pri čemer
bruto tlorisna površina za občasno bivanje lahko meri največ 50 m2,
kolenčni zid vinogradniškega objekta pa je lahko največ 0,40 m; kletni
del vinogradniškega objekta je za vsakih 0,5 ara dodatnega trajnega
nasada (vinograda, sadovnjaka, …) nad 30 arov dopustno povečati za 1 m2,
in sicer do največ 100 m2 kleti, če je klet namenjena lastni
pridelavi, oziroma do največ 200 m2, če je klet namenjena
tržni pridelavi, pogoj pri povečanju kleti pa je, da je povečanje kleti
vkopano v teren – viden je lahko le morebitni dodatni vstop v povečano
klet. |
(3) Podrobnejši pogoji
in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne
EUP. |
|
46.
člen |
(oblikovanje objektov) |
(1) Oblikovanje stavb
in drugih objektov ter prilagoditve objektov sodobnemu načinu bivanja in
sodobnim tehnološkim procesom mora izhajati iz arhitekturnih in
prostorskih značilnosti Arhitekturne krajine Ptuj in jih kakovostno
nadgrajevati. Pri oblikovanju je potrebno upoštevati naslednje določbe: |
1. vsi objekti in
prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma
kakovostno nadgrajenim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po
stavbni prostornini, višini, regulacijskih črtah, nagibu streh, smereh
strešnih slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve
nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovalskih
značilnostih prostora, |
2. tlorisna razmerja
morajo ohranjati razmerja, značilna za arhitekturno krajino, od 1:1 do
1:3, |
3. oblikovanje
nadzidav in dozidav mora biti v skladu z oblikovanjem osnovne stavbe in
mora zagotoviti oblikovno enovit objekt, ki z nadzidavo ne sme izstopati
iz značilnega višinskega videza naselja, z nadzidavo in/oziroma dozidavo
pa ne sme biti presežen dopustni faktor izrabe gradbene parcele, |
4. dozidava objektov
ne sme presegati dopustnega faktorja zazidanosti gradbene parcele, |
5. objekti na parceli
morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in prilagojeni osnovnemu
objektu na parceli (po obliki objekta, nagibu strehe, uporabljenih
materialih za izdelavo streh in fasad, po barvi, oblikovanju ter morajo
biti nižji od osnovnega objekta, razen v primerih, ko so dopustne enake
ali višje višine od višine osnovnega objekta), |
6. oblika, nagib,
kritina streh ter smeri slemen streh morajo biti prilagojeni splošni
oziroma kakovostni podobi v EUP; dopustne so kritine, ki dajejo videz
opečne kritine, strešna kritina mora biti v temnejših, umirjenih,
nebleščečih (mat) odtenkih rdeče, rjave ali sive barve, dopustni nagib
strehe pri etažnosti (K) + P + (M) na ravninskem terenu ali pri enaki
etažnosti na slemenih in terenih z nagibom je od 35° do 45°; ne glede na
predhodne določbe v tem odstavku, ki se nanašajo na dajanje videza
opečne kritine, so dopustne tudi slamnate strehe in strehe, ozelenjene z
rastlinjem; za izkoriščanje energije sonca je na strehah objektov
dopustna namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic, |
7. da se ublaži višino
nadstropnega objekta, je pri objektih z etažnostjo (K) + P + 1N,
dopustnih na ravninskem terenu, zahtevan nižji nagib streh, in sicer od
25° do 35°, |
8. dopustna oblika
strehe je simetrična dvokapnica, katera se lahko zaključi s čopom ali pa
je brez čopa, |
9. pri objektih, kjer
funkcija objekta zahteva veliko širino objekta (večjo od 16 m), se
dopušča manjši nagib strehe, in sicer minimalno 25°, ali pa se dopušča
izvedbo simetrične dvokapnice z lomljenima strešinama, pri čemer se
vrhnja dela lomljenih strešin krijeta z ravno pločevino ali ozelenita z
rastlinjem, spodnja dela lomljenih strešin pa s kritino v predhodno
predpisanem videzu in nagibu, |
10. pri prizidkih k
osnovnemu objektu so dopustne strehe, ki imajo enak nagib strehe, kot je
na osnovnem objektu, |
11. izven območij
pozidave na slemenih so poleg simetrične dvokapnice dopustne tudi druge
oblike streh: štirikapne strehe (pri katerih pa se streha ne sme
zaključiti v eni točki (konici), temveč mora streha imeti sleme),
trikapne strehe, zložene strehe pri tlorisno razviti zasnovi; na
slemenih so dopustne samo strehe, ki so simetrične dvokapnice, |
12. enokapnice in ravne
strehe so dopustne, če gre za gradnjo, katere rezultat bo na nekem
zaključenem območju več objektov (najmanj treh) z istim tipom strehe, ki
bodo predstavljali kvalitetno oblikovalsko zaključeno celoto ali gradnjo
pasivnih in energetsko varčnih hiš, |
13. smer slemena strehe
mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta in mora biti vzporedna
s plastnicami terena, razen ko prevladujoč tradicionalni vzorec v EUP,
naselju ali delu naselja določa drugačno usmeritev slemen, |
14. osvetlitev
podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi odprtinami, ki so lahko v
nivoju strehe (strešno okno) ali pa so strešne odprtine izvedene v
dvignjenem delu strehe, pri čemer je strešne odprtine dopustno izvesti
le tako, da pod njimi poteka zvezni napušč (nižje od strešne odprtine je
strešna kritina, ki nižje od strešnih odprtin ne sme biti prekinjena),
dvignjen del strehe za izvedbo strešnih odprtin pa ne sme biti višji od
slemena osnovne strehe; strešne odprtine na posamezni strehi morajo biti
enotno oblikovane, pri strešni okenski hišici s simetrično dvokapnico je
nagib strešin okenske hišice enak nagibu osnovne strehe, |
15. oblikovanje fasad
mora pri uporabi materialov in pri arhitekturnih elementih na fasadi
upoštevati kakovostne okoliške objekte (členitev fasade, postavitev
oken, oblika oken, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna
dekoracija, barve), |
16. pri prenovi fasad
starih objektov se morajo obnoviti okrasja starih fasad (obrobe odprtin,
vogalov, streh, členitve sten in podobno), |
17. dopustne barve
fasad: bela barva, pastelne barve (svetlo učinkujoče barve), ki morajo
biti usklajene z barvo stavbnega pohištva in z barvo strehe oziroma
strešne kritine; niso pa dopustne izstopajoče in fluorescentne barve
fasad kot so intenzivno rumene, oranžne, modre, vijoličaste, rdeče in
druge kričeče barve, |
18. talne zidce je
dopustno izvesti v temnejši barvi, praviloma v sivi barvi ali v rjavi
barvi, |
19. dopustne so fasade
z leseno oblogo; brunarice oziroma objekti z videzom brunarice so
dopustni samo na zemljiščih, ki mejijo na namensko rabo prostora,
določeno kot gozd, |
20. lesene dele
objektov je dopustno obarvati v srednje temnih barvnih odtenkih
avtohtonih vrst lesa, čelnih zatrepov ni dopustno oblagati z lesenimi
fasadnimi opaži, pri gospodarskih poslopjih pa je dopustno zapiranje
čelnih zatrepov v celoti v leseni izvedbi s pokončno pritrjenimi
deskami, |
21. okna morajo biti
praviloma pokončna, oblikovno enovita na celotnem objektu, dopustna je
opremljenost z zunanjo zaščito pred pregrevanjem, vremenskimi
neprilikami (polkna, rolete, zunanja senčila), |
22. oblikovanje ograje
na balkonu, terasi mora izhajati iz značilnosti oblikovanja ograj v
Arhitekturni krajini Ptuj, ograja mora biti praviloma lesena s pokončno
strukturo, niso pa dopustne uporabe bleščečih materialov in načini
oblikovanja ograj, prevzeti iz drugih arhitekturnih okolij, |
23. pri stavbah in
drugih objektih za industrijsko kmetijsko proizvodnjo prireje živali in
vzgoje rastlin je dopustno odstopanje od določil, zapisanih v tem členu
glede tlorisne zasnove, višinske zasnove in nagiba strehe, ni pa
dopustno odstopanje v likovni usklajenosti kmetije; odstopanja so
natančneje opredeljena pri podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojih
za posamezne EUP. |
24. pri oblikovanju
objektov v EUP je dopustno odstopanje od določb tega člena, v kolikor je
v določeni enoti drugačen oblikovalski vzorec legalno zgrajenih
objektov, ki so skladni s prostorskimi predpisi, in bo nov objekt
oblikovalsko usklajen z obstoječimi kakovostno oblikovanimi objekti v
neposredni okolici, kar mora biti strokovno utemeljeno v projektni
dokumentaciji, |
25. dopustno je
odstopanje od določb tega odloka pri oblikovanju zahtevnejših objektov,
namenjenih trgovskim, oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim,
zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim
dejavnostim, katerim je dopustno dodati tudi bivanje, tako da oblika teh
objektov poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe arhitekturne in
urbanistične značilnosti naselja ali dela naselja ter upošteva tehnične
zahteve pri izvajanju posameznih dejavnostih. |
(2) Podrobnejši pogoji
in druga dopustna odstopanja, ki niso določena v tem členu, so določeni
v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP. |
|
47.
člen |
(urejanje okolice
objektov) |
(1) Urejanje okolice
objektov na posamezni parceli se določa po namenu stavbe oziroma drugega
objekta, velikosti parcele, pogojih lege, zahtevanih odmikih ter mora
upoštevati naslednje določbe: |
1. ureditev okolice
objektov mora biti usklajena z obstoječim vzorcem urejanja okolice
objektov v posamezni EUP, usklajenim z naravnimi danostmi terena (brez
pretiranih izravnavanj terena – brez pretiranih nasipavanj terena ali
brez pretiranih usekov v nagnjen teren), |
2. da bo pri gradnji
objektov ob robu pozidave vzpostavljen kakovosten naselbinski rob in bo
tudi pri gradnji objektov v odprtem prostoru (razpršena poselitev)
vzpostavljen usklajen stik z odprtim prostorom, mora ureditev okolice
objektov zagotavljati funkcionalno in oblikovno povezavo objektov z
odprtim prostorom, pri čemer se proti robu pozidave uporabi nižanje ali
višanje zasaditev, nižanje ali višanje drugih ureditev, |
3. pri zasaditvi
javnih odprtih površin in prostorov ob javnih objektih je potrebno
izdelati načrt krajinske arhitekture, ki ga izdela pooblaščeni krajinski
arhitekt. |
|
(2) Izenačevanje
višinskih razlik (izravnava) na parceli z nagibom ni dopustno. Dopustna
je izravnava dela parcele, ki je potrebna za gradnjo objekta s
funkcionalnim zemljiščem, ki mora biti izravnano (parkirna mesta,
površine za nezahtevne in enostavne objekte, dostopi), preostali del
površine parcele pa mora v nagibu (tudi različnih nagibih) zvezno
prehajati na teren sosednjega zemljišča. Z ureditvijo poševnin ni
dopustno posegati na tujo lastnino in tudi ni dopustno motiti lastnine
sosednjih parcel – upoštevati je potrebno odmik, ki omogoča zajem in
odvodnjavanje padavinske vode ter obdelavo in vzdrževanje parcele po
lastnem zemljišču. |
(3) Višja višina
podpornih zidov in škarp, kot je višina podpornih zidov in škarp kot
nezahtevnih objektov (višje od 1,5 m), je dopustna le ob stiku parcele z
javnimi površinami zaradi zagotavljanja varnosti odvijanja dejavnosti na
javnih površinah ali zaradi ukrepov za preprečevanje naravnih in drugih
nesreč. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in
praviloma obsajeni s plezalkami, škarpe pa zasajene z ustreznimi
rastlinami z globokim koreninskim sistemom, ki izboljšujejo stabilnost
brežine. |
(4) Zasaditev okolice
objektov avtohtone poselitve v območju odprtega prostora Haloz v EUP
HV01 je potrebno izvesti z zasaditvijo avtohtonega drevja in grmovnic,
zatravitev pa izvesti z mešanico semen avtohtonih trav. |
|
48.
člen |
(nezahtevni in enostavni
objekti) |
(1) Nezahtevni in
enostavni objekti so dopustni v skladu s podrobno namensko rabo
zemljišč, razen ko je zemljišče zavarovano po drugih področnih
predpisih, ki ne dopuščajo gradnje oziroma postavitve teh objektov.
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, dopustne v posamezni EUP, so
določene v PRILOGI 2 tega odloka. |
(2) Velikost
nezahtevnih in enostavnih objektov je določena s predpisi za gradnjo
oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. |
(3) Sprememba
namembnosti nezahtevnega ali enostavnega objekta v objekt za
stanovanjski ali poslovni namen ni dopustna. |
(4) Oblikovanje
nezahtevnih in enostavnih objektov mora izhajati iz tradicionalnega
stavbarstva arhitekturne krajine. Pri oblikovanju teh objektov niso
dopustni neznačilni arhitekturni elementi ali arhitekturni elementi,
preneseni iz drugih okolij. Izjema so nezahtevni in enostavni objekti,
ki pripadajo oziroma so locirani ob objektih z drugačnim tipom strehe
(na primer z ravno ali enokapno streho) in se jih zaradi usklajene
podobe z osnovnim objektom dopušča zgraditi z enakim tipom strehe. Z
enokapno streho pa se tudi ob tradicionalno zgrajenih objektih dopuščajo
garaže, ki so nezahtevni objekt, vendar pod pogojem, da se jih obsadi z
vzpenjalkami. |
(5) Nezahtevne in
enostavne objekte je dopustno graditi na zemljiških parcelah, ki
pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, to je na gradbeni parceli osnovne
stavbe, razen pri skupnih objektih za več enot (npr. skupna mala
čistilna naprava za več stanovanjskih objektov) in objektih vezanih na
naravne vire. Na gradbeni parceli, pripadajoči stavbi, je dopustno
zgraditi največ po en nezahtevni oziroma enostavni objekt iste vrste,
vendar največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja
zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbeni parceli
večstanovanjske stavbe je dopustno za vsako stanovanje te stavbe
zgraditi največ po en nezahtevni oziroma enostavni objekt iste vrste in
skupaj največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja
zazidanosti. Nezahtevne in enostavne objekte je dopustno graditi kot
samostoječe objekte ali tako, da se stikajo v nizu, ali kot objekte s
skupnimi konstrukcijskimi elementi, pri čemer pa ne smejo preseči
dopustnih velikosti posameznih vrst nezahtevnih oziroma enostavnih
objektov. |
(6) Nezahtevni in
enostavni objekti, ki so dopustni na območju namenske rabe prostora,
opredeljenem kot kmetijska zemljišča (najboljša kmetijska zemljišča,
druga kmetijska zemljišča), so določeni v PRILOGI 2 tega odloka. Če na
območju stavbnih zemljišč zaradi premajhne razpoložljive površine
stavbnega zemljišča ni mogoče zgraditi nezahtevnega ali enostavnega
objekta iz skupine pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, je dopustna
gradnja teh objektov tudi na območju kmetijskih zemljišč (brez spremembe
namenske rabe prostora v stavbno zemljišče), ko je izpolnjen eden ali
več izmed naslednjih pogojev: |
1. stalno bivališče
obdelovalca je odmaknjena od teh zemljišč več kot 5 km, |
2. intenzivnost
obdelave in velikost zemljišč zahteva daljšo časovno prisotnost na
zemljiščih izven stalnega bivališča obdelovalca, |
3. potreba po
shranjevanju kmetijskih pridelkov in orodja za obdelavo kmetijskih
zemljišč in da objekt od stavbnih zemljišč ni oddaljen več kot 30 m. |
(7) Pri gradnji
kozolcev in skednjev je potrebno upoštevati naslednje dodatne pogoje: |
1. kozolec je objekt z
določeno velikostjo, obliko in izvedbo, ki se uporablja za dosuševanje
in shranjevanje krme in drugih kmetijskih pridelkov, v sodobnem času pa
tudi kot pomožna lopa za shranjevanje kmečkega orodja, izgubil pa je
prvotno funkcijo dosuševanja žitaric in ostalih poljščin, |
2. skedenj kot objekt
z določeno velikostjo, obliko in izvedbo, ki se uporablja za
shranjevanje krme in drugih kmetijskih pridelkov, v sodobnem času pa
tudi kot pomožna lopa za shranjevanje kmečkega orodja, je enako izgubil
svojo prvotno funkcijo suhe pokrite površine za mlatev in ostala
kmetijska opravila. |
(8) V primeru izkazane
potrebe postavitve kozolca kot kmetijskega objekta za potrebe kmetije,
kljub temu, da na območju občine pojavnost kozolca praviloma ni
prisotna, niti ni značilna za to okolje, je potrebno poleg upoštevanja
splošnih pogojev o odmikih, obliki in velikosti, smeri slemena in obliki
strehe, nagibu strehe, materialih pri izvedbi (kozolec je v
tradicionalni gradnji lesena konstrukcija) kritine, upoštevati še
naslednje dodatne pogoje: |
1. pri enojnem
stegnjenem kozolcu, ki ja namenjen zgolj sušenju, je dopustno na eno
stran, v delu dolžine kozolca, podaljšati streho (kozolec s plaščem), za
zaščito pred dežjem, snegom, vetrom, |
2. smiselna vključitev
kozolca v zunanji prostor: sušenje je najbolj učinkovito, če je kozolec
postavljen v smeri sever-jug in na močno prepihni legi, v kolikor to
dopušča oblika parcele, oblikovanost terena in dostopnost, |
3. vezani kozolec je
dopusten le na ravnem ali dokaj položnem terenu, kar mu omogoča dobro
prometno dostopnost s kmetijskimi stroji in vlačilci in zato ni primeren
na pobočju; |
4. razpon pri vezanem
kozolcu ne sme presegati razpona, ki kozolca ne bi več uvrščal med
konstrukcijsko nezahtevne objekte (statični izračun; med 5,0 m do 6,5
m), |
5. na kozolec, zgrajen
na kmetijskih zemljiščih, ni dopustna namestitev sončne elektrarne, ki
bo imela izrazito negativen vpliv na podobo kulturne krajine, |
6. sončno elektrarno
je dopustno namestiti le na kozolec, ki je zgrajen v sklopu kmetije
oziroma kmetijskega gospodarstva, |
7. na kozolec, četudi
ni v primarni funkciji, ni dopustno nameščati reklamnih sporočil. |
(9) Nezahtevni in
enostavni objekti, ki jih je dopustno graditi na območju namenske rabe
prostora, opredeljenem kot gozdna zemljišča, so: |
1. gozdna cesta, |
2. grajena gozdna
vlaka, |
3. obora za rejo
divjadi, |
4. zajetje, vrtina ali
vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, |
5. vrtina ali vodnjak,
potrebna za raziskave, |
6. čebelnjak, |
7. gozdna učna pot, |
8. kolesarska steza, |
9. planinska pot, |
10. sprehajalna pot, |
11. trimska steza, |
12. drugi objekti,
določeni v PRILOGI 2 tega odloka. |
(10) Posegi iz
prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozdno zemljišče
ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov, pred
začetkom gradnje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za
upravljanje z gozdovi. |
(11) V naseljih in
območjih razpršene poselitve se čebelnjake praviloma postavlja na
obrobju naselja oziroma razpršene poselitve, vendar ne ob pašnikih, na
katerih se pase živina. Postavitev čebelnjaka znotraj naselij in površin
razpršene poselitve ali na lokacijah, na katerih bi čebele lahko
ogrožale prebivalce, pešce in ostali promet ob čebelnjaku, je dopustna
ob izvedbi predhodnih omilitvenih ukrepov kot so zasaditve dreves ali
visoke žive meje pred čebelnjak, postavitev drugačnih visokih ovir, ki
jih morajo čebele nadletavati pri izletu iz čebelnjaka in pri vračanju v
čebelnjak. Na območjih kmetijskih zemljišč postavitev čebelnjaka ni
dopustna (dopustni so le premični čebelnjaki). Na gozdnih zemljiščih je
postavitev premičnega ali stalnega čebelnjaka dopustna pod pogojem, da
se za lokacijo postavitve čebelnjaka pridobi soglasje pristojnega organa
za upravljanje z gozdovi. |
(12) Oblikovanje urbane
opreme mora upoštevati izhodišča, ki jih v skladu s pridobljenimi
enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpiše občina. |
(13) Nezahtevni in
enostavni objekti, ki ne presegajo 30 m2 tlorisne površine in
so nižji od 3 m zaključene višine, morajo biti od parcelne meje
zemljišča v drugem lastništvu odmaknjeni najmanj 1,5 m. Za nezahtevne in
enostavne objekte, ki so večji od navedenih velikosti, veljajo enaki
odmiki od parcelne meje zemljišča v drugem lastništvu, kot za druge
objekte. Manjši odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od navedenega
odmika so dopustni ob soglasju lastnika zemljišča v drugem lastništvu,
od katerega bi objekt bil odmaknjen manj kot 1,5 m (overjena pisna
izjava). |
(14) Ograje, ki so
nezahtevni ali enostavni objekti, morajo biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljene najmanj 0,5 m. Pri živi meji, ki sicer ni objekt, ima pa
funkcijo ograje, je pri zasaditvi
potrebno upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo omogočal
vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni parceli. |
(15) Dopustna je
postavitev, zgraditev ali zasaditev ograj v manjšem odmiku od meje
zemljišč drugega lastništva ali po meji, če se lastniki sosednjih
zemljišč o tem pisno sporazumejo. |
(16) Ob javni cesti
zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje
preglednosti, pred gradnjo oziroma postavitvijo ograje ob javni cesti je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. |
(17) Dopustne so ograje
kot žive meje iz avtohtonih grmovnic, katerim je dovoljeno dodati žično
mrežo, ograje v obliki žične mreže ter druge ograje, ki izhajajo iz
tradicionalnih značilnosti Arhitekturne krajine Ptuj. Ograje je potrebno
izvesti tako, da čim manj izstopajo v prostoru. Ograje, ki imajo tudi
funkcijo protihrupne zaščite, je dopustno izvesti v masivni izvedbi,
vendar je tako ograjo potrebno po celi višini intenzivno ozeleniti. |
(18) Nezahtevni in
enostavni objekti, ki so v javnem interesu, so lahko odmaknjeni 0,5 m
ali več od parcel, ki so v drugem lastništvu. Ti objekti so: pločnik in
kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče ob vozišču ceste,
pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov,
objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje). Odmiki teh
objektov so lahko tudi manjši od 0,5 m,
če se strinjajo lastniki parcel, ki so v drugem lastništvu. |
|
49.
člen |
(ostali posegi, ki niso
gradnja) |
(1) Vsa ostala dela, ki
niso gradnja, ampak v skladu s predpisi pomenijo drugačen poseg v
fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim, kot so na primer
agrarne operacije, krčitve gozda, raziskave geotermalnih in drugih
podzemnih energetskih virov, morajo upoštevati predpise o vrstah posegov
v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, in
pridobiti mnenje pristojnega organa v kolikor so na zavarovanih
območjih. |
(2) Posegi morajo biti
načrtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na okolje. Dopustni
površinski izkopi ali nasutja ne smejo biti višji oziroma globlji od 1,5
m. Krčitev gozda je dopustna v skladu s predpisi in odobritvijo
pristojnega organa s področja gozdarstva. |
(3) Dopustna so
odstopanja od določb prejšnjega odstavka, v kolikor to dovoljujejo
predpisi, ki urejajo področja posameznih prostorskih dejavnosti. |
|
3.2.2
Prostorski
izvedbeni
pogoji glede priključevanja
objektov na GJI |
|
50.
člen |
(gradnja in vzdrževanje
GJI) |
(1) GJI je dopustno
načrtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v skladu z veljavnimi
predpisi in tehničnimi normativi. |
(2) Posege na GJI ter
posege, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, je dopustno izvajati le v
skladu s predhodno pridobljenim soglasjem upravljavca posamezne GJI.
|
(3) Vodi GJI morajo
praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih
zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč. |
(4) Ob upoštevanju
zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v
skupnih koridorjih, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve
kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo
veljavni predpisi, razen v primerih, ko obstoječi vodi niso združeni v
skupnem koridorju in jih pri rekonstrukciji posameznih omrežij zaradi
terenskih ali drugih razlogov ni mogoče združevati. |
(5) Vodi in objekti GJI
morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je omogočeno
priključevanje objektov posamezne EUP ter omogočeno njihovo nemoteno
delovanje in vzdrževanje. |
(6) Gradnja prometne,
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati
usklajeno. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je
potrebno v okviru območja predvidenega posega načrtovati in izvesti tudi
rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi
dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
|
(7) Vode GJI v naseljih
ter v območjih varstva kulturne dediščine je praviloma potrebno izvesti
podzemno, razen v primerih, ko je to nasprotju z varstvenimi režimi
oziroma varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave
in kulturne dediščine. |
|
(8) Linijsko GJI je
potrebno načrtovati v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v
najmanjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo
prostora, površinski pokrov in ne povzročajo večjih motenj v vidnem
dojemanju prostora, hkrati pa se morajo izogibati območjem kulturne
dediščine, naravnih vrednot, pomembnejšim delom ekološko pomembnih
območij oziroma posebnih varstvenih območij ter prvinam, ki so pomembne
za prepoznavnost kulturne krajine. |
|
51.
člen |
(gradnja
in urejanje cestnega omrežja) |
(1) Načrtovanje in
gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja morajo
potekati skladno s predpisi s področja prometa. |
(2) Ceste s
pripadajočimi objekti in napravami je dopustno graditi in prenavljati: |
1. znotraj EUP
prometne infrastrukture, |
2. na tistih
površinah, namenjenih gradnji, kjer ni izključena gradnja cest in
njihovo prenavljanje, |
3. na območjih, kjer
je v izvedbenem delu OPN v prikazu gospodarske javne infrastrukture
predvidena gradnja novih cest. |
Pri prenovi obstoječih
cest izven predhodno navedenih območij je dopustno posegati tudi na
območja kmetijskih in gozdnih zemljišč. |
(3) V območjih z
namensko rabo površine cest in v skladu z določili tega odloka tudi
izven namenske rabe površine cest je dopustno graditi ceste s
pripadajočimi objekti in napravami, cestne priključke, poti za pešce in
kolesarje, parkirišča, bencinske servise ter zasajati in urejati
obcestno zelenje. |
(4) Dovozi in
priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni v skladu s pogoji
pristojnega upravljavca ceste tako, da ne ovirajo prometa. V novih
ureditvah je potrebno težiti k skupnim priključkom za več objektov.
Priključevanje dovozov, nekategoriziranih cest, poljskih poti, gozdnih
cest na cestno GJI ne sme ogrožati prometne varnosti. |
(5) Nove prometnice je
potrebno načrtovati povezovalno, z obojestranskim priključevanjem na
obstoječe omrežje. V primeru nove slepo zaključene ceste je potrebno na
zaključku ceste zgraditi obračališče, ki mora biti takih dimenzij, da je
omogočeno obračanje komunalnih in intervencijskih vozil. |
(6) V varovalnih
pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav ter
vzdrževalna dela v javno korist, s katerimi se spremeni zmogljivost in
velikost objekta, dopustna v skladu z določili tega odloka in ob
soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih v varovalnih pasovih
obstoječih cest je dopustno redno vzdrževanje objektov v skladu s tem
odlokom ali drugimi zakonskimi predpisi brez predhodnega soglasja
upravljalca ceste. |
(7) Javnim cestam na
območju občine se določijo minimalni prečni profili v skladu s predpisi
o gradnji in projektiranju cest. Pri določanju minimalnih profilov
javnih cest je potrebno v odvisnosti od prometnih obremenitev v naseljih
določiti tudi minimalne prečne profile za kolesarske steze in hodnike za
pešce. |
(8) Odstopanja od
minimalnih prečnih profilov so dopustna v mejah minimalnih zahtev pravil
projektiranja javnih cest na odsekih cest, kjer: |
1. za vzpostavitev
minimalnega profila ni prostorskih možnosti, |
2. je vzpostavljanje
standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev, |
3. ožji profili
zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost), |
4. je z ukrepi
prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči
primerljive prometne cilje. |
(9) Kolesarske in
sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih teles,
upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob javnih
cestah je izven vozišča dopustno urejati avtobusna postajališča,
odstavne površine, izogibališča in počivališča. |
(10) Omrežje pešpoti in
kolesarskih povezav (stez oziroma poti) se mora navezovati na javne
zelene površine, parke, igrišča, otroška igrišča, trge, pomembnejše
objekte. Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav se opremi z: |
1. javno razsvetljavo
(razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna
oziroma njena namestitev ni skladna s smernicami in projektnimi pogoji
posameznih nosilcev urejanja prostora), |
2. drevoredi oziroma
drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne prometnice, |
3. razširitvami
javnega prostora – s počivališči, ki se uredijo kot peščene ali
tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek
(klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.), |
4. drugo urbano opremo
prostora (usmerjevalne in informacijske table, obcestni stebri ali
ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.).
|
(11) Za sprejemljivejše
načrtovanje prometnih posegov v prostor in sanacijo degradiranih
prometnih površin je ob prometnih objektih potrebna zasaditev z
vegetacijo, pri čemer pa se zaradi vegetacije ne sme zmanjšati prometna
varnost. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča: |
1. posek potrebnih
gozdnih površin za gradnjo prometnih objektov mora biti racionalen,
obenem pa je potrebno izvesti učinkovito sanacijo gozdnega roba, |
2. prilagajanje
značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi vegetacije (navezava
na obstoječo, avtohtono vegetacijo – tako v vrstni sestavi kot v
obliki), |
3. oblikovanje v
smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora
(intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest –
priključki, rampe, deviacije), |
4. zakrivanje pred
neželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih
ograj, kjer to dopuščajo velikost prostora in njegove značilnosti,
|
5. obnova travniških
površin v območjih kmetijske rabe, da je možna njihova ponovna uporaba
(na primer zunanje brežine nasipov). |
(12) Postajališča
javnega potniškega prometa se uredi na območjih obstoječe pozidave v
večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter na
območjih predvidenih novih pozidav in širitev naselij. Sočasno z
rekonstrukcijami in novogradnjami cestnega omrežja je potrebno
načrtovati in graditi tudi postajališča javnega potniškega prometa. |
|
52.
člen |
(gradnja in urejanje
parkirnih mest in garaž) |
(1) Pri novogradnjah in
pri spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno na gradbeni
parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM). Na območjih,
kjer zaradi zatečenega stanja (na primer na območjih strnjene gradnje)
PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM zagotavljajo na
skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. PM se zagotovi na parkirnih
površinah, garažnih mestih ali v garažah v kletnih in preostalih etažah. |
(2) Pri
večstanovanjskih stavbah je potrebno čim več PM zagotoviti v kleteh
stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se
ob stavbah ohranja več zelenih površin, kar prispeva k večji bivalni
kakovosti območja. |
(3) Pod obstoječimi PM
je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila
zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.
|
(4) PM morajo biti
razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja
in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi je v največji možni meri
potrebno obsaditi z grmovnicami. Na parkirnih ploščadih z več kot 5 PM
je potrebno zasaditi drevesa. |
(5) PM in garaže morajo
zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo,
je potrebno odstraniti na neškodljiv način. Garaže morajo imeti možnost
prezračevanja. |
(6) PM in garaže za
tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh
motornih vozil je dopustno graditi le na območju prometnih površin in na
območju proizvodnih dejavnosti (tako na primer njihova gradnja ni
dopustna v stanovanjskih naseljih). |
(7) Če podzemne garaže
niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo plast
zemljine, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali
pa morajo imeti na strehi garaže urejeno javno površino, odprto športno
igrišče, nadzemno parkirišče in podobno. |
(8) Manipulacijske
površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je
preprečeno vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
(9) Na vseh javnih
parkiriščih je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi zagotoviti
ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe: |
1. za parkirne
prostore z manj kot 50 mesti mora biti zagotovljeno najmanj eno parkirno
mesto za invalide, |
2. za parkirne
prostore do 400 parkirnih mest mora biti zagotovljenih parkirnih mest za
invalide v razmerju 1:50 (eno parkirno mesto za invalide na 50 parkirnih
mest), |
3. za parkirne
prostore z več kot 400 parkirnimi mesti mora biti zagotovljenih najmanj
8 parkirnih mest za invalide, na vsakih 100 dodatnih parkirnih mest mora
biti zagotovljeno 1 dodatno parkirno mesto za invalide. |
(10) Na gradbenih
parcelah javnih in večstanovanjskih stavb je potrebno zagotoviti
parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Število parkirnih
mest za kolesa in enosledna motorna vozila mora dosegati vsaj 20%
parkirnih mest od skupnega števila parkirnih mest k posameznemu objektu,
vendar ne manj kot dve parkirni mesti. |
(11) Stavbe, namenjene
javni rabi, morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene in obiskovalce. Na
območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (na primer na območjih strnjene
gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli stavbe, se PM
zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. |
(12) Če posebni
predpisi ne določajo drugače, je potrebno v skladu z namenom objektov in
obstoječih ali načrtovanih dejavnostih pri izračunu PM upoštevati
minimalna števila PM, podana v naslednji tabeli. |
|
Število zahtevanih PM
po vrstah objektov: |
|
DEJAVNOSTI
|
MINIMALNO ŠTEVILO PARKIRNIH MEST |
1. STANOVANJSKE STAVBE |
|
ENOSTANOVANJSKE STAVBE in družinske hiše |
2 PM / stanovanjsko enoto |
VEČSTANOVANJSKE STAVBE |
1,5 PM / stanovanjsko enoto + 10% za
obiskovalce |
VINOGRADNIŠKI OBJEKT |
1 PM / objekt |
DOMOVI ZA
OSTARELE |
1 PM / 8 postelj |
2. PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI |
|
UPRAVNI in
PISARNIŠKI PROSTORI – SPLOŠNO |
1 PM / 30 m2 neto površine |
UPRAVNI in
PISARNIŠKI PROSTORI S ŠTEVILNIM OBISKOM |
1 PM / 20 m2 neto površine |
3. PRODAJNI PROSTORI |
|
TRGOVINE IN
TRGOVSKE HIŠE |
1 PM / 30 m2 prodajne površine,
najmanj 2 PM |
TRGOVINE IN
TRGOVSKE HIŠE Z MAJHNIM OBISKOM |
1 PM / 50 m2 prodajne površine,
najmanj 2 PM |
NAKUPOVALNI
CENTRI |
1 PM / 15 m2 prodajne površine |
4. PRIREDITVENI PROSTORI |
|
VEČNAMENSKE
DVORANE |
1 PM / 5 sedežev + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
KINO, ŠOLSKE
DVORANE, PREDAVALNICE |
1 PM / 5 sedežev |
CERKVE |
1 PM / 20 sedežev |
5. ŠPORTNE NAPRAVE |
|
ŠPORTNI
OBJEKTI BREZ GLEDALCEV |
1 PM / 250 m2 površine |
ŠPORTNI
STADION S PROSTOROM ZA GLEDALCE |
1 PM / 250 m2 površine + 1 PM /
10 gledalcev |
ŠPORTNE
DVORANE BREZ GLEDALCEV |
1 PM / 50 m2 dvoranske površine |
ŠPORTNE
DVORANE S PROSTOROM ZA LEDALCE |
1 PM / 50 m2 dvoranske površine
+ 1 PM / 10 gledalcev |
ZUNANJA
JAVNA KOPALIŠČA |
1 PM / 200 m2 površine |
POKRITA
JAVNA KOPALIŠČA |
1 PM / 5 garderobnih omaric
|
POKRITA
JAVNA KOPALIŠČA S PROSTOROM ZA GLEDALCE |
1 PM / 5 garderobnih omaric + 1 PM / 10
gledalcev |
TENIS
IGRIŠČA |
4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev |
KEGLJIŠČA |
4 PM / 1 stezo |
ČOLNARNE |
1 PM / 2 čolna |
STRELIŠČA |
1 PM / 1 tarčo |
DRSALIŠČA |
1 PM / 2 gledalca + 1PM / 5 igralcev |
6. GOSTILNE IN PRENOČIŠČA |
|
GOSTILNE
LOKALNEGA ZNAČAJA |
1 PM / 8 sedežev |
POMEMBNEJŠA
GOSTIŠČA |
1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
HOTELI,
PENZIONI, ZDRAVILIŠČA IN DRUGI OBJEKTI S PRENOČIŠČI |
1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v
restavraciji + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
MLADINSKI
DOMOVI ZA PRENOČEVANJE |
1 PM / 10 postelj |
7. ZDRAVSTVENE USTANOVE |
|
ZDRAVSTVENI
DOMOVI - SPLOŠNO |
1 PM / 30 m2
neto površine |
MANJŠI
ZDRAVSTVENI DOMOVI IN AMBULANTE |
1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m2
neto površine, najmanj 3 PM |
8. ŠOLE |
|
OSNOVNE ŠOLE
|
1 PM / 30 učencev |
OTROŠKI
VRTCI |
1 PM / 20 otrok, najmanj 2 PM |
9. INDUSTRIJA, OBRT |
|
OBRTNI IN
INDUSTRIJSKI OBRATI |
1 PM / 50 m2 neto površine ali 1
PM / 3 zaposlene |
SKLADIŠČA,
DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO, RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTORI
|
1 PM / 80 m2 neto površine ali 1
PM / 3 zaposlene |
DELAVNICE ZA
SERVIS MOTORNIH VOZIL |
6 PM / 1 popravljalno mesto |
AVTOMATSKE
AVTOPRALNICE |
5 PM / 1 pralno napravo |
SAMOPOSTREŽNE AVTOPRALNICE |
3 PM / 1 pralni prostor |
10. POKOPALIŠČA |
1 PM / 500 m2 površine, najmanj
10 PM |
|
53.
člen |
(gradnja in urejanje
vodovodnega omrežja) |
(1) Na celotnem območju
občine je potrebno zagotoviti izvajanje javne službe vodooskrbe. Javno
vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s pitno vodo, za
zadovoljevanje sanitarnih, tehnoloških in drugih potreb ter za
zagotavljanje požarne varnosti je potrebno čim manj koristiti pitno vodo
in uporabiti druge vire vode. Zaradi zmanjšanja uporabe pitne vode za
sanitarne potrebe, zalivanje in podobno, je za to uporabo potrebno
meteorne vode s streh stavb in utrjenih površin zajemati v zbiralnike
oziroma v zadrževalnike meteorne vode. |
(2) Obstoječi in
predvideni objekti, v katerih mora biti zagotovljena preskrba s pitno
vodo, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s predpisi
občine in pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev
objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni izvedljiva, je v
skladu s soglasjem upravljavca vodovodnega omrežja, dopustna začasna ali
trajna uporaba lastnih virov za oskrbo z vodo, kot so skupinsko zajetje,
lastno zajetje, kapnica, cisterna. |
(3) Za zagotavljanje
požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih
razmer namestijo nadzemni ali podzemni hidranti. Hidranti morajo biti
praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od
utrjenih površin. |
(4) Objekti na
vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo
biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje
sistema. |
(5) Na območjih, kjer
je predvidena gradnja nove prometne ali druge infrastrukture, je
potrebno predvideti dograditve oziroma obnove (zamenjave) vodovodnega
cevovoda. |
|
54.
člen |
(gradnja in urejanje
kanalizacijskega omrežja) |
(1) Kanalizacijsko
omrežje mora zagotavljati odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odvajanje
in čiščenje odpadnih voda mora biti načrtovano v skladu s predpisi o
vodah in v skladu s predpisi s področja varstva okolja. |
(2) Kanalizacija mora
biti ločena za meteorno in za odpadno vodo. Kanalizacija za odpadno vodo
mora biti vodotesna. Kanalizacija za meteorno vodo mora še posebej pri
gradnji javnih objektov, vključevati zbiralnike oziroma zadrževalnike
meteornih voda, iz katerih bo zbrano vodo mogoče uporabiti kot sanitarno
vodo, vodo za zalivanje, za potrebe požarne varnosti, še zlasti na
poplavnih področjih. |
(3) Obstoječi in
predvideni objekti na območjih, na katerih je izvedljiva priključitev na
kanalizacijsko omrežje za odpadne vode, morajo biti priključeni na
kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi občine in pogoji upravljavca
kanalizacijskega omrežja. |
(4) Odpadne vode iz
vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni
urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno odvajati v male
čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in
greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu
javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Blato iz malih
čistilnih naprav in odpadno vodo iz greznic je potrebno odvažati na
centralno čistilno napravo. |
(5) Padavinske vode z
zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti
speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin. |
(6) Padavinske vode s
streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo
odtekati na sosednje gradbene parcele, temveč jih je potrebno speljati v
zbiralnike meteorne vode oziroma v zadrževalnike meteorne vode. |
(7) Trase in jaški
kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati oziroma biti postavljeni
izven vozišča, kadar pa to ni mogoče, morajo biti jaški na vozišču
umeščeni izven kolesnic vozil. |
(8) Če prostorske
razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor v
zadostni oddaljenosti od stanovanjskih površin in tako umeščene v
prostor, da bo izvedljiva razširitev oziroma nadgradnja čistilne
naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim
vrednostim. |
(9) Pri urejanju
gnojišč, gnojiščnih jam, zbiralnikov gnojnice je potrebno upoštevati
veljavne predpise, ki urejajo to področje. |
(10) Zaradi
zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je po
predpisih o vodah prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v
podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v
podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dopustno samo na
način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah in predpisi s
področja varstva okolja. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera,
ribnike, mlake, druge naravne vodne zbiralnike in v vodne zbiralnike, ki
so nastali zaradi odvzema zemljine ali izkoriščanja mineralnih surovin
ali drugih podobnih posegov, ni dopustno. |
(11) Odvajanje
padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je potrebno načrtovati
tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan trenutni odtok padavinskih
voda z urbanih površin. Potrebno je predvideti zadrževanje padavinskih
voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče,
zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki in podobni ukrepi). |
(12) Če ne obstaja možnost priključitve na
javno kanalizacijo, je padavinske vode, ki niso zajete v zbiralnike
oziroma v zadrževalnike padavinske vode, potrebno prioritetno ponikati
na lastni parceli. Ponikovalnice morajo biti umeščene izven vpliva
povoznih in manipulativnih površin gradbene parcele. Če ponikanje
ni možno, je potrebno padavinske vode speljati
v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti
ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane
izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po
erozijsko nestabilni ali plazovito ogroženi brežini je potrebno
predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih odprtih odvodnih
kanalih. |
(13) Odvajanje in
čiščenje padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajeno s
predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda z
javnih cest in emisije toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo. |
(14) Tehnološke odpadne
vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom v kanalizacijsko
omrežje očiščene do predpisane stopnje. |
|
55.
člen |
(zbiranje in
odstranjevanje odpadkov) |
(1) Komunalne odpadke
je potrebno zbirati ločeno na mestu izvora. |
(2) Zbirno mesto za
komunalne odpadke mora biti na gradbeni parceli objekta, kateremu
pripada, dopustna je tudi v objektu. Izjemoma je zbirno mesto dopustno
določiti na drugem ustreznem zemljišču, če zaradi omejitev prostora ni
mogoče zagotoviti odvoza odpadkov z lokacije objekta. Zbirno mesto na
drugem zemljišču mora biti izbrano v soglasju z izvajalcem javne službe
zbiranja odpadkov in v soglasju z lastnikom zemljišča, ne sme pa biti
izbrano na javni površini, razen v izjemnih primerih, ko ga je zaradi
omejitev prostora možno izbrati le na javni površini. |
(3) Odjemna mesta za
komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna in vidno čim manj
opazna. |
(4) Za ločeno zbiranje
odpadkov morajo biti v skladu s predpisi na dobro dostopnih in vidno
neizpostavljenih mestih urejeni ekološki otoki (zbiralnice ločenih
frakcij). Praviloma so zbiralnice z zabojniki za ločene frakcije
postavljene na utrjenih površinah javnega značaja. |
(5) Zbiranje in
prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij ter začasno hrambo posameznih
frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno uporabo,
predelavo in odstranjevanje izvaja izvajalec javne službe v zbirnem
centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov in
omejenemu zbiranju gradbenih odpadkov. V zbirnem centru se v skladu s
predpisi za to področje zbira tudi nevarne odpadke. |
(6) Pri umeščanju
ureditev za zbiranje odpadkov v prostor je potrebno upoštevati
namembnost stičnih območij in površin. Ureditve za zbiranje odpadkov
morajo biti usklajene z ostalimi ureditvami javnih odprtih površin in ne
smejo biti vidno moteče. |
|
56.
člen |
(urejanje
elektroenergetskega omrežja) |
(1) Predvideno srednje
in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih varovane naselbinske
in krajinske dediščine mora biti v zemeljski (kabelski) izvedbi.
Odstopanja od predhodno zahtevane zemeljske izvedbe so dopustna, kadar
podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi
režimi v prostoru oziroma z varstvenimi usmeritvami za ohranjanje
varovanih območij narave. Kablovode je dopustno prosto polagati v
zemljo, po potrebi pa se jih zaščiti s predpisanimi cevmi. Kablovodi, ki
potekajo pod povoznimi površinami, morajo biti zaščiteni v obbetoniranih
ceveh. V urbanih naseljih so kablovodi elektroenergetskega omrežja
praviloma združeni s koridorji telekomunikacijskih omrežij, razen kadar
to združevanje ni izvedljivo. |
(2) Izven območja
naselja ter izven območij varovane naselbinske in krajinske dediščine je
gradnja elektroenergetskega omrežja dopustna tudi v nadzemni izvedbi.
|
(3) Elektroenergetsko
omrežje v nadzemni izvedbi ne sme potekati v območjih pogledov z javnih
površin na naravne in ustvarjene prostorske dominante. |
(4) Elektroenergetsko
omrežje je potrebno načrtovati in graditi tako, da: |
1. v čim manjši možni
meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru, |
2. so izpolnjene
zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(5) Nove
transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte ali v
sklopu drugih objektov ali v neposredni bližini drugih objektov. Na
območjih centralnih dejavnosti, večstanovanjske pozidave in na območjih
proizvodnih dejavnosti se transformatorske postaje praviloma umešča v
večje objekte, ki niso namenjeni bivanju. Pri umeščanju
transformatorskih postaj je potrebno upoštevati zahteve predpisov glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa. Zagotoviti je potrebno ustrezen
dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Prosto stoječe
transformatorske postaje je potrebno v prostor umestiti tako, da bodo
čim manj opazne v prostoru. Priporočljivo je, da se njihovo vidno
izpostavljenost zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi
objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice,
delno zasutje in podobno. |
(6) Gradnja sistemov za
izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih
in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev
objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Izven
območij energetske infrastrukture lahko objekti in naprave energetskega
sistema, ki so umeščeni ob objektih, zasedejo največ tako velik del
površine gradbene parcele, da le-ta ne presega površine, zasedene z
objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo. Objekti in naprave
energetskega sistema morajo biti tako načrtovani, da tvorijo usklajeno
arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se
umeščajo. |
(7) Pri načrtovanju in
gradnji javne razsvetljave je potrebno upoštevati funkcijo in pomen
posamezne površine in funkcijo okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo
določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja.
|
(8) Pri načrtovanju
objektov za rabo obnovljivih virov energije (fotovoltaika, biomasa,
vodna energija, vetrna energija, geotermalna energija) in pri
načrtovanju drugih objektov, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na
kvaliteto prostora ali okolja, je potrebno maksimalno poskrbeti za
učinkovitost izbranega sistema ter njegovo prostorsko, okoljsko in
družbeno sprejemljivost. |
(9) Pri vseh
novogradnjah objektov za daljinsko ogrevanje in pri obstoječih
kotlovnicah za daljinsko ogrevanje je potrebno preveriti možnost
soproizvodnje energije z odvajanjem v omrežje. |
(10) Pri graditvi novih
stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in
pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega
1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno
izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z
energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in
ekonomska izvedljivost uporabe alternativnih sistemov za oskrbo z
energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: |
1. decentralizirani
sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, |
2. soproizvodnja, |
3. daljinsko ali
skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, |
4. toplotne črpalke. |
Študija izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja |
(11) Vodne zajezitve,
namenjene proizvodnji električne energije, je potrebno načrtovati tako,
da v čim večji meri služijo tudi drugim namenom, zlasti varstvu pred
poplavami, namakanju kmetijskih zemljišč, turizmu in rekreaciji. |
(12) Gradnjo novih mHE je potrebno izvajati v skladu z omejitvami in
pogoji za hidroenergetsko izrabo vode, pri čemer je potrebno za vsako
mHE posebej v postopku umeščanja v prostor preveriti vplive izgradnje,
predvideti omilitvene ukrepe v skladu z veljavno področno zakonodajo.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja soglasodajalec preveri upoštevanje pri
projektiranju. Pri načrtovanju mHE je potrebno prednostno izbrati
derivacijski tip elektrarne in način rabe vode v mHE. Pretočni način
rabe vode v mHE je dopusten če je mHE locirana na obstoječih jezovih, ki
so objekti vodne infrastrukture, namenjeni zadrževanju ali usmerjanju
vodnega toka. Pred izdajo gradbenega dovoljenja soglasodajalec preveri
upoštevanje pri projektiranju. Obnova obstoječih mHE z namenom
zmanjšanja hidro-morfoloških vplivov in povečanja izkoristka proizvodnje
električne energije v obstoječih mHE ima prednost pred gradnjo novih
mHE. |
(13) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne
predpise s področja elektroenergetike. |
(14) Za vsako novo priključitev oziroma povečanje priključne moči si
morajo investitorji pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z
njim predpisane pogoje. |
(15) Za potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic
oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna
moč, je potrebno izvesti raziskavo o možnostih napajanja z električno
energijo. |
(16) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno
načrtovati tako, da bodo v največji možni meri ohranjene značilne
naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne
značilnosti, ter da bo ohranjena vidnost naselij in značilnih vedut. |
|
57.
člen |
(gradnja in urejanje
komunikacijskega omrežja) |
(1) Komunikacijsko
omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s
podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven naselij je
dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2) Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav
radiotelevizijskih (RTV) oddajnikov in drugih oddajnikov
komunikacijskega omrežja je dopustna na način, ki ne prekinja teh
povezav. |
(3) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne brezžične
telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih
komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in
pogoje: |
1. objekte in naprave
mobilne telefonije je dopustno umeščati na območja in v objekte,
namenjene trgovski, industrijski, komunalni in prometni dejavnosti,
objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska
in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova raba oziroma
njihova proizvodna funkcija, |
2. objekte in naprave
brezžične telefonije je praviloma potrebno umestiti na lokacije izven
objektov in območij kulturne dediščine, izjemoma je objekte in naprave
mobilne telefonije dopustno umestiti znotraj objektov in območij
kulturne dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično preveritvijo
variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete varovane
lastnosti dediščine, |
3. objekte in naprave
mobilne telefonije je potrebno v čim večji meri umeščati v obstoječe ali
načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave, |
4. pri umeščanju
objektov in naprav mobilne telefonije je potrebno izbirati lokacije,
kjer bo objekt oziroma naprava mobilne telefonije čim manj opazen
(opazna) v prostoru, |
5. objekte in naprave
mobilne telefonije je potrebno na izpostavljenih legah, območjih
kulturne dediščine, na območjih izjemne krajine in območjih krajinske
prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor na osnovi
prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne
kvalitete prostora čim manjši, prednostno pa jih je potrebno
umestiti v obstoječe objekte, vendar tako, da ne zmanjšujejo
njihovih vrednosti, |
6. posebno pozornost
je potrebno nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, ki se
morajo prilagajati prevladujoči urbani oziroma arhitekturni in krajinski
tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in
anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele
objektov) tako, da bodo ti objekti in naprave čim manj opazni v
prostoru. |
(4) Pri vseh posegih v
prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega
(TK) omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca
komunikacijskega omrežja k projektnim rešitvam. |
(5) Obstoječe TK
omrežje je potrebno pri poseganju v prostor ustrezno zaščititi,
prestaviti ali razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda,
izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe,
zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor posega v
prostor. Prav tako bremenijo investitorja stroški odprave napak, ki bi
nastale zaradi del, potrebnih zaradi posega v prostor. Investitorja
posega v prostor bremenijo tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi pri
tem nastali. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami v območje
posega zajetih TK kablov izvede upravljavec komunikacijskega omrežja
oziroma služba, ki zanj opravlja ta dela. |
(6) Pri umeščanju
objektov mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati celovito in
kvalitetno pokrivanje posameznih območij s komunikacijsko dostopnostjo,
tehnične predpise, ki veljajo za naprave mobilne telefonije, in možnost
uvajanja tehnološkega napredka telekomunikacijskih tehnologij kot
razvojnega potenciala lokalne skupnosti. |
(7) Za območja, ki se
bodo opremljala s TK omrežjem, je potrebno izvesti projekt TK
priključkov posameznih objektov na TK omrežje. |
(8) Investitor za
objekte, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK
omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske
dovodne omarice mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta.
Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni
dostop. Notranjo TK inštalacijo se izvede s tipiziranimi materiali in
elementi. Priporočljiva je izvedba notranje TK inštalacije, ki se z
ustrezno cevno povezavo (pri kateri se upošteva minimalne dimenzije
inštalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici
(minimalnih dimenzij 350 mm x 400 mm x 120 mm). V notranji TK omarici je
potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V) in
prezračevanje. |
(9) Pri pripravi
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno
upoštevati, da se do posameznih stavb zgradi TK kabelsko kanalizacijo
naslednjih dimenzij: |
1. po glavnih in
stranskih prometnicah v naselju vsaj dve cevi fi 110 mm s pripadajočimi
kabelskimi jaški dimenzije 1,2 m x 1,2 m x 1,2 m, |
2. do posameznih
objektov ena cev, katere premer za poslovne stavbe znaša fi 110 mm, za
stanovanjske stavbe pa premer znaša fi 50 mm. |
Izvedba TK kabelske
kanalizacije mora omogočati možnost priklopa vseh objektov v zazidavi.
Prenosni medij se določi za vsako zazidavo posebej, glede na potrebe
investitorjev. |
|
58.
člen |
(posegi v prostor v
varovalnih pasovih obstoječe in predvidene GJI) |
(1) Varovalni pasovi
posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati pod pogoji
upravljavca GJI oziroma v katerih je pri pripravi tehnične dokumentacije
pred poseganjem v prostor potrebno pridobiti projektne pogoje in
soglasje k projektu, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne
določajo drugače, so: |
1. za avtoceste 40 m,
za hitre ceste 35 m, za glavne ceste 25 m, za regionalne ceste 15 m, za
lokalne ceste 8 m, za javne poti 5 m, za
državne kolesarske poti 5 m, za občinske kolesarske poti 2
m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta, |
2. pri prosto zračnem
prenosnem elektroenergetskem daljnovodu 400 in 220 kV 40 m od osi
daljnovoda, pri 110 kV 15 m od osi daljnovoda, |
3. pri prosto zračnem
distribucijskem elektroenergetskem vodu napetosti 10 ali 20 kV 10 m, pri
kabliranem distribucijskem elektroenergetskem vodu napetosti 10 ali 20
kV 5 m, merjeno od osi skrajnih vodov, |
4. pri vodooskrbnih
vodih, kanalizacijskih vodih, telekomunikacijskih in drugih vodih, ki
služijo posamezni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena
oziroma so v javni koristi (razen priključkov nanje), je varovalni pas
1,5 m, merjeno levo in desno od osi posameznega voda, |
5. pri vodooskrbnem
omrežju, kjer je premer cevi dimenzije 400 mm in več, je varovalni pas 3
m, merjeno levo in desno od osi voda, |
6. pri kanalizacijskem
omrežju, kjer je premer cevi dimenzije 1200 mm in več, je varovalni pas
5 m, merjeno levo in desno od osi voda. |
(2) V varovalni pas
energetske infrastrukture so dovoljeni le posegi, ki so dopustni znotraj
varovalnih pasov energetske infrastrukture skladno z veljavnimi predpisi
in pod pogoji pristojnega soglasodajalca. |
(3) Posegi v varovalni
pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja GJI.
|
(4) Za vsak poseg v
varovalni pas je potrebno pridobiti soglasje upravljavca GJI. |
(5) Znotraj varovalnega
pasu novih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV ni
dopustna gradnja stanovanjskih stavb, športnih, zdravstvenih,
izobraževalnih, in podobnih objektov, dopustna je le gradnja objektov
namenjenih industrijski, transportni, skladiščni ali drugi podobni
dejavnosti na usklajeni ustrezni namenski rabi. Pri obstoječih
daljnovodih, kjer so znotraj varovalnega pasu obstoječa stavbna
zemljišča s stanovanjsko in ostalo gradnja, ki ni dopustna v teh
koridorjih, ni dopustna novogradnja objektov za ta namen, morebitne
nadomestne objekte pa je na zahtevo upravljavca GJI, potrebno umestiti
izven varovalnega pasu elektroenergetskega voda. Ne glede na namensko
rabo je v varovalnem pasu daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih
objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in prepovedano
parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne
materiale. |
(6) Obvezni najmanjši
osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru
manjših odmikov pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s
pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode. |
(7) Soglasja, ki jih
morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče,
na katerem naj bi bil zgrajen objekt, v varovalnem pasu, izdajajo
upravljavci omrežij in objektov GJI. Gradnja oddajnikov v razdalji 2,0
km od nadzorno-merilnega sprejemnika je dopustna le na podlagi soglasja
pristojnega organa za pošto in elektronske komunikacije Republike
Slovenije. |
|
59.
člen |
(minimalna komunalna
oprema in priključevanje objektov na GJI) |
(1) Gradnja objektov
(razen objektov GJI in nekaterih nezahtevnih oziroma enostavnih
objektov) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali
gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom. |
(2) Ne glede na določbe
prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na
komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe
komunalno opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o
graditvi objektov ali tako določa posebni predpis. |
|
(3) Minimalna komunalna
opremljenost za gradnjo stanovanjske stavbe mora zagotavljati: |
1. oskrbo s pitno
vodo: v primerih, ko zaradi fizičnih ovir ni možna priključitev na javno
vodovodno omrežje, je dopustna na podlagi soglasja upravljavca
vodovodnega omrežja, začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za
oskrbo s pitno vodo, |
2. električno energijo
ali drugi alternativni vir energije, ki zagotavlja možnost uporabe
sodobnih tehnologij v gospodinjstvu, |
3. odvajanje odpadnih
voda: v primerih, ko ni možna priključitev na javno kanalizacijsko
omrežje, je dopustna na podlagi soglasja upravljavca javnega omrežja za
odvajanje in čiščenje voda, začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov
za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna
greznica), |
4. priključek na javno
cestno omrežje. |
(4) Enaka opremljenost,
kot je zahtevana v prejšnjem odstavku za stanovanjske stavbe, mora biti
zagotovljena tudi pri gradnji nestanovanjskih stavb, v katerih občasno
ali stalno bivajo ali delajo ljudje. |
(5) Če nestanovanjska
stavba na območju naselja ali izven naselja za normalno obratovanje v
namenjeni dejavnosti ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali električne
energije ali odvajanja odpadnih voda, takšne komunalne opreme ni
potrebno zahtevati v zagotavljanju minimalne komunalne opreme. |
(6) Na območjih, kjer
ni izvedljiva priključitev na omrežja GJI, se za gradnjo stanovanjskih
in nestanovanjskih stavb, v katerih občasno ali stalno bivajo ali delajo
ljudje, komunalno opremljenost zagotavlja z lastno oskrbo (lastna oskrba
s pitno vodo, lastna oskrba z električno ali drugo energijo, lastno
čiščenje odpadnih voda, zagotovljen mora biti priključek na javno
cesto). Če je možna priključitev na katero od omrežij GJI, ki je v
tretjem odstavku tega člena določeno kot minimalna komunalna oprema,
potem je za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, v katerih
občasno ali stalno bivajo ali delajo ljudje, priključitev na omrežje GJI
obvezna. |
|
3.2.3
Varstvo
kulturne dediščine |
|
60.
člen |
(območja varstva kulturne
dediščine) |
(1) Sestavni del OPN so
objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne
dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna
dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja
kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal
ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova
obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne
dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi
varstvenih območij dediščine). |
(3) Na objektih in
območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske
ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
|
(4) Na način, ki bi
prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in
prepoznavne značilnosti ter materialno substanco, ki so nosilci vrednot,
na objektih in območjih kulturne dediščine ni dopustna: |
1. gradnja novega
objekta, vključno z dozidavo, nadzidavo ter deli, zaradi katerih se
bistveno spremeni zunanji videz objekta, |
2. rekonstrukcija
objekta. |
(5) Odstranitve
objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine
niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in
območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v
prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne
dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko
izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja
kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem
tudi pred gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo
potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene
potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska
in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za
deponije viškov materialov. |
(8) Za kulturne
spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
(9) Za varstvena
območja kulturne dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb, tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(10) Za registrirano
kulturno dediščino ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje
dediščine velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki
bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno
substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. V primeru neskladja
določb, tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano
kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem
členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne
tipe dediščine in so navedeni v 62. členu tega odloka. |
(11) Za posege v
kulturni spomenik, posege v varstvena območja dediščine ter za posege v
registrirano nepremično dediščino in njihova vplivna območja je potrebno
pridobiti kulturovarstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. |
(12) Območja
registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov so prikazana v
Prikazu stanja prostora. |
|
61.
člen |
(območja kulturnih
spomenikov) |
(1) Kulturni spomeniki
se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine in določb
konkretnega akta o njegovi razglasitvi. |
(2) V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni
spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim
režimom v aktu o razglasitvi. |
(3) Za kompleksne
posege oziroma posege v strukturne elemente spomenika je potrebno
izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za
pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta
so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S
kulturovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in
usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. |
|
62.
člen |
(poseganje v območja
registrirane kulturne dediščine) |
(1) Pri stavbni
registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati varovane vrednote,
kot so: |
1. tlorisna in
višinska zasnova (gabariti), |
2. gradivo (gradbeni
material) in konstrukcijska zasnova, |
3. oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in nagib strešin,
kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
4. funkcionalna
zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, |
5. komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico, |
6. pojavnost in vedute
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih,
znamenjih itd.), |
7. celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine), |
8. varuje se tudi
širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno celovitost varovane
stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin, |
9. zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(2) V stavbno dediščino
je dopustno posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli
v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturno varstvenimi
pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega projekta za določeno
dediščino. |
(3) Pri memorialni
registrirani kulturni dediščini velja dodatni pravni režim, ki
predpisuje ohranjanje naslednjih značilnosti varovane vrednote: |
1. avtentičnost
lokacije, |
2. materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, |
3. vsebinski in
prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(4) V memorialno
dediščino je dopustno posegati z raziskovalnimi, vzdrževalnimi,
sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta
v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. |
(5) Pri naselbinski
registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati vrednote, kot so:
|
1. naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov
naselja), |
2. odnosi med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom,
gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
3. prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
|
4. prepoznavna lega v
prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
|
5. naravne in druge
meje rasti ter robovi naselja, |
6. podoba naselja v
prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
7. odnosi med naseljem
in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
8. stavbno tkivo
(prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), |
9. oprema in uporaba
javnih odprtih prostorov, |
10. zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(6) V naselbinsko
dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s
kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. V primeru da je v območju
naselbinske dediščine potrebno izboljšati funkcionalne, tehnične,
prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in
ekološke razmere je potrebno pristopiti k celoviti prenovi in za območje
izdelati OPPN, katerega obvezni sestavni del je konservatorski načrt za
prenovo. |
(7) Pri
vrtnoarhitekturni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati
varovane vrednote, kot so: |
1. kompozicija zasnove
(oblika, struktura, velikost, poteze), |
2. kulturne sestavine
(grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture), |
3. naravne sestavine,
ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.), |
4. funkcionalna
zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami,
ki so pomembne za delovanje celote, |
5. podoba v širšem
prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
6. oblikovna zasnova
drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja
itd.), |
7. ekološke razmere,
ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja, |
8. rastišče z
ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj
rastlin, |
9. vsebinska,
funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami
prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za
delovanje celote. |
(8) V vrtno
arhitekturno dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi,
sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta
v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. |
(9) V območjih kulturne
krajine je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so: |
1. krajinska zgradba
in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine), |
2. odprti prostor pred
nadaljnjo širitvijo naselij, |
3. sonaravno
gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč), |
4. tipologija
krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, |
5. odnos med krajinsko
zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko
dediščino. |
(10) Pri varovanju
dediščine kulturne krajine morajo varstvene režime upoštevati vsi
dejavniki, ki izvajajo dejavnosti v prostoru vključno s kmetijstvom,
gozdarstvom, poselitvijo, infrastrukturo itd., v okviru celovitega
varstva kulturne krajine. |
(11) Pri drugi
registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati varovane vrednote,
kot so: |
1. materialna
substanca, ki je še ohranjena, |
2. lokacija in
prostorska pojavnost, |
3. vsebinski in
prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
63.
člen |
(poseganje v območja
registriranih arheoloških najdišč) |
(1) Za registrirano
arheološko najdišče velja, da ni dopustno posegati v prostor na način,
ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka
najdišča s kulturnimi plastmi, strukturnimi in premičnimi najdbami se
varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke
ostaline ali spremenili vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano
je: |
1. odkopavati in
zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska
zemljišča, graditi gozdne vlake, |
2. poglabljati dna
vodotokov in jezer, |
3. ribariti z
globinsko vlečno mrežo in sidrati, |
4. gospodarsko
izkoriščati rudnine oziroma kamnine, |
5. postavljati in
graditi trajne in začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti
nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
|
(2) Izjemoma so
dopustni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča
znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi
naslednjih pogojev: |
1. če ni možno najti
drugih rešitev, in |
2. če se na podlagi
rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je
zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. |
Obseg in čas potrebnih
arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za varstvo kulturne
dediščine. |
(3) V primeru, da se
območje ureja z OPPN, je potrebno predhodne arheološke raziskave v
smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti
praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
|
64.
člen |
(vplivna območja kulturne
dediščine in vojna grobišča) |
(1) V vplivnem območju
kulturnega spomenika je potrebno upoštevati pravni režim varstva, kot ga
opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. |
(2) V vplivnih območjih
registrirane kulturne dediščine je potrebno upoštevati naslednji pravni
režim varstva: |
1. ohranjati je
potrebno prostorsko integriteto (celotnost, neokrnjenost), pričevalnost
in dominantnost dediščine, |
2. prepovedane so
ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na
lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. |
(3) Dopustne so
ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. |
(4) Na območju občine
ni registriranih vojnih grobišč. |
|
3.2.4
Ohranjanje
narave |
|
65.
člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Ohranjanje naravnih
kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja
narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s
področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh
predpisov. |
(2) Pri načrtovanju
posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za
varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih
območij in posebnih varstvenih območij ter za ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
(3) Za posege na
območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasja
pristojne službe za varstvo narave. |
(4) Agrarne operacije,
s katerimi se spreminja prostor arondacije, komasacije in melioracije; v
sklopu melioracij osuševanje, namakanje in agromelioracije, ki
spreminjajo prostor (to so zlasti ureditve teras, izboljšanje dostopov
na kmetijska zemljišča) na PosVO Drava SI 5000220 in PosVO Drava SI
5000011 niso dovoljene. |
(5) Vsi posegi vezani na uvedbo in izvajanje predlagane namenske rabe
(npr. organizacija gradbišča, organizacija prireditev, izvajanje
dejavnosti, …) so na varovanih območjih dopustni izključno znotraj
površin, kjer je ta namenska raba opredeljena. |
(6) Občina bo na varovanih območjih z ozaveščanjem prebivalstva
spodbujala ohranjanje ekstenzivnih travišč. |
|
3.2.5
Varstvo
okolja in naravnih dobrin ter varovanje zdravja |
|
66.
člen |
(trajnostna raba naravnih
virov za učinkovito rabo energije) |
(1) Pri poseganju v
prostor je potrebno zagotavljati vzdržno (trajnostno) rabo naravnih
virov in rabo energije v skladu z lokalnim energetskim konceptom Občine
Videm. |
(2) Kot prioritete pri
poseganju v prostor je potrebno izvajati: |
ukrepe učinkovite rabe
energije z energetsko varčno gradnjo, |
1. energetsko sanacijo
objektov in omrežij pri porabi energije v vseh sektorjih porabe
energije, |
2. projekte skupnega
ogrevanja z možnostjo soproizvodnje električne energije v naselju Dolena
in drugih naseljih, kjer so večji uporabniki energije, |
3. povečanje izrabe
lokalnih obnovljivih virov (biomasa, sončna energija, vodni potencial,
geotermična energija, bioplin), zamenjavo fosilnih goriv z zemeljskim
plinom, kjer je to izvedljivo in ekonomsko upravičeno. |
(3) Pri novogradnji in
prenovi je potrebno zagotoviti energetsko učinkovitost objekta. Objekti
morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati tehnične zahteve
predpisanega energetskega standarda na področju toplotne zaščite,
ogrevanja, klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave ter ostale
pogoje predpisov, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah in
zmanjšujejo negativne vplive na okolje (onesnaženost zraka, ogrevanje
okolice, druge emisije). |
|
67.
člen |
(varovanje zraka) |
(1) Pri gradnji
objektov, rekonstrukciji in spremembi namembnosti obstoječih objektov je
potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da
z novimi posegi ne bodo prekoračene mejne vrednosti emisij. |
(2)
Pri obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka, mora lastnik ali
upravljavec obstoječega vira izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo, ki
preprečuje prekomerno onesnaženje zraka. |
(3)
Objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaženja zraka, je dopustno
umeščati le v območja namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK). |
(4)
Pri zasnovi nove zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost
prostora in vzpodbujanje lokalne cirkulacije zraka. |
|
68.
člen |
(varstvo voda) |
(1) Za dopustne gradnje
na vodnih in obvodnih površinah ter površinah, na katerih je voda
občasno prisotna (poplavne površine), ki trajno ali začasno vplivajo na
vodni režim ali stanje voda, je potrebno izdelati hidrološko-hidravlično
analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje
in varstvo voda. |
(2) Pri načrtovanju
poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim manjše število
prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom,
je potrebno tako načrtovati potek trase, da le-ta ne posega na priobalno
zemljišče vodotoka. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le
izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene,
vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
|
(3) Prečkanja linijskih
objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne
bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka. |
(4) Za gradnjo na
vodovarstvenih območjih zajetij pitne vode je potrebno pridobiti
soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena
območja je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja.
|
(5) Vse obstoječe vodne
vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in posegi v prostor, ki niso
v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na vodovarstvenem območju.
|
(6) Za zagotavljanje
ustrezne oskrbe s pitno vodo je potrebno varovati vse obstoječe in
potencialno pomembne vodne vire in spodbujati varčno in smotrno rabo
pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov je
dopustno umeščati dejavnosti na območja najmanjše ranljivosti s takšnimi
tehnološkimi prilagoditvami, ki zagotavljajo ohranjanje kakovosti in
količine podzemnih voda. Poselitev je dopustno načrtovati tam, kjer je
možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno
vodo. Na vododeficitarna območja je dopustno umeščati le dejavnosti, ki
v delovnem procesu ne potrebujejo velikih količin vode ali pa je
umestitev dejavnosti z večjo porabo vode na to območje upravičena iz
okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov. |
(7) Med rekreacijska
območja na vodah se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče urediti dostop
brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba
ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. |
(8) Gradnja namakalnih
naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni
pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. |
(9) Pri poseganju v
prostor je potrebno upoštevati varovalni pas priobalnih zemljišč, ki je
pri vodotokih 1. reda (Drava, Dravinja) v naseljih širok 15 m od meje
vodnega zemljišča, izven naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča, pri
vodotokih 2. reda (Polskava in ostali vodotoki) pa je širok 5 m od meje
vodnega zemljišča. Poseganje v prostor na vodnem in priobalnem zemljišču
ni dopustno razen za izjeme v skladu s predpisi s področja upravljanja
voda. |
(10) Na vodotokih 1.
reda zunaj območij naselij je na priobalnem zemljišču v tlorisni širini
od 15 m od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča
dopustna gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi
vodnega soglasja, če ni s predpisom, izdanim na podlagi Zakona o vodah,
določeno drugače. |
(11) Na obstoječih
objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču,
je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna
gradnja, pod pogojem, da: |
1. se s tem ne
povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, |
2. se s tem ne
poslabšuje stanja voda, |
3. je omogočeno
izvajanje javnih služb, |
4. se s tem ne ovira
obstoječe posebne rabe voda, |
5. to ni v nasprotju s
cilji upravljanja z vodami, |
6. se z rekonstrukcijo
ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne
zmanjšuje. |
(12) Na vodnem in
priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki
bi ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali
varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode,
plavin in plavja ali bi onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter
obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in
uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
(13) Pri načrtovanju v
območju vodnih zemljišč je potrebno upoštevati obstoječo in načrtovano
izrabo voda ter varstvena območja po predpisih o vodah. |
(14) Pri načrtovanju
prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč je
potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
1. prostorske ureditve
in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je potrebno umeščati izven
območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem
odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in
javna dostopnost, |
2. z ureditvami ni
dopustno povzročiti poslabšanja stanja voda in vodnega režima, |
3. retenzijske
sposobnosti območij je potrebno ohranjati in zagotavljati njihovo
ponovno vzpostavitev, |
4. ko je izkazan javni
interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima
dopustno ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih
ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje
voda, |
5. premostitve voda in
gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču je potrebno načrtovati tako,
da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda
in vodni režim, |
6. za vsak poseg v
prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda, je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o vodah
pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ. |
7. odvajanje in izpust
fekalne ali druge kanalizacije z onesnaženo odpadno vodo v vodotoke in
ostale naravne vode, brez predhodnega čiščenja, ni dopusten. |
(15) Vodno soglasje je
potrebno pridobiti za: |
1. poseg na vodnem ali
priobalnem zemljišču, |
2. poseg, ki je
potreben za izvajanje javnih služb po predpisih o vodah, |
3. poseg, ki je
potreben za izvajanje vodne pravice, |
4. poseg na varstvenih
in ogroženih območjih, |
5. poseg zaradi
odvajanja odpadnih voda, |
6. poseg, kjer lahko
pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali
vračanja vode v vodonosnik, |
7. hidromelioracije in
druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg,
zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim. |
(16) V primerih, ko gre
za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je potrebno pridobiti
gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, in vodno
soglasje na podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora investitor pred
začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno soglasje.
|
(17) V primerih, ko gre
za posege v prostor, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega
dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa potrebno
pridobiti vodno soglasje na podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora
pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred
začetkom izvajanja posega pridobiti pogoje, ki se nanašajo na varstvo
voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih
ekosistemov ter obstoječe vodne pravice drugih oseb in jih upoštevati in
izpolniti pri načrtovanju in izvedbi posegov. Če to zahtevajo veljavni
predpisi o vodah, je vodno soglasje potrebno pridobiti tudi za druge
posege v prostor. |
(18) Če gre za gradnjo
na vodovarstvenem območju, je potrebno upoštevati veljavne varstvene
predpise o vodovarstvenem območju, pri izdelavi projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in
pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo nezahtevnih in
enostavnih objektov pa je potrebno dosledno upoštevati predpise o
gradnjah na vodovarstvenih območjih, katere je dopustno izvesti samo na
podlagi vodnega soglasja in predpisane dokumentacije, ki je potrebna za
pridobitev vodnega soglasja. |
(19) Na poplavnem
območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo
lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča
ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohraniti je potrebno
obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa morajo biti načrtovane
tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Na vseh območjih poplav
gradnja kleti ni dopustna. |
(20) Na erozijskem
območju je prepovedano poseganje v prostor na način, ki pospešuje
erozijo in oblikovanje hudournikov, kot
je: |
1. ogoljevanje
površin, |
2. krčenje tistih
gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje,
uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča
območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
3. zasipavanje
izvirov, |
4. nenadzorovano
zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih
zemljiščih, |
5. omejevanje pretoka
hudourniških voda, |
6. pospeševanje
erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
7. odlaganje ali
skladiščenje lesa in drugih materialov, |
8. zasipavanje z
odkopnim ali odpadnim materialom, |
9. vlačenje lesa,
|
10. odvzemanje naplavin
z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti
hudourniške struge. |
(21) Na plazljivem območju so
prepovedani posegi v zemljišče, zaradi katerih bi se sproščalo gibanje
hribin ali drugače ogrozila stabilnost zemljišča, kot so: |
1. zadrževanje voda in drugi
posegi, ki bi povečali zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode ter s
tem pospešili plazenje zemljišč (na primer ureditev teras), |
2. izvajanje zemeljskih del, ki bi
dodatno obremenjevala zemljišče ali razbremenjevala podnožje zemljišča,
kot sta krčenje in večja obnova gozdnih sestojev in grmovne vegetacije,
kar bi pospešilo plazenje zemljišč. |
(22) Za vsako rabo
vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali
podzemnih voda je potrebno pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami veljavnih predpisov o
vodah. |
(23) Dopustno je
izkoriščanje vod za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske
namene, pri izkoriščanju pa je potrebno zagotavljati varstvo voda v
smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega
in ekološkega pomena. Pri načrtovanju izkoriščanja vod je potrebno
naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti,
upoštevati kot obvezno omejitev v prostoru. Na poplavnih, erozijskih in
plazovitih območjih ni dopustno načrtovati prostorskih ureditev in
dejavnosti, ki bi pospešile to delovanje (poplave, erozijo, plazove).
Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, je potrebno
prepustiti naravni dinamiki. |
(24) Za odvzem vode je
potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja ali pravice po veljavnih
predpisih o vodah. Za izvedbo dopustnih posegov na vodnem ali priobalnem
zemljišču v upravljanju pristojnega organa Republike Slovenije je
potrebna predhodna pridobitev služnostne ali stavbne pravice. |
(25) Vodno
infrastrukturo je dopustno uporabljati tudi za druge namene, če to ni v
nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila
zgrajena, in če to ni v nasprotju z drugimi določili tega odloka, za
uporabo vodne infrastrukture za druge namene pa je potrebno pridobiti
soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami. |
(26) V primeru gradnje
oziroma poseganja v bližino obstoječih objektov merske mreže za
spremljanje stanja in kakovosti (monitoring) podzemnih voda je potrebno
upoštevati naslednje določbe: |
1. prepovedana je
kakršnakoli gradnja v polmeru 5 m od objekta merske mreže, |
2. preprečiti je
potrebno vplive na gladino in kakovost podzemnih voda, |
3. v bližini merskega
objekta ni dopustno spreminjati infiltracijskih lastnosti tal z
asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugim poseganjem v
prostor, |
4. odvodnjavanje v
bližini posameznega objekta merske mreže je potrebno urediti tako, da so
izključeni vplivi površinskih vod (zatekanje), |
5. zagotovljen mora
biti neoviran dostop do objektov merske mreže. |
|
69.
člen |
(varstvo tal ter
kmetijskih zemljišč) |
(1) Pri gradnji
objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in
deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za izboljšanje
kmetijskih zemljišč ali za urejanje objektov. |
(2) Z namenom
izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave je
na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne operacije, s
katerimi se spreminja prostor (arondacije,
komasacije in melioracije; v sklopu melioracij osuševanje,
namakanje in agromelioracije, ki spreminjajo prostor – to so zlasti
ureditve teras, izboljšanje dostopov na kmetijska zemljišča). Agrarne
operacije morajo biti izvedene v skladu s pogoji pristojnih nosilcev
urejanja prostora in na okolju prijazen način tako, da se med
kmetijskimi zemljišči ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo v posegih v
prostor in drugih ureditvah odstranjene žive meje, gozdni otoki, vodna
telesa. |
(3) Na območjih
kmetijskih zemljišč, usmerjenih v ekstenzivno in ekološko pridelavo
(območja Nature 2000, vodovarstvena območja in druga območja), je
potrebno obdelavo kmetijskih zemljišč in vnos snovi v tla prilagoditi
veljavnim predpisom o vrsti, količini in času vnosa dopustnih zaščitnih
snovi, gnojil in drugih uporabljenih sredstev v tla. Enaki ukrepi so
dopustni tudi na območjih z intenzivno kmetijsko pridelavo zaradi
izboljšanja pogojev za človeku prijazno kmetijsko pridelavo. |
(4)
Na območju kmetijskih zemljišč je dopustno izvajati: |
1. gradbeno inženirski
objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije
vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v
skupino 221-daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska
omrežja in daljinski prenosni elektroenergetski vodi ter 222-lokalni
cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja, |
2. agrarne operacije
in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, |
3. rekonstrukcije
lokalnih cest in javnih poti, dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje
načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi,
nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti
gospodarske javne infrastrukture, ki jo je v območju ceste potrebno
zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, |
4. posegi za začasne
ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
5. premični čebelnjak,
pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek,
žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem,
obora, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade), poljska
pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža,
|
6. smučišče, vključno
z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami, |
7. objekt za rejo
živali, ki se jih po prenehanju uporabe odstrani; po odstranitvi objekta
je potrebno vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil
zgrajen, |
8. začasne objekte,
kjer je površino po odstranitvi objektov potrebno vzpostaviti v prvotno
stanje: |
a. kiosk oziroma
tipski zabojnik, |
b. pomol, to je
vstopno izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov, |
c. odprti sezonski
gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega
obrata, |
d. pokriti prostor z
napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, |
e. oder z nadstreškom,
sestavljen iz montažnih elementov, |
f. cirkus, če so
šotor in drugi objekti montažni, |
g. začasna tribuna za
gledalce na prostem, |
h. objekti namenjeni
začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi. |
(5) Dopustni posegi na kmetijska zemljišča se morajo izvesti tako, da v
najmanjši možni meri negativno vplivajo na sosednja kmetijska zemljišča.
Del trajno izgubljenih kmetijskih površin je potrebno ponovno zagotoviti
znotraj območja občine predvsem na površinah v zaraščanju. |
|
70.
člen |
(varstvo gozdov) |
(1) V večnamenskih
gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo, so dopustni posegi le v
primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v večnamenskih
gozdovih s socialno funkcijo pa v primerih, ko gre za objekt, ki
dopolnjuje načrtovano rabo gozda in gozdnega prostora v skladu s
poudarjeno socialno funkcijo. |
(2) V prostoru z
majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske infrastrukture
načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam,
skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. |
(3) Pri gradnji
prometnic, zavarovanih z ograjami,
je potrebno zagotoviti prehode za divjad na mestih, kjer potekajo
stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov
skupaj s projektantom določi pristojni strokovni organ za lovstvo v
sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave in v sodelovanju z
lovskimi organizacijami. |
(4) Investitor oziroma
lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega v prostor omogočiti
gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih zemljišč pod enakimi
pogoji, kot so veljali pred posegom. |
(5) Posegi v gozdni
prostor morajo biti izvedeni tako, da je povzročena minimalna škoda na
gozdnem rastju in gozdnih tleh. |
(6) Pri poseganju v
gozd je ostanke posekane gozdne vegetacije (štori, veje) ter odvečni
odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, prepovedano odlagati v
gozdu, dopustno ga je vkopati v zasip ali odložiti na urejene deponije
odpadnega materiala. |
(7) Po končani gradnji
je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje, na
okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih tleh ter na gozdnih poteh in
začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd,
potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. |
(8) Krčitev gozda na
gradbeni parceli, ki posega v dejansko rabo gozda, je dopustna šele po
pridobitvi dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno dovoljenje) in po
predhodni označitvi dreves za krčitev ter evidentiranju poseka, ki ga
opravi pristojni organ za urejanje gozdov oziroma za gospodarjenje z
gozdovi. |
(9) Pri poseku in
spravilu lesa je potrebno upoštevati veljavne predpisa s tega področja. |
(10) Na območju naselij
in v njihovi neposredni bližini je potrebno obseg gozdnih površin
ohraniti v največji možni meri ter jih zajeti v zeleni sistem naselij s
primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(11) Ograditev
posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so določeni s
predpisi o gozdovih. |
(12) Negozdna zemljišča
v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v
gozdnogospodarskem načrtu. |
(13) Umeščanje
energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno načrtovati tako, da
bodo v največji možni meri ohranjene značilne naravne prvine, kot so
gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, ter da bo ohranjena
vidnost naselij in značilnih vedut. |
(14) Pri izbiri
najprimernejšega izmed alternativnih predlogov je potrebno pri vseh
posegih v gozdove poleg predhodno navedenih kriterijev upoštevati tudi
kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter
kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij. |
(15) Pri gospodarjenju
z gozdom je potrebno upoštevati: |
1. sečnja drevja,
obžagovanje vej in krčenje zarasti je dopustno izvajati izključno v času
izven gnezdenja ptic, to je od konca septembra do konca meseca februarja
naslednjega leta, |
2. suha drevesa in
drevesna dupla je potrebno ohranjati povsod tam, kjer s puščanjem
oslabelih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni –
drevesne vrste, kjer obstaja nevarnost širjenja, so: smreka, kostanj,
brest, |
3. ohranjati je
potrebno plodonosne drevesne in grmovne vrste, |
4. ohranjati je
potrebno gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov
pred erozijo, |
5. pri poseku je
potrebno očistiti struge vodotokov, |
6. potrebno je
zagotavljati naravno pestrost, |
7. če se izvede
krčitev na golo, jo je potrebno takoj oziroma še v letu krčitve sanirati
na način, da se osnuje nova zarast. |
(16) Na površinah
gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih
določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene
se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo prostorski
izvedbeni pogoji, ki v tem odloku urejajo kmetijska zemljišča. |
|
71.
člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Varstvo pred hrupom
je potrebno izvajati na podlagi občutljivosti posameznih območij osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom
so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju. |
(2) Na podrobnejši
namenski rabi prostora v območju poselitve je v skladu s predpisi o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena naslednja stopnja
varstva pred hrupom: |
1. v posebnih
območjih, ki so namenjena površinam za turizem (BT), II. stopnja varstva
pred hrupom, |
2. v območjih
podeželskih naselij (SK), območjih centralnih dejavnosti (CU, CD),
območjih športnih centrov (BC), na vseh zelenih površinah (ZS, ZK, ZD)
ter na površinah razpršene poselitve (A,
Av), III. stopnja varstva pred hrupom, |
3. v območjih
proizvodnih dejavnosti (IG, IK), IV. stopnja varstva pred hrupom, |
4. meja med III. In
IV. stopnjo območij varstva pred hrupom v območjih poselitve so določene
po podrobnejši namenski rabi prostora med namensko rabo IK in namensko
rabo SK. To velja za ribogojnice, ki so sicer opredeljene kot samostojne
EUP, mejijo pa na naselja (meja med PB01-PB08 in PB02-PB09 v naselju
Pobrežje in med ST01-ST02 v naselju Šturmovci), ter za manjše gojitvene
površine pernate divjadi ob Lovskem domu na Selah; vse ostale
poselitvene enote s IV. stopnjo varstva pred hrupom so samostojne enote
poselitve obdane z odprtim prostorom. |
(3) V območjih
podrobnejše namenske rabe prostora, namenjenih prometni infrastrukturi
(PC, PO), energetski infrastrukturi (E) in okoljski infrastrukturi (O),
je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
določena IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(4) Na območju krajine
je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
določena naslednja stopnja varstva pred hrupom: |
1. na mirnih območjih
Krajinskega parka Šturmovec, ki obsega zavarovano območje v skladu s
predpisi s področja ohranjanja narave in varovanja gozdov, razen na
območju poselitve, obdelovalnih njivskih površin in gozdov v katerih je
dopustno izvajanje gozdarske dejavnosti v tem zavarovanem območju, je
določena I. stopnja varstva pred hrupom, |
2. na območju vseh
zelenih površin (ZS, ZK, ZD) je določena III. stopnja varstva pred
hrupom, |
3. na območjih voda
(VC) razen površin vodne infrastrukture in površin voda zajetih v mirna
območja na prostem, je določena III. stopnja varstva pred hrupom, |
4. na vseh površinah
vodne infrastrukture (VI) je določena IV. stopnja varstva pred hrupom,
|
5. na območjih
kmetijskih zemljišč (K1, K2), razen kmetijskih zemljišč zajetih v mirna
območja na prostem, je določena IV. stopnja varstva pred hrupom, |
6. na območjih gozdnih
zemljišč (G), to je na površinah gozda in na površinah za dejavnosti z
gozdarskega področja razen gozdov, zajetih v mirna območja na prostem,
je določena IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(5) Za javne
prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem
je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa občine. |
(6)
Nove gradnje, rekonstrukcije objektov ali spremenjena namembnost v
obstoječih objektih ne smejo povzročiti prekomerne obremenitve s hrupom
oziroma ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v
katerih je obremenitev s hrupom že presežena. |
(7) Upravljavec AC ne
bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena
območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora v območju, ki je
obremenjeno s hrupom zaradi AC in so načrtovana s tem OPN. Prav tako
upravljavec AC ne bo zagotavljal zaščite pred morebitnimi drugimi
vplivi, ki bodo posledica obratovanja AC, razen ukrepov zaščite,
načrtovanih v sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito
novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je
obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorja novih posegov. |
|
72.
člen |
(varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Nov poseg v
prostor, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ali rekonstrukcija
obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne
sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
|
(2) Za posege v
prostor, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno izdelati
oceno vplivov na okolje. Dopustna je izvedba tistih posegov v prostor,
za katere je iz ocene vplivov na okolje mogoče nedvoumno zaključiti, da
pričakovane vrednosti elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s
predpisi dovoljenih vrednosti. |
(3) Za območja
stanovanj (SK), območja centralnih dejavnosti (CU, CD), posebna območja
(BT, BC), območja intenzivne kmetijske proizvodnje (IK), območja zelenih
površin (ZS, ZD, ZK) in površine odprtega prostora s kmetijsko
dejavnostjo, v katerih se hkrati pojavlja razpršena poselitev (A, Av),
je dopustna I. stopnja varstva pred sevanjem, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. |
(4) Za območja
proizvodnih dejavnosti (IG), območja prometnih površin (PC, PO; tudi za
območja javnih cestnih površin v I. območju stopnje varstva pred
sevanjem), območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske
infrastrukture (O), območja kmetijskih zemljišč (K1, K2), območja
gozdnih zemljišč (G) in območja voda (VC, VI) je dopustna II. stopnja
varstva pred sevanjem, v kateri so dopustni posegi v okolje, ki so po
stopnji sevanja bolj moteči. |
(5) V območjih, v
katerih mora biti zagotovljena I. stopnja varstva pred elektromagnetnim
sevanjem, morajo biti na nivoju tal naslednji odmiki objektov od
obstoječih in načrtovanih virov elektromagnetnega sevanja (v odvisnosti
od oblike daljnovoda in razdelilnih postaj): |
1. daljnovod napetosti
400 kV: od 42 do 46 m, |
2. daljnovod napetosti
220 kV: od 18 do 24 m, |
3. daljnovod napetosti
110 kV: od 11 do 14 m, |
4. enak odmik v
odvisnosti od vstopne napetosti je potrebno upoštevati tudi pri
razdelilnih transformatorskih postajah iz prenosnega v distribucijsko
omrežje, |
5. pri omrežjih in
objektih nižjih napetosti odmik za zagotavljanje I. stopnje varstva pred
elektromagnetnim sevanjem ni potreben. |
|
73.
člen |
(svetlobno onesnaženje) |
(1) Pri osvetljevanju
objektov in zunanjih površin je potrebno upoštevati ukrepe za
zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, da bodo zagotovljene emisije pod
mejno vrednostjo, ki jih določajo predpisi s področja varstva pred
svetlobnim onesnaženjem okolja, vključno z upoštevanjem načina
osvetljevanja, uporabe svetil, moči osvetlitve, načrtovanja, gradnje in
obnavljanja razsvetljave, omejitev in prepovedi, ki so določene s temi
predpisi. |
(2) Občina pri
osvetljevanju javnih površin in občinskih cest ne sme presegati ciljne
letne vrednosti električne energije 44,5 kWh na prebivalca, kar dokazuje
z monitoringom svetlobnega onesnaževanja javnih površin in cest, ki so
ga dolžni izvajati upravljavci razsvetljave na teh površinah. |
(3) Zaradi negativnih
učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega
stanja živalskih vrst (na primer nočni metulji, netopirji) ter zaradi
varovanja zdravja ljudi, je potrebno osvetljevanje območij načrtovati
tako, da bo svetloba časovno omejena in usmerjena proti tlom.
Osvetljevanje mora biti izvedeno s svetlobnimi telesi, ki so v skladu z
veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem. |
(4) Investitor oziroma upravljalec virov svetlobe mora izvesti sanacijo
oziroma zamenjavo obstoječih virov svetlobe, ki niso skladni z določili
področne zakonodaje in ne ustrezajo zakonsko določenim mejam vrednosti
svetlobnega onesnaževanja, ali prekomerno osvetljujejo okna z varovanimi
prostori. V skladu z veljavnimi predpisi je potrebno obstoječo
razsvetljavo prilagoditi najkasneje do 31. 12. 2016. |
|
74.
člen |
(osvetlitev, osončenje in
kakovost bivanja) |
(1) Prostori ali deli
prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane, morajo biti
osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih
zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. |
(2) Obstoječim in novim
stavbam je potrebno v naslednjih bivalnih prostorih: dnevna soba,
bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba; zagotoviti
naravno osončenje najmanj 1 uro na dan 21. december in najmanj 3 ure na
dan 21. marec oziroma 21. september. |
|
75.
člen |
(varstvo pred poplavami) |
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu
s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav. |
(2) Pri poseganju na poplavna območja občine je potrebno upoštevati
opozorilno karto poplav in karte razredov poplavne nevarnosti, ki so
rezultat dveh hidrološko hidravličnih študij, in sicer: |
1. Hidrološko
hidravlična študija in karte poplavne in erozijske nevarnosti za OPN
Videm pri Ptuju (v nadaljevanju HHŠ1; izdelano za poplavno območje
Dravinje in Studenčnice pri Vidmu, poplavno območje Dravinje pri Zgornji
Pristavi in večji del poplavnega območja Polskave – vmesni del
poplavnega območja obeh rek je izvzet, ker ga obravnava naslednja
študija), |
2. Karte razredov
poplavne nevarnosti za območja ob Polskavi med Vidmom in Lancovo vasjo
(v nadaljevanju HHŠ2; izdelano za poplavno območje Polskave in Dravinje
med Vidmom in Lancovo vasjo – območje obravnavano v fazi priprave
državnega prostorskega načrta za odsek avtoceste A4, Draženci –
Gruškovje). |
(3) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne
nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju
prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba
upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in
izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je
treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na
poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih
ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo
ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev
načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne
ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v
prostor oziroma sočasno z njo. |
(4) Posege na poplavne površine v naseljih z EUP BA01, BA02, BA03, DV01,
DV02, DV04, DV05, LV01, LV02, LV04, PB01, PB02, PB05, PB08, PB09, SE01,
SE02, SE05, TN01, TR01, TR02, TR03,
TR04, TR05, TR06, TR07, TR08 VI01, VI02, VI05, VI06, VI07, ZP02, ki so
opredeljene v kartografskem delu Prikaza stanja prostora, kot obvezne
priloge k OPN in kot omejitve pri poseganju v prostor navedene v tabeli
EUP v 40. členu tega odloka, je potrebno načrtovati v skladu s predpisi
o vodah ter zanje pridobiti projektne pogoje in vodno soglasje
pristojnega organa za upravljanje voda. Enako je potrebno posege
načrtovati v skladu s predpisi o vodah na poplavnih površinah odprtega
prostora v EUP DP02, DP09, DP10, DP12, DP14, DP22, DP23, DP27, HV01,
HV02, vodnih površinah DN01, DN02 in v delu dolgoročnih širitev naselij
LV09 ter TR08. |
(5) Poplavne površine vodotokov znotraj naselij in zunaj naselij so v
HHŠ1 razdeljene na poplavne cone, ki so hkrati z načrtovanimi
omilitvenimi ukrepi, prikazane na Karti II-4, Prikaz območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 5.000) v
izvedbenem delu grafičnega dela OPN. Poseganje v posamezno poplavno cono
mora poleg ostalih pogojev upoštevati: |
1. v poplavni coni 1 (v nadaljevanju PO-C.1), ki zajemajo EUP DP02,
SE02, BA02, BA03 in LV02, so: |
a. prepovedane širitve stavbnih zemljišč in novogradnje objektov,
|
b. dopustne pa so obnove in rekonstrukcije obstoječih objektov ob
upoštevanju pogojev za izvedbo poplavno varne gradnje (nadvišanje
objektov, ki znaša 0,5 m nad koto gladine Q100, uporaba hidrofobnih
materialov, hidroizolacija, tesnjenje odprtin-zatesnitev objekta,
protipovratne lopute na kanalizaciji) ter izvedba samozaščitnih ukrepov
za preprečitev vdora vode v objekt, |
c. izjemoma so dopustne tudi novogradnje ob izvedbi dodatnih
omilitvenih ukrepov kot nadgradnjo ukrepov po tej študiji, ki bodo na
podlaga hidrološko-hidravličnih izračunov izkazovali, da se z njimi
doseže poplavna varnost posega v omenjenih conah brez poslabšanja stanja
vodnega režima (velja samo za območje Polskave). |
2. v poplavnih conah 2 (v nadaljevanju PO-C.2), ki zajemajo EUP TN01,
SE01, BA01, LV02, VI01, VI06 in VI07, so: |
a. do izvedbe gradbenotehničnih omilitvenih ukrepov je dopustno le
vzdrževanje, rekonstrukcije in obnove objektov ob upoštevanju pogojev
poplavno varne gradnje (nadvišanje objektov, ki znaša 0,5 m nad koto
gladine Q100, uporaba hidrofobnih materialov, hidroizolacija, tesnjenje
odprtin-zatesnitev objekta, protipoplavne lopute na kanalizaciji). |
b. po predhodno izvedenih gradbeno tehničnih omilitvenih ukrepih so v
teh conah dopustne novogradnje objektov brez kleti ali delnega
podkletenja, izjemoma je dopustna gradnja kleti, ki pa mora biti v
takšnem primeru vodotesna, grajena po principu »bele kadi«, instalacije
v vstopu v klet pa zaščitene s protipoplavnimi loputami in ventili,
preboje vodotesnosti na vstopu instalacij v klet pa izvesti z brezhibnim
tesnjenjem, |
c. dopustna je gradnja enostavnih objektov (nadstrešnice, pomožni
objekti) z uporabo hidrofobnih materialov in na način, da objekti ne
ovirajo pretokov poplavnih voda, po namenu pa se uporabljajo kot shrambe
za predmete oziroma pridelke, ki ne reagirajo ob stiku z vodo (velja
samo na območju Polskave v naseljih Sela in Barislovci), |
d. gradnja enostavnih objektov, namenjenih za hrambo predmetov ali
snovi, ki reagirajo ob stiku z vodo, pa je dopustna le nad koto Q100
+0,5 m oziroma nad koto Q500 (velja samo na območju Polskave v naseljih
Sela in Barislovci). |
(6) Obnova in
rekonstrukcija obstoječih objektov, pod enakimi pogoji kot v
opredeljenih poplavnih conah, je dopustna tudi na objektih, ki niso
zajeti v opredeljene poplavne cone (enote razpršene poselitve na
poplavnih površinah in deli naselij Lancova vas in Tržec). |
(7) V skladu s
predlaganimi rešitvami HHŠ2 je znotraj naselij na poplavnih površinah,
ki so opredeljene kot površine podeželskih naselij, dopustna novogradnja
ob upoštevanju naslednjih dodatnih omilitvenih ukrepov: |
1. pri izvedbi
infrastrukturnih objektov je potrebna predhodna izvedba platoja z
varnostnim nadvišanjem, ki znaša najmanj 0,5 m nad koto gladine Q100, za
občutljive dejavnosti pa ustrezno varnostno nadvišanje najmanj 0,3 m
nad koto Q500 (v primeru, da je vrednost Q100+0,5 m višja od Q500+0,3 m,
se upošteva višja vrednost), |
2. pri individualni
gradnji je potrebna izvedba objekta z visokimi pritličji ali predhodna
izvedba nasipa/platoja pod enakimi pogoji, kot veljajo za
infrastrukturne objekte, vendar največ na površini, ki je skladna s
faktorjem zazidanosti parcele (le pod objekti), preostali del pa je
dopustno urediti na prvotni koti terena, |
3. izvedba kleti ni
priporočljiva, dopustna pa je gradnja kleti ob upoštevanju pogojev
protipoplavne gradnje (nadvišanje objektov, ki znaša 0,5 m nad koto
gladine Q100, uporaba hidrofobnih materialov, hidroizolacija, tesnjenje
odprtin-zatesnitev objekta, protipovratne lopute na kanalizaciji), |
4. vhodi v objekte in
druge odprtine morajo biti najmanj 5-10 cm nad koto ohišnice, naklon
ohišnice mora padati v smeri od objekta (tudi pri posegih izven območja
poplav), |
5. umestitev objektov
je potrebno v največji možni razdalji odmakniti od vodotoka oziroma
površino čim nižjega razreda poplavne nevarnosti, |
6. pri urejanju
okolice je potrebno ohranjati vodopropustne površine v največji možni
meri (travnate površine, tlakovanje s travnimi ploščami), na nujnih
vodonepropustnih površinah pa zagotoviti delno zadrževanje padavinske
vode za robniki in drugimi mikrodepresijami, |
7. investitorje je
potrebno predhodno obvestiti z možnostjo velikosti pojava naravne
nesreče in načrti zaščite in reševanja ter ga seznaniti s preventivnimi
in samozaščitnimi ukrepi, ki jih mora izvajati, |
8. gradnja enostavnih
objektov je dopustna (nadstrešnice, pomožni objekti), vendar je potrebno
omenjene objekte načrtovati iz hidrofobnih materialov in na način, da ne
ovirajo pretoka poplavnih voda. Prav tako morajo biti enostavni objekti
namenjeni le shranjevanju predmetov, ki ne reagirajo v stiku z vodo.
Takšne predmete se lahko shranjuje le na koto Q100 + 0,5m oz. nad Q500. |
(8) Pod enakimi pogoji
kot veljajo za novogradnje znotraj naselij je dopustna tudi gradnja
nadomestnih novih objektov v območjih razpršene poselitve na poplavnih
površinah v občini. |
(9) Novogradnje,
vzdrževanje objektov, rekonstrukcije ter spremembe namembnosti objektov,
po predpisih o graditvi objektov na poplavnih površinah v občini so
dopustne pod pogojem, da ti posegi ne poslabšujejo poplavne ogroženosti
območja. |
(10) V razredu velike
in srednje poplavne nevarnosti, po kartah poplavne nevarnosti v občini,
so prepovedane naslednje občutljive dejavnosti: |
1. dejavnosti v
obratih in napravah, zaradi katerih lahko nastane onesnaženje večjega
obsega, dejavnosti ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreč po predpisih
o naravnih in drugih nesrečah, |
2. dejavnosti, ki
zaradi občasnega ali stalnega zadrževanja večjega števila ljudi lahko
škodljivo vplivajo na zdravje (npr. bolnišnice, zdravilišča, šole,
vrtci, domovi za starostnike, podzemne garaže...), |
3. dejavnosti povezane
z varovanjem in hranjenjem premične kulturne dediščine ter
dokumentarnega in arhivskega gradiva (npr. knjižnice, arhivi,
muzeji...), |
4. dejavnosti povezane
s skladiščenjem za vodno okolje nevarnih snovi, določenih s predpisi o
varstvu okolja, |
5. dejavnosti,
namenjene zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah (gasilci,
civilna zaščita, zdravstvene interventne enote...). |
(11) V razredu majhne
nevarnosti so prepovedane dejavnosti iz prve, druge in pete alineje
prejšnjega odstavka tega člena odloka. Dejavnosti iz tretje in četrte
alineje so dovoljene le, če ugotovitve OP ali PVO niso ocenjene kot
uničujoče ali bistvene in je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi
ukrepi in skladno s pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da njihov vpliv
ni bistven. |
(12) V razredu
preostale nevarnosti so prepovedane dejavnosti iz pete alineje (10)
odstavka. Dejavnosti iz prve in druge alineje so dovoljene le, če
ugotovitve CPVO ali PVO niso ocenjene kot uničujoče ali bistvene in je
mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in skladno s pogoji
vodnega soglasja zagotoviti, da njihov vpliv ni bistven. Dejavnosti iz
tretje in četrte alineje so v razredu preostale nevarnosti dopustne. |
(13) Prepovedane so
tudi vse ostale dejavnosti, objekti in posegi v prostor, ki imajo ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, objektov in
dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
|
(14) S predhodnim
soglasjem pristojnega organa za upravljanje voda pa je na zemljiščih iz
prejšnjega odstavka pogojno dopustno: |
1. vzdrževanje in
priključki obstoječe gospodarske javne infrastrukture, |
2. urejanje zelenih
površin ter odprtih športnih igrišč, |
3. gradnje ograj pod
pogojem, da ne ovirajo pretoka poplavnih voda. |
(15) Pri izvedbi komunalne infrastrukture je potrebno vso kanalizacijo
graditi vodotesno, v primeru izpustov meteornih voda v vodotok ali
poplavna območja je potrebno preveriti vpliv le te na poplavne razmere. |
(16) Ne glede na opredeljeno namensko rabo na območjih poplav, za katera
območja in razredi poplavne nevarnosti niso določeni, so dopustne le
rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne
ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
(17) Na območjih
urejanja je potrebno predvideti odvajanje padavinskih vod na način, da
bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok, kar pomeni, da je
potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda, pred iztokom v
površinske odvodnike. Za zmanjšanje hipnega odtoka na predvidenih
območjih pozidave se je potrebno izogibati prekomernemu tlakovanju oz.
asfaltiranju in betoniranju površin. Najprimernejši tlakovci so t.i.
travne plošče, ki na povečanje površinskega odtoka praktično nimajo
vpliva. Kjer je to možno je potrebno predvideti tudi ponikanje
padavinske vode in suhe zadrževalnike. |
(18) Na območju poplavne ogroženosti ob reki Polskavi in Dravinji je
potrebno izvesti naslednje omilitvene ukrepe opredeljene v HHŠ1 in HHŠ2:
|
1. v EUP TN01 izvedba nasipov (ukrep št. VVN.3 in VVN.4) v dolžini 930m
in 35m preprečuje dotok poplavne vode do naselja Trnovec. Inundacijska
prepusta IP.1 in IP.2 (fi 120cm) omogočata v prvi fazi razlivanje po
kmetijskih razlivnih površinah in v drug fazi umik poplavnih voda po
upadu pretokov. K ukrepu IP.2 sodi tudi ureditev odvodnega kanala preko
kmetijskih zemljišč v dolžini 130m, ki bo natančneje definiran v
naslednjih fazah dokumentacije. Do izvedbe omenjenih omilitvenih ukrepov
novogradnje niso dopustne, dopustna so vzdrževanja ter rekonstrukcije
objektov, ki pa morajo upoštevati dejansko poplavno nevarnost območja.
Obvezna je izbira hidrofobnih materialov, ki ne reagirajo v stiku s
poplavno vodo ter izvedba inštalacij z ustrezno hidroizolacijo. |
2. v EUP SE01 izvedba visokovodnega nasipa oz. dviga nivelete ceste
(ukrep št. VVN.2), v dolžini 585m na koto 230,90 do 231,30 m.n.v. |
3. v EUP BA01 izvedba platoja (ukrep št. VVN.10), ki predstavlja
izvedbo kompaktnega nasutja pred gradnjo v obsegu 2300,00m2 do višine
Q100+0,5m. |
4. v EUP LV02 izvedba visokovodnega nasipa oz. nadvišanja lokalne ceste
(ukrep št. VVN.7 in VVN.6) v skupni dolžini 455m, visokovodnega nasipa v
skupni dolžini 257m (ukrep št. VVN.5 in VVN.11) ter dvig terena na
zemljiščih s skupno površini 3880m2 (ukrep št. VVN.8 in VVN.9). |
5. v EUP VI07 izvedba platoja (ukrep št. VVN.1) na minimalni koti 214
m.n.v., ki je enaka višini Q100 + 0,5m in vodotesno črpališče za fekalne
vode. |
6. v EUP VI01 in VI06 izvedba visokovodnega varovalnega zidu (ukrep
VVZD.1) dolžine približno 122m, s krono na minimalni koti 214 m.n.v.
(enako višini Q100 + 0,5m). |
7. v EUP TR01, ob obstoječem mostu državne ceste R-III-690 na levem
bregu reke Polskave (območje prereza struge PR. 16), dopustna gradnja
pod pogojem, da se objekt postavi na razdalji vsaj 15 m od struge.
|
Do izvedbe omilitvenih ukrepov naštetih v točkah od 1 do 6 (ukrepi
opredeljeni v HHŠ1) dopustni le posegi navedeni v petem odstavku tega
člena, in sicer v točki 2, podtočki a in b. |
(19) Struge potokov je potrebno redno vzdrževati, tako v smislu košenja
kot tudi odstranjevanju plavja. Na vseh potokih je potrebno preprečevati
odlaganje odpadkov in gradbenega materiala na poplavnem območju in v
samo strugo. |
(20) Na stavbnih zemljiščih v območju poplavne ogroženosti, ki niso
namenjena gradnji objektov, kot so povečana funkcionalna ali
razbremenilna zemljišča obstoječih objektov (BC; proste površine v EUP
VI06, TR06), sadni in zelenjavni vrtovi, zelene površine za šport in
rekreacijo (ZS; velja za EUP TR06, TR07), druge zelene površine (ZD;
velja za EUP DV01, DV02, DV04, TR01, LV01, TN01) in podobne površine
znotraj poplavnih območij, ni dopustno spreminjanje nivoja terena, ter
gradnja objektov na teh površinah, razen v primerih, ko so za posamezno
območje predvideni in izvedeni omilitveni ukrepi, določeni z drugimi
PIPi v tem odloku ali v drugih predpisih.
|
(21) Stremeti je potrebno k zbiranju padavinske vode in njeni ponovni
uporabi (sanitarna voda, zalivanje). V primeru javnih objektov bi takšna
raba morala biti obvezna. Ukrep velja za vse posege, ne le tiste v
poplavnem območju. |
(22) Do izvedbe celovitih omilitvenih ukrepov (funkcionalna ureditev
obstoječega zadrževalnika Medvedci z ureditvijo razbremenilnikov
Polskave in Devine na območju Medvedcev in ureditev struge Polskave med
Lovrencem na Dr. polju in Lancovo vasjo v dolžini 8,5 km; zapis ukrepov
povzet iz HHŠ2) je na poplavnem območju, ki ga obravnavata HHŠ1 in HHŠ2,
potrebno izvajati t.i. individualne omilitvene ukrepe za zmanjšanje
poplavne ogroženosti obstoječih objektov, ki vsebujejo: |
1. seznanitev prebivalcev s kartami poplavne nevarnosti in s
samozaščitnimi ukrepi med poplavami, |
2. gradbene ukrepi kot so zazidava nepotrebnih odprtin, prestavitve
vhoda, namestitev protipovratnih zaklopk na kanalizaciji ipd., |
3. enaki pogoji, zapisani pod prvo in drugo točko tega odstavka,
veljajo tudi pri rekonstrukciji obstoječih objektov, pri katerih je
potrebno smiselno upoštevati tudi pogoje za novogradnje, |
4. ker so vrste in smiselnost individualnih ukrepov odvisni od vsakega
posameznega objekta, preferenc lastnikov itd., je potrebno za vsak
objekt izdelati ustrezen načrt. |
|
76.
člen |
(kazalci okolja) |
(1)
Kazalci okolja, ki jih mora s stališča varovanja zdravja ljudi občina
spremljati v času veljave tega akta na svojem območju, so: |
1. delež rabe energije iz fosilnih goriv, |
2. število velikih kurilnih naprav na območju plana, |
3. število objektov za intenzivno rejo živali (IPPC zavezanci), |
4. število gospodarskih con, |
5. potencialno konfliktna območja zaradi izvedbe plana, |
6. površina območij stanovanj znotraj varovanega pasu državnih cest, |
7. povprečni letni dnevni promet pomembnejših prometnic, |
8. število stanovanjskih območij v bližini (manj kot 500 m) površin z
objekti za intenzivno rejo živali v večjem obsegu (IPPC zavezanci), |
9. občina ob vsaki spremembi prostorskih aktov na območju plana
ustrezno namenski rabi prostora določi stopnje varstva pred hrupom ter
meje III. in IV. območja varstva pred hrupom, |
10. delež gospodinjstev priključenega na javni vodovod in kanalizacijsko
omrežje na območju plana in na VVO, |
11. kapaciteta čistilne naprave, |
12. število priključkov na javni vodovod in kanalizacijsko omrežje, |
13. monitoring kvalitete vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo iz
zasebnih zajetij, |
14. vrste in količine komunalnih in drugih odpadkov, ki nastajajo na
območju plana, |
15. delež gospodinjstev vključenih v javni odvoz komunalnih odpadkov, |
16. rast prebivalstva ter na podlagi tega zagotavljati zadostno število
zbiralnic za ločeno zbrane frakcije, |
17. število gospodinjstev vključenih v javni odvoz odpadkov, |
18. število nelegalnih odlagališč in zagotavljati njihovo sanacijo, |
19. letno porabo električne energije za potrebe javne razsvetljave na
območju plana, |
20. občina naj ob vsaki spremembi prostorskih aktov na območju plana
spremlja obseg oziroma površino območij z opredeljeno namensko rabo, ki
vključuje stavbe z varovanimi prostori znotraj varovanih območij
daljnovodov ter po potrebi definira pogoje gradnje in zagotovi nadzor
upoštevanja le teh, |
21. spremembo namenske rabe prostora in po potrebi zagotavljat
nadomestna kmetijska zemljišča. |
|
3.2.6
Varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
77.
člen |
(varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami) |
(1) V zemljišče ni
dovoljeno posegati z ureditvami, ki bi povzročile gibanje hribin ali bi
se drugače ogrozila stabilnost zemljišča, kot so: |
1. zadrževanje voda,
predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili
zamakanje zemljišč, |
2. posegi, ki bi lahko
povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, |
3. izvajanje
zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča, |
4. krčenje in večja
obnova gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, ki pospešujeta plazenje
zemljišč. |
(2) Objekti morajo biti
protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s
potresno nevarnostjo VII. stopnje po MSK lestvici oziroma projektnim
pospeškom tal(g) 0,125. |
(3) Za primer naravnih
in drugih nesreč mora občina v skladu z veljavnim občinskim načrtom
zaščite in reševanja zagotoviti površine za pokop večjega števila ljudi,
kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za
heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči. Te površine niso
dopustne na poplavnih območjih. |
(4) V ogroženih
območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma
dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem
povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora. |
(5) Na ogroženih
območjih je potrebno omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo
žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo
nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali
njegove materialne dobrine. |
(6) Vse zelene in druge
javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali
drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.
|
(7) Pri graditvi
objektov in pri urejanju prostora je potrebno upoštevati prostorske,
gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je potrebno
zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med
objekti, z intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi
površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za
gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. |
(8) Na območjih brez
hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne
zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, je potrebno zagotoviti
požarne bazene in druge ustrezne ureditve. |
(9) Dostopne in dovozne
poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo
ustrezati predpisanim standardom. |
(10) V območjih velike
požarne ogroženosti gozdov ni dopustno načrtovati dejavnosti in
prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi
ter za materialne dobrine in naravo. |
(11) Na območju tveganj
zaradi industrijskih nesreč je potrebno prostorske ureditve načrtovati
tako, da bodo izključene verižne nesreče, izključeni, zmanjšani ali
zadržani prenosi začetih izrednih dogodkov, zmanjšane posledice v
primeru nesreč in omogočeno uspešno ukrepanje v okviru zaščite in
reševanja. Zato je potrebno zagotavljati ustrezne odmike med dejavnostmi
oziroma objekti. |
(12) V projektni
dokumentaciji je za objekte na potencialnih območjih požarne ogroženosti
potrebno opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano
možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov in z možnostjo širjenja požara na morebitna
sosednja poselitvena območja ter opredeliti ukrepe varstva pred požarom.
|
(13) Za objekte, za
katere je potrebno skladno s predpisi izdelati študijo požarne varnosti,
je treba v sklopu izdelave projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja izdelati študijo požarne varnosti. |
(14) Za zmanjševanje
ogroženosti naselij zaradi naravnih in drugih nesreč je potrebno: |
1. v delih naselij,
ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč, preprečevati razvoj
dejavnosti, ki bi povečevale ogroženost prostora, |
2. sanirati objekte in
naprave, da bodo v dobrem stanju in s tem nenevarni za okolico, |
3. zagotavljati
varnost pred požari in poskrbeti za ustrezne količine vode za gašenje, |
4. zagotavljati
varstvo pred škodljivim delovanjem voda, |
5. za obstoječa
poselitvena območja na ogroženih območjih zagotavljati izvedbo ustreznih
varnostnih ukrepov oziroma opuščati obstoječo neustrezno rabo.
|
(15) Na lokacijah kjer se nahajajo plazovi z evidenčnimi št. 4 (K.O.
Repišče (parc. 227/1)), 5 (K.O. Veliki Okič (parc. 650/4)), 7 (K.O.
Ljubstava (parc. 114/1)), 8 (K.O. Ljubstava (parc. 114/1)), 13 (K.O. Sp.
Leskovec (parc. 582)), 15 (K.O. Dravinjski vrh (parc. 194)) je potrebno
ohranjati lesno zarast, s katero se prepreči pospeševanje plazenja
zemljin. |
|
78.
člen |
(območja obrambe) |
(1) V območjih omejene
in nadzorovane rabe za potrebe obrambe je dovoljena obstoječa primarna
(kmetijska in gozdna) raba ter uporaba komunikacij in objektov. Na teh
območjih niso dopustne gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so
namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter
zadrževanju večjega števila ljudi. Uporaba objektov ne sme omejevati
delovanja območja za potrebe obrambe. Za vse posege v območjih omejene
in nadzorovane rabe je potrebno pridobiti soglasje ministra pristojnega
za obrambo. |
|
3.2.7
Podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji po
EUP |
|
79.
člen |
(podeželska naselja - SK) |
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za podeželska naselja, namenjena bivanju,
spremljajočim dejavnostim in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, občina
ureja naslednje EUP in dele EUP: |
1.
BA01 SK Barislovci – ob cerkvi, |
2.
BA02 SK Barislovci – pod cesto,
|
3.
BA03 SK Barislovci – staro
vaško središče, |
4.
BA04 SK Barislovci – ob cesti v
Lancovo vas, |
5.
BE01 SK Belavšek – slemensko
naselje, |
6.
DV02 SK, ZD Dravinjski Vrh –ob mostu, |
7.
DV03 SK, G Dravinjski Vrh – ob cerkvi, |
8.
DV05 SK Dravinjski Vrh – nad
Dravinjo, |
9.
JU01 SK Jurovci – strjena
pozidava, |
10.
JU02 SK Jurovci – ob Majolki, |
11.
LV01 SK, ZD, ZS Lancova vas – staro vaško
središče, |
12.
LV02 SK Lancova vas – ob
Polskavi, |
13.
LV03 SK Lancova vas –ob cesti v
Barislovce, |
14.
LV04 SK Lancova vas – vzhodno
od AC, |
15.
LZ01 SK Zgornji leskovec –
vaško središče, |
16.
LZ05 SK Zgornji leskovec –
pozidava ob regionalni cesti, |
17.
PB01 SK, ZS, VC Pobrežje – staro vaško
naselje, |
18.
PB02 SK Pobrežje – nad Vidmom, |
19.
PB03 SK Pobrežje – ob cesti v
Videm, |
20.
PB04 SK Pobrežje – ob cesti v
Dražence, |
21. PO01 SK Popovci – strnjena pozidava, |
22.
SE01 SK Sela – strnjena
pozidava nad cesto, |
23.
SE02 SK Sela – strnjena
pozidava pod cesto, |
24. SO01
SK Soviče – strnjena pozidava, |
25.
ST01 SK Šturmovci – strnjena
pozidava, |
26.
TN01 SK Trnovec – staro vaško
naselje, |
27.
TR01 SK Tržec – staro vaško
naselje, |
28.
TR02 SK Tržec – pozidava med AC
in RC, |
29.
TR03 SK Tržec – južno od
Majolke, |
30.
TR04 SK, G Tržec – južno od Polskave, |
31.
TR05 SK Tržec – severno od
Dravinje, |
32. VI02
SK Videm – stanovanjsko območje sever-zahod, |
33. VM01
SK Mala Varnica – pozidava ob regionalni cesti, |
34.
ZP01 SK Zgornja Pristava –
pozidava na Gmajni, |
35.
ZP02 SK Zgornja Pristava –
pozidava ob regionalni cesti, |
(2) Namenska raba
prostora v EUP ali delu EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
območja stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot
območja stanovanj (S), namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim,
znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S (območja stanovanj) pa kot
površine podeželskega naselja (SK), namenjene bivanju in površinam
kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi. |
(3)
V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste
objektov, ki so glede na namen objektov določeni v PRILOGI 1 tega
odloka, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 tega
odloka. |
(4) Dopustne
spremljajoče dejavnosti v območjih podeželskih naselij so dejavnosti
osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok,
trgovske, poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne dejavnosti,
dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti,
ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj
racionalni rabi površin. |
(5) Dopustno je
prepletanje bivanja, spremljajočih dejavnosti in površin kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
1. ustrezna velikost
gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno
obratovanje dejavnosti, vključno z
zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev,
zaposlenih in obiskovalcev objekta, |
2. neposredna
navezanost na prometno infrastrukturo, |
3. vsi vplivi
dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih
vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje, |
4. pri novih
spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih, predelovalnih,
gradbenih in storitvenih dopolnilnih dejavnostih v ali ob stanovanjskih
je površina prostorov za te dejavnosti omejena na 150 m2
zazidane površine, v novih objektih pa je dopustna večja velikost, ki pa
mora biti usklajena s potrebami območja za posamezno dejavnost in jo
pristojni organ občine opredeliti kot javni interes, |
5. za izvajanje
dopolnilne dejavnosti na kmetiji je dopustna večja površina prostorov
kot 150 m2, razen za nove objekte in naprave energetskih
sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo
ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, katerih površina mora biti manjša
od skupne površine objekta oziroma objektov, ob katere se umeščajo, |
6. površina
spremljajočih dejavnosti se prilagaja potrebam, ki izhajajo iz
obstoječega stanja in načrtovanih razvojnih potreb. |
(6) Med dopustnimi
dejavnostmi v naseljih izven občinskega središča in obeh krajevnih
središč imajo prednost dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom. |
(7) Dopustno je
spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v
vrste objektov, opredeljene v tretjem, četrtem in petem odstavku tega
člena. |
(8) Faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji, (razmerje med
zazidanim delom parcele in celo parcelo) je: |
1. pri kmetijah do
vrednosti 0,2, dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če je možno
zadostiti pogojem o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem in
predlagano povečanje izhaja iz obstoječe večje izrabe zemljišč, ki jo
pogojuje zasnova naselij v arhitekturni krajini – ravninska strnjena
obcestna naselja, slemenska naselja, |
2. pri stanovanjskih
in drugih stavbah do vrednosti 0,4, dopustno pa je povečanje do
vrednosti 0,6, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi, varnosti
dostopa in drugim pogojem in predlagano povečanje izhaja iz obstoječe
večje izrabe zemljišč, ki jo pogojuje zasnova naselij v arhitekturni
krajini – ravninska strnjena obcestna naselja, slemenska naselja. |
(9) Faktor izrabe
parcele, namenjene gradnji, (razmerje med
bruto tlorisno površino vseh etaž nad terenom in celotno površino
parcele, namenjene gradnji) je: |
1. pri kmetijah do
vrednosti 0,4 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od
povečave faktorja zazidanosti), |
2. pri stanovanjskih
in drugih stavbah do vrednosti 0,8 z možnostjo povečanja do 1,2
(povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti). |
(10) Pri objektih z
arhitekturno tipiko iztegnjenega doma (v obliki črke I, L, T ali U)
morajo biti posamezni deli objekta po namembnosti ločeni s
protipožarnimi zidovi. |
(11) V vseh EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena južno od reke Polskave in Dravinje
je v naseljih dopustna gradnja počitniških hiš. |
(12) V EUP DV02 na
drugih zelenih površinah (ZD) in v ostalem območju poplavne nevarnosti v
tej EUP niso dopustni posegi in ureditve, ki bi spreminjali višino
terena ter gradnja novih objektov, ki bi lahko vplivali na vodni režim
ali poplavno varnost, razen objektov in ureditev, dovoljenih za
zmanjševanje ogroženosti ob poplavah, v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
80.
člen |
(osrednja območja
centralnih dejavnosti - C) |
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja centralnih dejavnosti z namensko rabo
prostora CU občina ureja naslednje EUP in dele EUP: |
1. VI01
CU Videm - vaško središče, |
2. DV01 CU,
ZD, PC Videm – Dravinjski vrh, trgovski center. |
(2) Namenska raba
prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot stavbno
zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena kot območje
centralnih dejavnosti (C), namenjeno oskrbnim storitvenim in družbenim
dejavnostim ter bivanju, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora C
(območja centralnih dejavnosti) pa kot osrednja območja centralnih
dejavnosti (CU), kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre
pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih,
socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in
podobnih dejavnosti ter bivanje in kot druga območja centralnih
dejavnosti (CD) kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj.
|
(3) V EUP, iz prvega
odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na
namen objektov določene v PRILOGI 1 tega odloka, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 tega odloka. |
(4) Zaradi
zagotavljanja vitalnosti, privlačnosti in programske pestrosti območja
centralnih dejavnosti je v območjih EUP iz prvega odstavka tega člena
dopustno: |
1. vertikalno mešanje
dejavnosti (po etažah istega objekta), |
2. horizontalno
nizanje dejavnosti (ob trgu, prometnici), |
3. združevanje
dejavnosti po območjih (izobraževanje, vzgoja, šport, kultura, uprava…). |
(5) V območjih
centralnih dejavnosti je potrebno urediti zelene površine v javni rabi
in jih, z ozirom na funkcijo posameznega dela zelenih površin, ustrezno
oblikovati ter skrbeti za njihovo redno
vzdrževanje. |
(6) Dopustno je
spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v
vrste objektov, opredeljene v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega
člena. |
(7) Dopusten faktor
zazidanosti parcele v vaškem središču Vidma (EUP VI01) je do 0,9,
dopusten faktor izrabe zemljišča pa do 2,5, dopusten faktor zazidanosti
območja ob trgovskem centru (EUP DV01) je do 0,6, faktor izrabe pa do
1,2. |
(8) V EUP VI01 je
dopustno prepletanje dejavnosti, opisanih v drugem, tretjem in četrtem
odstavku tega člena, če so izpolnjeni pogoji, opisani v petem odstavku
prejšnjega člena tega odloka. |
(9) v EUP DV01 je
dopustna raba zemljišč za delovanje trgovskega centra s spremljajočimi
objekti in ureditvami. Na drugih zelenih površin (ZD) v EUP in v ostalem
območju poplavne nevarnosti v tej EUP niso dopustni posegi in ureditve,
ki bi spreminjali višino terena in gradnja novih objektov, ki bi lahko
vplivali na vodni režim ali poplavno varnost, razen objektov in
ureditev, dovoljenih za zmanjševanje ogroženosti ob poplavah, v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(10) Kot omilitveni ukrep za zaščito stavbnega zemljišča v EUP VI01, na
lokaciji Videm pri Ptuju 54, je potrebna izvedba visokovodnega
varovalnega zidu dolžine cca 122,00 m, s krono na min 214,00 m.n.v.
oziroma Q100 +0,5 m. |
|
81.
člen |
(območja proizvodnih
dejavnosti - IK) |
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja proizvodnih dejavnosti občina ureja
naslednje EUP in dele EUP: |
1.
DP01 IK Dravsko polje – severno od DV, |
2.
HV02 IK Haloze - območje
Leskovca, |
3.
LV06 IK Farma Draženci, |
4.
LV07 IK Farma Draženci Pobrežje – južno od
DV, |
5.
PB06 IK Pobrežje –
ribogojnica 3, |
6.
PB07 IK Pobrežje – kmetija na
Gmajni, |
7.
PB08 IK Pobrežje – ribogojnica 1, |
8.
PB09 IK Pobrežje – ribogojnica 2, |
9.
SE03 IK, K2 Farma Sela – zgornji del, |
10.
SE04 IK, G Farma Sela – spodnji del, |
11.
SE06 IK LD – površina za
vzrejo divjadi, |
12.
ST02 IK Šturmovci – ribogojnica, |
13.
TN02 IK, K2 Farma Trnovec
– zgornji del, |
14.
TN03 IK, K2 Farma Trnovec – spodnji del. |
(2) Namenska raba
prostora v EUP ali delu EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena kot
območje proizvodnih dejavnosti (I), pretežno namenjeno industrijskim,
proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim,
znotraj podrobnejše namenske rabe prostora I (območje proizvodnih
dejavnosti) pa kot površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), ki
so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin in rejo
živali. Del razbremenilnih površin in površin za širitev proizvodnje v
posameznih EUP je opredeljen kot druga kmetijska zemljišča (K2) in gozd
(G). |
(3) V EUP iz prvega
odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na
namen objektov določeni v PRILOGI 1 tega odloka, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 tega odloka. |
(4) V EUP LV06, LV07,
SE03, SE04, TN02, TN03, v katerih se izvaja dejavnost intenzivne vzreje
živali v farmskih objektih, so kot spremljajoče dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno dejavnost dopustne dejavnosti obdelave,
skladiščenja in prodaje pridelkov, manjše obrtne dejavnosti, ki
vzdržujejo osnovno proizvodnjo, ter komunalne in energetske dejavnosti
(tudi proizvodnja energije kot spremljajoč proizvodni proces s
postavitvijo sončnih celic na strehe objektov in na neizrabljene talne
površine, odlaganje odpadkov in stranskih proizvodov, če niso moteči za
okolje). V EUP iz prvega odstavka tega člena ni dopustno umestiti
bivanja, spremljajočih dejavnosti bivanja in dejavnosti, ki bi ogrožala
varnost ljudi in premoženja. |
(5) Ureditve v EUP iz
prvega odstavka tega člena morajo upoštevati naslednje prostorske
določbe: |
1. faktor zazidanosti
(FZ) parcel je do največ 0,8, faktor izrabe pa se zaradi enostavnih
objektov lahko poveča na 0,9, |
2. zagotoviti je
potrebno najmanj 10% zelenih in manipulativnih površin. |
(6) V EUP PB06, PB08,
PB09, ST02, v katerih je obstoječa ali načrtovana dejavnost intenzivne
vzreje živali v ribogojnih objektih, so kot spremljajoče dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno dejavnost dopustne dejavnosti obdelave,
skladiščenja in prodaje pridelkov, manjše obrtne dejavnosti, ki
vzdržujejo osnovno proizvodnjo, ter komunalne in energetske dejavnosti
(črpališča, manjše čistilne naprave, odlaganje odpadkov in stranskih
proizvodov, če niso moteči za okolje, trafo postaje v primeru večje
potrebe po energiji za vzgojo mladic z ogrevanjem). V EUP iz prvega
odstavka tega člena ni dopustno umestiti bivanja in spremljajočih
dejavnosti bivanja in dejavnosti, ki bi ogrožala varnost ljudi in
premoženja ter okolja. |
(7) V EUP iz prvega
odstavka tega člena, v katerih se izvaja dejavnost intenzivne vzgoje
rastlin v vrtnarskih objektih, rastlinjakih ali plastenjakih, so kot
spremljajoče dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost dopustne
dejavnosti obdelave, skladiščenja in prodaje pridelkov, manjše obrtne
dejavnosti, ki vzdržujejo osnovno proizvodnjo, ter komunalne in
energetske dejavnosti (črpališča, manjše čistilne naprave, odlaganje
odpadkov in stranskih proizvodov, če niso moteči za okolje, trafo
postaje in druge energetske ureditve ali objekti v primeru večje potrebe
po energiji za ogrevanje). V EUP iz prvega odstavka tega člena ni
dopustno umestiti bivanja in spremljajočih dejavnosti bivanja in
dejavnosti, ki bi ogrožala varnost ljudi in premoženja. |
(8) V EUP PB07 mora
investitor kot predpogoj za poseganje znotraj namenske rabe IK, na
kateri je dopustna gradnja nestanovanjskih objektov in ureditve za
potrebe kmetije (delna preselitev proizvodnega dela kmetije, ležeči
silosi, strojna lopa, nadomestni hlev ali objekti za intenzivnejšo
vzgojo rastlin ali živali), izpolniti naslednje predhodne pogoje: |
1. vzpostaviti trajni
nadomestni habitat z ekstenzivnim traviščem na parceli št. 1540 k. o.
Pobrežje - renaturacija njivske površine, ki jo je potrebno zasejati s
semensko mešanico avtohtonih travišč (npr. seneni drobir), z eno ali
dvema košnjama na leto ter dopustno pašo po tem obdobju, |
2. nadomestni habitat
vključiti v del trajnih ukrepov zemljiške politike na tem zemljišču,
|
3. v postopku
pridobivanja dovoljenja za poseganje v prostor, pridobiti predhodno
soglasje pristojnega naravovarstvenega organa, da je nadomestni habitat
vzpostavljen in (na zahtevo pristojnega naravovarstvenega organa) tudi
dokazilo, da je ustrezno vključen v ukrepe zemljiške politike (trajna
raba ekstenzivnega travišča), |
4. če lastnik zaradi
spremembe razvoja kmetije v EUP PB07 ne bo gradil nestanovanjskih
objektov za potrebe kmetije ali urejal drugih ureditev, mora odstraniti
že izvedena nasutja in vzpostaviti prvotno stanje ekstenzivne rabe
travišča, |
5. sprememba v druga
intenzivnejša stavbna zemljišča (stanovanjske površine, centralne
površine, industrijske, posebne in podobne površine) ni dopustna. |
(9) Na delih parcel
774/1, 775/3, 776/2, 777/4, vse k. o. Sela, ob lovskem domu na Selah, je
na podrobnejši namenski rabi IK dopustna postavitev objektov za vzgojo
in vzrejo divje perjadi (valilnice, voljere, ograde, vodne površine) in
spremljajočih objektov (shrambe za krmo živali, koruzniki, senik,
shrambe za orodja, drugi potrebni objekti). |
(10) Oblikovanje
objektov mora v EUP iz prvega odstavka tega člena upoštevati naslednje
določbe: |
1. vsi objekti in
prostorske ureditve se morajo prilagoditi obstoječim kakovostnim
objektom in ureditvam v EUP ali okolici po višini in regulacijskih
črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad,
načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih
oblikovanih značilnostih prostora, |
2. gornje določbe ne
veljajo za objekte, ki so zaradi tehnoloških zahtev izrazito višji
(stoječi silosi, visoki odzračevalniki), take objekte je potrebno
kakovostno oblikovati kot prepoznavne prostorske poudarke oziroma točke
identifikacije prostora, |
3. poslovne, upravne,
administrativne, prodajne in podobne spremljajoče dejavnosti morajo biti
ob javnem prostoru, drugi proizvodni objekti pa v notranjost proizvodnih
kompleksov, |
4. dopustno je
združevanje objektov v nize in kareje, |
5. zaradi izvajanja
tehnološkega procesa so dopustni tehnološki objekti večjih tlorisnih
dimenzij, pri katerih dolžina nekajkrat presega višino, oblikovanje
takih objektov mora biti prilagojeno značilnostim prostora z dodatnimi
horizontalnimi poudarki ali vertikalnimi prekinitvenimi poudarki, da se
zmanjša vtis obsežnosti ali vtis postavljanja prostorskih pregrad, |
6. pri objektih za
intenzivno vzrejo živali hlevi je dopustna dvokapna streha z minimalnim
naklonom 25° v enem nivoju ali lomljena simetrična dvokapnica v dveh
nivojih, s kritino primerno naklonu strehe (tudi pokritje s sončnimi
celicami ali sončnimi zbiralniki kot strešno kritino), dopustna širina
objektov je do 25m, razmerje stranic pa lahko presega predpisano
razmerje 1:3, ki je značilno za tradicionalno gradnjo iztegnjenih domov
v kulturni krajini, |
7. dopustna je barva
fasad in kritine v naravnih barvnih tonih, ki ne izstopajo iz okolja, |
8. objekti za
intenzivno vzgojo rastlin v naselju ali ob robu naselja ne smejo
presegati višine sosednjih objektov, oblikovanje konstrukcije mora
upoštevati tradicionalno oblikovanje objektov, dopustno je oblikovanje
strešnega dela konstrukcije kot enokapne, dvokapne, ravne ali polokrogle
(valjaste) oblike. |
(11) Pri ribogojnih
ureditvah in objektih v EUP PB06, PB08, PB09, ST02, v naravnih vodah
(nova naravna zajetja z lastnim virom) ali ob naravnih vodah (pretočni
ribniki), ki niso grajeni objekti, mora investitor enako kot pri
grajenih objektih, upoštevati takšen način izvajanja dejavnosti, ki bo
zagotavljal: |
1. upoštevanje in
izvajanje okoljskih predpisov in omogočal zajemanje in čiščenje
onesnaženih vod pred izpustom v naravne vodotoke, |
2. odmik od meje
vodnega zemljišča (5 m), zaradi varstva naravne vrednote Turniške
Studenčnice ter habitatnih tipov zavarovanih rastlinskih in živalskih
vrst, |
3. prepoved
pregrajevanja vodotokov oziroma zagotovitev proste migracijske poti
vodnim organizmom, |
4. prepoved poseganja
v obrežno vegetacijo, |
5. zahtevo po
obnovitvi obvodne vegetacije, če je bila ta pri poseganju uničena, |
6. zahtevo po
pridobitvi koncesije oziroma vodnega dovoljenja za gospodarsko rabo vode
z vzrejo vodnih organizmov za trg v skladu z veljavnimi predpisi o
vodah. |
(12) Velikost parcele,
namenjene gradnji, mora omogočati normalno obratovanje in vzdrževanje
objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen, če je del
teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
(13) Pri dejavnostih,
kjer so pričakovane povečane emisije, je potrebno izvajati monitoring za
spremljanje izpustov v okolje. |
(14) V EUP PB06 mora
investitor pri ureditvi novega ribnika zaradi zagotavljanja habitatov
kvalifikacijskim vrstam ptic in doseganja naravovarstvenih ciljev
območja Natura 2000 upoštevati naslednje dodatne pogoje: |
1.
prepustiti polovico brežine novega ribnika naravni sukcesiji, |
2. ali
zasaditi eno polovico brežine z avtohtonimi krajevno značilnimi
grmovnicami in drevesnimi vrstami. |
(15) V EUP SE06 mora
investitor pri ureditvi površine za vzrejo lovne divjadi upoštevati
naslednje pogoje: |
1. dopustna je
ograditev območja, |
2. dopustna je
postavitev začasnih objektov za valjenje, |
3. dopustna je
postavitev objektov za vzdrževanje površin, strojna lopa, objekti za
ogrevanje, napajanje ipd, |
4. zaradi funkcije
območja je potrebno ohraniti ali dodatno ozeleniti območje z avtohtono
vegetacijo. |
|
82.
člen |
(površine za turizem -
BT) |
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za posebna območja za turizem občina ureja naslednji
EUP oziroma del EUP: |
1.
DV04 BT, ZD Dravinjski Vrh – Družinski raj, |
(2) Namenska raba
prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot območje
stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot posebno
območje (B), namenjeno posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem,
nakupovalna središča in podobno, znotraj podrobnejše namenske rabe
prostora B (posebno območje) pa kot površine za turizem (BT), ki so
namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo
in nastanitev. Del poplavnih površin v tej EUP je po podrobnejši
namenski rabi prostora opredeljen kot območje zelenih površin (Z), ki so
namenjena preživljanju prostega časa predvsem rekreaciji in športu na
prostem in izboljšavi kakovosti bivanja, znotraj podrobnejše namenske
rabe prostora Z (območje zelenih površin) pa kot druge urejene zelene
površine (ZD), kot so zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo. |
(3) V EUP iz prvega
odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na
namen objektov določeni v PRILOGI 1 tega odloka, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 tega odloka. |
|
(4) Dopustne
spremljajoče dejavnosti v posebnih območjih za turizem so druge
dejavnosti, po načelu vzpostavljanja raznolikosti ponudbe in smiselnega
dopolnjevanja, ki pritegnejo goste in jih zadržijo ali jim omogočijo
zadrževanje in dodatne aktivnosti v turističnem območju ali v njegovem
širšem vplivnem okolju ter ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja. |
(5) Dopustno je
prepletanje turističnih dejavnosti in bivanja ter dejavnosti dopolnilne
turistične in spremljajoče rekreacijske ponudbe, če so izpolnjeni
naslednji pogoji: |
1. ustrezna velikost
gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno
obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe
mirujočega prometa gostov stanovalcev, zaposlenih in dnevnih
obiskovalcev objektov, |
2. neposredna
navezanost na prometno infrastrukturo, |
3. vsi vplivi
dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih
vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje, |
4. pri novih večjih
spremljajočih turističnih, trgovskih, gostinskih, storitvenih in
dopolnilnih dejavnostih v obstoječih ali novih objektih je dopustna
velikost, ki mora biti usklajena s potrebami območja za posamezno
dejavnost in jo mora, zaradi možnosti priključevanja na GJI, pristojni
organ občine opredeliti kot javni interes. |
(6) Dopustno je
spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v
vrste objektov, opredeljene v tretjem, četrtem in petem odstavku tega
člena. |
(7) Faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji, (razmerje med
zazidanim delom parcele in celo parcelo) je do vrednosti 0,4 (dopustno
pa je povečanje do vrednosti 0,6 z objekti za širitev ponudbe, če je
možno zadostiti pogojem o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim
pogojem). |
(8) Faktor izrabe
parcele, namenjene gradnji, (razmerje med
bruto tlorisno površino vseh etaž nad terenom in celotno površino
parcele, namenjene gradnji) do vrednosti
0,8 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave
faktorja zazidanosti). |
(9) Velikost večjih
objektov mora upoštevati določbe petega odstavka tega člena, manjši
objekti, kot so ločeni apartmajski objekti, v obliki samostojnih
objektov pa standarde, ki veljajo za takšen tip objektov. Oblikovanje
objektov mora izhajati iz arhitekturne tipike objektov v arhitektonski
krajini. Objekti v območju morajo biti medsebojno oblikovalsko
usklajeni. |
(10) Na zelenih
površinah, ki so opredeljene kot druge urejene zelene površine so
dopustne rekreacijske dejavnosti brez spreminjanja nivoja terena in
gradnje objektov, ki bi lahko vplivali na vodni režim ali povečevali
poplavno ogroženost območja. Dopustna pa je souporaba teh površin za
mirujoči promet ob večjih prireditvah na površinah BT. |
(11) V delu EUP DV04,
na območju obstoječega plazu niso dopustna zemeljska dela, ki bi dodatno
obremenjevala zemljišče ali razbremenjevala podnožje zemljišča. |
|
83.
člen |
(športni centri - BC) |
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za posebna območja športnih centrov občina ureja
naslednje EUP in del EUP: |
1. VI06
BC Videm – športni center, |
2.
TR06 BC, ZS Tržec – staro igrišče, |
3.
LZ04 BC Zgornji Leskovec –
Športni center. |
(2) Namenska raba
prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot območje
stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot posebno
območje (B), namenjeno posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem,
nakupovalna središča in podobno, znotraj podrobnejše namenske rabe
prostora B (posebno območje) pa kot športni centri (BC), za športne
površine in objekte, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim
prireditvam. Del površin v EUP TR06 je po namenski rabi prostora
opredeljen kot območje zelenih površin (Z), ki so namenjena preživljanju
prostega časa predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi
kakovosti bivanja, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora Z (območje
zelenih površin) pa kot površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), kot
so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem. |
(3) V EUP iz prvega
odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na
namen objektov določeni v PRILOGI 1 tega odloka, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 tega odloka. |
(4) Dopustne
spremljajoče dejavnosti v posebnih območjih športnih centrov so druge
dejavnosti, po načelu vzpostavljanja dopolnjevanja ponudbe
zadovoljevanja potreb obiskovalcev na področju športa, rekreacije in
aktivnega oddiha ter ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja. |
(5) Dopustno je
prepletanje športnih, rekreacijskih in prostočasnih dejavnosti ter
dopolnilnih dejavnosti preskrbe s športno opremo, gostinskih dejavnosti,
zdravstvenih in ostalih dejavnosti za nego telesa, če so izpolnjeni
naslednji pogoji: |
1. ustrezna velikost
gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno
obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe
mirujočega prometa gostov, zaposlenih in dnevnih obiskovalcev objektov, |
2. neposredna
navezanost na prometno infrastrukturo, |
3. vsi vplivi
dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih
vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje, |
4. pri novih večjih
spremljajočih trgovskih, gostinskih, storitvenih in dopolnilnih
dejavnostih v obstoječih ali novih objektih je dopustna velikost, ki
mora biti usklajena s potrebami območja za posamezno dejavnost in jo
mora, zaradi možnosti priključevanja na GJI, pristojni organ občine
opredeliti kot javni interes. |
(6) Dopustno je
spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v
vrste objektov, opredeljene v tretjem, četrtem in petem odstavku tega
člena. |
(7) Faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji (razmerje med
zazidanim delom parcele in celo parcelo), je do vrednosti 0,4 (dopustno
pa je povečanje do vrednosti 0,6 z objekti za širitev ponudbe, če je
možno zadostiti pogojem o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim
pogojem). |
(8) Faktor izrabe
parcele, namenjene gradnji (razmerje med
bruto tlorisno površino vseh etaž nad terenom in celotno površino
parcele, namenjene gradnji), do vrednosti 0,8 z možnostjo povečanja do
1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti). |
(9) Velikost večjih
objektov mora upoštevati določbe petega odstavka tega člena, manjši
nezahtevni in enostavni objekti pa velikosti, ki veljajo za takšen tip
objektov. Oblikovanje objektov mora izhajati iz standardov za izvajanje
posamezne dejavnosti in biti oblikovalsko izpeljani iz arhitekturne
tipike objektov v arhitektonski krajini. Dopustni so sodobnejše
oblikovani objekti, z ravno streho, in poudarjeno obulično (vstopno)
fasado. Objekti v EUP morajo biti medsebojno oblikovalsko usklajeni. |
(10) Na zelenih
površinah v EUP TR06, ki so opredeljene kot zelene površine za šport,
rekreacijo in oddih na prostem so dopustne rekreacijske dejavnosti s
postavitvijo športnih naprav za izvajanje posameznih športnih aktivnosti
na prostem in spremljajočih objektov, opredeljenih kot nezahtevni ali
enostavni objekti za potrebe izvajanja dejavnosti kot so ureditev in
postavitev manjših tribun, slačilnic, sanitarij, receptorskih mest z
blagajno, vstopnih mest, ureditev površin za mirujoči promet izven dela
površine, ki ni poplavno ogrožena, v preostalem delu je postavitev
objektov dopustna v skladu s predpisi o vodah. |
|
84.
člen |
(območja površin za oddih
šport in rekreacijo - ZS) |
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja za šport in rekreacijo občina ureja
naslednje EUP in dele EUP: |
1.
DP11 ZS Gramoznica Tržec, |
2.
HV02 ZS Haloze - območje
Leskovca, |
3.
LV01 ZS, SK, ZD Lancova vas – staro vaško
središče, |
4.
PB01 ZS, SK, VC Pobrežje – staro vaško
naselje, |
5.
TR06 ZS, BC Tržec – staro igrišče, |
6.
TR07 ZS Tržec – novo igrišče. |
(2) Namenska raba v EUP
ali delu EUP je opredeljena kot območje zelenih površin (Z), ki so
namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji na prostem in
izboljšavi kakovosti bivanja, podrobnejša pa kot površine za oddih,
rekreacijo in šport (ZS), ki so namenjena oddihu rekreaciji in športom
na prostem. |
(3) V EUP je dopustno
graditi vrste objektov z namembnostjo, kot so opredeljeni v PRILOGI 1
tega odloka, ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v PRILOGI 2 tega odloka. |
(4) V EUP so površine,
namenjene za oddih, rekreacijo in šport, na katerih je dopustna
izobraževalna, športna in rekreacijska dejavnost s spremljajočimi
dejavnostmi, ki so potrebne za izvajanje teh dejavnosti (klubska
dejavnost), slačilnice in sanitarni prostori, prostori za gledalce
(tribune), parkirne površine in postavitev športne ter urbane opreme, ne
pa gostinske, trgovske in ostale poslovne dejavnosti namenjene javnosti.
|
(5) Po določbah tega
člena se urejajo tudi manjše športne površine v EUP PB01, TR06 in LV01
ter v delu odprtega prostora v EUP HV02, Vareja in Dravci, ki so v
namenski rabi prostora opredeljene kot ZS območja. |
(6) V EUP
DP11-Gramoznica Tržec je poleg ostalih prostorsko izvedbenih pogojev
potrebno upoštevati še naslednje dodatne prostorsko izvedbene pogoje: |
1. območje polotoka z
ribiškim domom ter južno obrežje vzhodno od polotoka in severno obrežje
do severne meje parcele 603 k.o. Pobrežje je območje zelenih površin za
oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in
športom na prostem, s spremljajočo dejavnostjo ribiškega doma in
ustrezno dejavnostjo na vodnih površinah v priobalnem pasu teh površin
(športni ribolov); na preostalem delu vodne površine športno
rekreacijske dejavnosti na vodi in ob vodi niso dopustne, |
2. preostali del
zelenih površin v EUP DP11 občina opredeljuje kot območje drugih
urejenih zelenih površin (ZD), kot so zeleni pasovi z zaščitno oziroma
drugo funkcijo na katerih dejavnosti navedene v prejšnji točki tega
odstavka niso dopustne, |
3. pri poseganju v
prostor je potrebno ohranjati sedanji obseg in stanje obrežne
vegetacije, |
4. pri vseh posegih v
pobrežno vegetacijo pa je potrebno upoštevati varstvene in razvojne
usmeritve, predpisane v veljavnih predpisih o določitvi in varstvu
naravnih vrednot. |
|
85.
člen |
(območja drugih urejenih
zelenih površin - ZD) |
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja drugih zelenih površin občina ureja dele
naslednjih EUP: |
1.
DV01 ZD, CU, PC Dravinjski Vrh – trgovski
center, |
2.
DV02 ZD, SK, PC Dravinjski Vrh – naselje ob
mostu, |
3.
DV04 ZD, BT Dravinjski Vrh –
Družinski raj, |
4.
DP11 ZD, ZS Gramoznica Tržec, |
5.
LV01 ZD, SK, ZS Lancova vas – staro vaško
središče, |
6.
TN01 ZD, SK Trnovec – staro vaško
naselje, |
7.
TR01 ZD, SK, VC Tržec – staro vaško
naselje. |
(2) Namenska raba v
delu EUP je opredeljena kot območje zelenih površin (Z), ki so namenjena
preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji na prostem in izboljšavi
kakovosti bivanja, podrobnejša pa kot druge urejene zelene površine
(ZD), kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo. |
(3) V EUP je dopustno
graditi vrste objektov z namembnostjo, kot so opredeljeni v PRILOGI 1
tega odloka, ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v PRILOGI 2 tega odloka. |
(4) V EUP drugih
urejenih zelenih površin so dopustne dejavnosti gospodarskih služb,
vezane na njihovo vzdrževanje, ter primarna dejavnost kmetijstva in
gozdarstva z omejitvami, ki izhajajo iz poplavne ogroženosti. |
(5)
V EUP DP11 Gramoznica Tržec je potrebno upoštevati dodatne
pogoje, ki so določeni v (6) odstavku predhodnega člena odloka. |
|
86.
člen |
(pokopališča – ZK) |
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za pokopališča občina ureja naslednje EUP: |
1. VI04
ZK Videm – pokopališče, |
2.
LZ03 ZK Zgornji Leskovec – pokopališče. |
(2) Namenska raba v EUP
je opredeljena kot območje zelenih površin (Z), ki so namenjena
preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji na prostem in izboljšavi
kakovosti bivanja, podrobnejša pa kot pokopališče (ZK), ki so namenjena
površinam za pokop in spominu na umrle. |
(3) V EUP je dopustno
graditi vrste objektov z namembnostjo, kot so opredeljeni v PRILOGI 1
tega odloka, ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v PRILOGI 2 tega odloka. |
(4) V EUP je dopustno
izvajanje gospodarske javne službe namenjene vzdrževanju pokopališča,
pokopom in izvajanju spomina na mrtve. |
(5) V EUP pokopališča
je dopustna postavitev spomenikov, nagrobnih znamenj in spominskih
obeležij ter spremljajočih objektov za izvajanje te dejavnosti kot so
mrliške vežice (tudi kapelice za opravljanje verskih obredov),
sanitarije ali drugi spremljajoči objekti (urbana oprema, svetila,
avtomati za zalivanje, prodajo sveč). |
(6) Dopustna je
ureditev površin za mirujoči promet in hortikulturne ureditve prostih,
obrobnih in skupnih površin. |
(7) S pisnim
dovoljenjem občine je dopustna postavitev enostavnih objektov za občasno
ali stalno prodajo sadik, cvetja in sveč in drugih grobnih dodatkov,
zaprtega ali odprtega tipa. |
|
87.
člen |
(območja prometne,
energetske, komunikacijske in okoljske infrastrukture
in obrambe) |
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja prometne, energetske, komunikacijske in
okoljske infrastrukture ter obrambe v naseljih in v odprtem prostoru se
urejajo: |
1. cestne prometne
površine, ki so zajete v pretežni rabi v posameznih EUP, |
2. energetske
površine, ki so zajete v pretežni rabi v posameznih EUP, |
3. površine za oskrbo
s pitno vodo, ki so zajete v pretežni rabi v posameznih EUP, |
4. okoljske površine v
EUP VI07 in ostale okoljske površine, ki so zajete v pretežni rabi
posameznih EUP, |
5. območje omejene in
nadzorovane rabe za potrebe obrambe, ki je opredeljeno v EUP ZP03. |
(2) Namenska raba v EUP
je opredeljena kot |
1. območje prometnih
površin (P), znotraj prometnih površin pa kot: |
površine cest (PC), |
ostale prometne
površine (PO) namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom
in napravam za odvijanje prometa (npr. prometni terminali, večja
postajališča avtobusnega in železniškega prometa, površine za mirujoči
promet…), |
2. območje energetskih
površin (E), |
3. območje okoljske
infrastrukture (O), |
4. območje drugih
kmetijskih zemljišč in gozda (K2, G; velja za enoto ZP03). |
(3) V EUP je dopustno
graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v PRILOGI 1 tega
odloka, ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so opredeljeni v
PRILOGI 2 tega odloka. |
(4) Na opredeljenih
površinah je dopustno izvajanje dejavnosti po namenski rabi, prepletanje
in spremljajoče dejavnosti na teh površinah je dopustno le v primeru, da
spremljajoče dejavnosti niso moteče za izvajanje pretežne dejavnosti. |
(5) Pri ostalih pogojih
se uporabljajo določbe tega odloka v kolikor v nadaljevanju tega člena
niso določena odstopanja od teh določb, ki jih je potrebno upoštevati
pri poseganju v EUP območjih prometne, energetske, komunikacijske in
okoljske infrastrukture ter obrambe. |
(6) Lega objektov mora
izhajati iz tehničnih predpisov, ki zagotavljajo tehnološko
funkcionalnost objektov in upoštevati obstoječo zasnovo prostora z lego
objektov v prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so
regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje, v kolikor to ni v
nasprotju s tehničnimi standardi za gradnjo in funkcijo objektov in
naprav posameznega področja dejavnosti. |
(7) Velikost objektov
mora upoštevati naslednje določbe: |
1. velikost objektov
mora upoštevati tehnične predpise in tipologijo gradnje objektov in
naprav posamezne GJI, |
2. novi objekti in
naprave višinsko ne smejo izstopati iz okolja razen, ko njihovo višino
določa tehnološka funkcija objektov (vodni stolpi, komunikacijski
stolpi, trafo postaje in drugi podobni objekti), |
3. zmogljivost
objektov mora biti načrtovana v skladu s potrebami in predvidenim
razvojem, |
4. objekti in naprave
morajo zadovoljevati potrebe sodobnih tehnoloških procesov, za katere so
grajeni. |
(8) Oblikovanje
objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov posameznega področja ter
arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine in jih
kakovostno nadgrajevati. |
(9) Pri oblikovanju je
potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v
EUP ali širši okolici (ulica, četrt, naselje, regija). |
(10) Objekti, ki zaradi
tehnološke funkcije presegajo višino ostalih objektov v območju, morajo
biti kakovostno oblikovani kot vidni poudarki v prostoru. |
|
(11) Ob robovih EUP
morajo biti upoštevane urbanistične, arhitekturne in krajinske
značilnosti posameznih območij, tako da je zagotovljen prehod med
posameznimi značilnostmi območij. |
(12) Parcelacija mora
zagotavljati nemoteno funkcijo in obratovanje objektov. |
(13) Pri posameznih
ureditvah je potrebno upoštevati dodatne tehnične zahteve za posamezne
dejavnosti. |
(14) V območjih
prometne infrastrukture v naseljih je dopustna gradnja javne
razsvetljave in ločenih pešaških, kolesarskih in drugih koridorjev. |
(15) Izven naselij je
osvetlitev dopustna le na prometnih stičiščih v skladu s tehničnimi
pogoji upravljavca GJI, enako gradnja posebnih koridorjev za počasnejši
promet ob državnih prometnicah (traktorske ceste, kolesarske steze,
pašne poti, pešpoti…). |
(16) V območjih
obstoječih prostorskih aktov je potrebno upoštevati omejitve, ki jih ti
akti predvidevajo za posege v prostor. |
(17) Na površinah
namenjenih za izgradnjo CČN v Vidmu je potrebno poleg ostalih tehničnih
predpisov, upoštevati nadvišanje gradbenega platoja nad varnostno višino
poplavne ogroženosti in izgradnja vodotesnih črpališč za fekalne vode. |
|
88.
člen |
(površine razpršene
poselitve - A) |
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja razpršene poselitve občina ureja naslednje
dele EUP: |
1.
DP01 A Dravsko polje –
severno od DV, |
2.
DP02 A Dravsko polje – južno
od DV do Dravinje-zahodni del, |
3.
DP08 A Dravsko polje – južno
od DV do Tržca, |
4.
DP09 A Dravsko polje – južno
od Ptujskega jezera do DV, |
5.
DP10 A Dravsko polje – južno
od DV do Dravinje-vzhodni del, |
6.
DP11 A Gramoznica Tržec, |
7.
HV01 A, Av Haloze – območje Dolene, |
8.
HV02 A, Av Haloze - območje Leskovca, |
9.
LZ06 A, PC, K1 Zgornji leskovec – dolgoročna
širitev naselja sever. |
(2) Namenska raba
prostora na površinah z oznako A je opredeljena kot stavbno zemljišče,
podrobnejša namenska raba prostora pa je opredeljena kot površine
razpršene poselitve. Površine z oznako A so površine razpršene poselitve
z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, nizke gostote pozidave, s
pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih,
raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik
strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja). |
(3) V EUP odprtega
prostora občine Videm je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na
namen objektov določeni v PRILOGI 1 tega odloka, ter nezahtevne in
enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 tega odloka. |
(4) Na površinah
razpršene poselitve so dopustne dejavnosti, ki omogočajo delovanje
kmetij in bivanja, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in
umestitev spremljajočih dejavnosti v območjih stanovanj, ki so
opredeljene v že navedenih določbah tega odloka. |
(5) Dopustno je
spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v
vrste objektov, navedenih v tretjem odstavku tega člena. Dopustno je
prepletanje dejavnosti, vendar nekmetijski posegi v prostor znotraj
površin EUP ali spremembe namembnosti posameznih kmetij ne smejo
poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve. Objekte,
ki imajo z emisijami večji vpliv na okolje (hrup, smrad, povečan
promet), na primer večje hleve in večje širitve hlevov, je dopustno
graditi v delih EUP, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem,
na katerih se ne predvideva širitev poselitve. |
(6) Nove kmetije in
širitev kmetij v EUP so dopustne v območju stavbnega zemljišča z oznako
A oziroma IK (območja z oznako IK so namenjena objektom za kmetijsko
proizvodnjo – kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali
rejo živali brez stanovanjskih objektov), v kolikor so za to izpolnjeni
prostorski in okoljski pogoji. Če na območju stavbnih zemljišč, zaradi
premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljišča, ni mogoče zgraditi
nezahtevnega ali enostavnega objekta iz skupine pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov, se v oddaljenosti 30 m od zunanje meje
območja stavbnih zemljišč dopušča gradnjo teh objektov tudi na območju
kmetijskih zemljišč (brez spremembe namenske rabe prostora v stavbno
zemljišče). |
(7) Faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji (razmerje med zazidanim delom parcele in celo
parcelo): |
1. pri kmetijah je
priporočljivi faktor zazidanosti 0,2, v območjih kmetij z obstoječo
večjo zazidanostjo se faktor zazidanosti lahko poveča na največ 0,8, če
je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi in drugim pogojem, |
2. pri stanovanjskih
in drugih objektih je priporočljivi faktor zazidanosti 0,4, ki pa se
lahko poveča na največ 0,8, če je možno zadostiti pogojem o odmikih,
legi in drugim pogojem. |
(8) Pri objektih, ki
nimajo določenega stavbnega zemljišča, ker jih je dopustno graditi na
kmetijskih, gozdnih oziroma ostalih zemljiščih (na primer enostavni
objekti), ali pa gre za objekte, ki se ne prikazujejo v zemljiškem
katastru (objekti brez trdnih temeljev), zgrajenih pred letom 1967, se
kot funkcionalno zemljišče za njihovo nemoteno obratovanje določi 1,5
kratnik zazidane površine. |
|
89.
člen |
(površine za gradnjo
vinogradniških objektov - Av) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za površine
namenjene gradnji vinogradniških objektov občina ureja naslednje dele
EUP: v odprtem prostoru HV01, HV02. |
(2) Namenska raba
prostora na površinah z oznako Av je opredeljena kot stavbno zemljišče,
podrobnejša namenska raba prostora pa je opredeljena kot površine
razpršene poselitve. Površine z oznako A so površine razpršene poselitve
z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, nizke gostote pozidave, s
pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih,
raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik
strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja). Površine z oznako
Av so površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v
krajini, ki so namenjene gradnji vinogradniških objektov (z ali brez
dopolnilnih bivalnih prostorov za občasno bivanje) za potrebe obdelave
vinogradov, sadovnjakov ali drugih nasadov. |
(3) V EUP, navedenih v
prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi nestanovanjske objekte za
potrebe dopustnih dejavnosti in gradbeno inženirske objekte, če so
namenjeni dejavnostim v območju in opredeljeni v PRILOGI 1 tega odloka,
ter nezahtevne in enostavne objekte za lastno rabo in ostale objekte,
določene v PRILOGI 2 tega odloka. |
(4) Dopustne dejavnosti
v EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, so dejavnosti kmetijstva,
vinogradništva in vinarstvo ter sadjarstvo, občasno bivanje,
gostinsko-turistična dejavnost, povezana z vinogradništvom in
sadjarstvom (točenje vina, prodaja sadja in vina, izdajanje sob),
kulturne in javne dejavnosti (organiziranje prireditev). |
(5) Najvišja etažnost
vinogradniških objektov je K + P, pri čemer mora biti klet v celoti
vkopana na višjem delu zemljišča. Višina kolenčnega zidu vinogradniškega
objekta je največ 40 cm. Kadar je višinska razlika terena, kjer stoji
objekt, po dolžini ali širini objekta enaka ali večja višini kletne
etaže, je nad kletno etažo dopustna samo gradnja pritličja, ni pa
dovoljena izvedba kolenčnega zidu, ki je v drugih primerih dopusten do
višine 40 cm. V ostalih pogojih mora oblikovanje vinogradniških objektov
upoštevati določbe za oblikovanje objektov, določene v predhodnih
določbah tega odloka. |
(6) Faktor zazidanosti
parcele in faktor izrabe parcele pri gradnji na površinah Av: |
1. pri strnjeni
razpršeni poselitvi je priporočljivi faktor zazidanosti 0,4, faktor
izrabe parcele pa največ 0,8, |
2. pri samotnih
vinogradniških objektih in drugih samotno stoječih objektih je faktor
zazidanosti in faktor izrabe potrebno upoštevati le v primeru vpliva na
zemljišča sosednjih lastnikov. |
(7) Po tipologiji zazidave objektov so dopustni
prostostoječi vinogradniški objekti brez ali s pomožnimi prostori za
občasno bivanje kot so vinske kleti, zidanice ter ostali spremljajoči
objekti za opisane dejavnosti. Pomožnih prostorov za občasno bivanje ni
potrebno graditi v skladu s tehničnimi zahtevami za graditev
stanovanjskih stavb in stanovanj. |
(8) V vseh EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici EUP
navedene omejitve, je potrebno pri posegih v prostor upoštevati
prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostale omejitve, ki so
določene v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
(9) Pri ostalih
prostorsko izvedbenih pogojih je potrebno upoštevati skupne prostorsko
izvedbene pogoje. |
(10) Posebnosti in
dodatni pogoji: |
1. za potrebe spremljajočih dopustnih dejavnosti je
dopustna gradnja oziroma sprememba namembnosti enega objekta iste vrste
na posestnem kosu lastnika, |
2. sprememba namembnosti obstoječih objektov za
potrebe dopustnih dejavnosti je dopustna, če so izpolnjeni pogoji glede
dostopnosti, parkiranja in infrastrukturne opremljenosti, zaradi katere
se ne spremeni velikost in zunanji videz objekta ter bistveno ne
povečujejo vplivi na okolico, |
3. sprememba namembnosti v stanovanjski objekt za
občasno ali stalno bivanja je dopustna le v primeru, da je vinogradniški
objekt del avtohtone poselitve s primerno površino kmetijskih zemljišč
za izvajanje dopolnilne kmetijske dejavnosti (30 arov) ali del zaselka z
obstoječimi kmetijami in bivanjem, hkrati pa obstoječa omrežja GJI
zagotavljajo dovolj zmogljive priključke za potrebe stalnega ali
občasnega bivanja, je urejeno ravnanje s povečanimi izpusti v okolje
(lastna čistilna naprava, nepretočna greznica ali priključek na
kanalizacijsko omrežje) ter mimo objekta poteka javno cestno omrežje z
urejenim vzdrževanjem (tudi zimsko pluženje), kar z ustreznimi dokumenti
potrdijo upravljavci omrežij v postopku pridobivanja dokumentacije za
spremembo namembnosti objekta, kot dodatne pogoje je potrebno upoštevati
pogoje iz prejšnje točke tega odstavka in splošne pogoje o namembnosti
objektov. |
|
90. člen |
(območja kmetijskih in
gozdnih površin – K1, K2, G) |
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja kmetijskih in gozdnih površin občina ureja
naslednje EUP in dele EUP: |
1.
DP01 K1, K2, G Dravsko polje – severno od
DV, |
2.
DP02 K1, K2, G Dravsko polje – južno od
DV do Dravinje-zahodni del, |
3.
DP03 G Dravsko polje – vodovodno zajetje, |
4.
DP04 K1 Dravsko polje – severno od farme
Draženci, |
5.
DP05 K1 Dravsko polje – južno od farme
Draženci do DV, |
6.
DP06 K1, G Dravsko polje – južno od
DV do AC, |
7.
DP07 K1 Dravsko polje – med AC in DV, |
8.
DP08 K1 Dravsko polje – južno od DV do
Tržca, |
9.
DP09 K1, K2, G Dravsko polje – južno od
Ptujskega jezera do DV, |
10. DP10 K1,
K2, G Dravsko polje – južno od DV do Dravinje-vzhodni del, |
11.
DP12 K1 Dravsko polje – južno od Vidma do
Dravinje, |
12.
DP13 K1 Dravsko polje – severno od AC
priključka Tržec, |
13.
DP14 K1 Dravsko polje – severno od AC in RC
ob Polskavi, |
14.
DP15 K1 Dravsko polje – južno od Majolke, |
15.
HV01 K1, K2 ,G Haloze – območje Dolene, |
16.
HV02 K1, K2, G Haloze - območje Leskovca, |
in EUP namenjene za
dolgoročno širitev naselij: |
1. VI08
K1 Videm – dolgoročna širitev sever, |
2. VI09
K1 Videm – dolgoročna širitev zahod, centralne dejavnosti, |
3. VI10
K1 Videm – dolgoročna širitev zahod, |
4.
LV08 K1 Lancova vas – dolgoročna širitev
stanovanjskih površin sever, |
5.
LV09 K1 Lancova vas – dolgoročna širitev
centralnih površin zahodno od AC, |
6.
LV10 K1 Pobrežje – dolgoročna širitev
centralnih površin vzhodno od AC, |
7.
PB11 K1 Pobrežje – dolgoročna širitev
naselja med PB01 in PB03, |
8.
PB12 K1 Pobrežje – dolgoročna širitev
naselja za vaškim domom, |
9.
PB14 K1 Pobrežje – dolgoročna širitev
naselja nad Vidmom, |
10.
PB15 K1 Pobrežje – dolgoročna širitev
naselja med PB01in PB02, |
11.
PB16 K1 Pobrežje – dolgoročna širitev
naselja znotraj PB02, |
12.
SE05 K1 Sela – dolgoročna širitev naselja, |
13.
LZ06 K1 Zgornji Leskovec – dolgoročna
širitev naselja sever, |
14.
LZ07 K2 Zgornji Leskovec – dolgoročna
širitev naselja zahod, |
15.
ZP03 K2, G območje omejene in
nadzorovane rabe za potrebe obrambe, |
ter EUP, katerih so
veljavni DPN, površine pa ostajajo v dejanski namenski rabi z
upoštevanjem omejitev iz DPN: |
1.
DP16 K1 DPA-DV do farme Draženci, |
2.
DP18 K1 DPA-DV preko farme Draženci, |
3.
DP20 K1 DPA-DV AC do ceste v Tržec, |
4.
DP22 K1, K2, G DPA-DV AC od ceste v Tržec
do meje občine, |
5.
DP23 G DPA-DV AC od meje
občine proti jezu. |
(2) Namenska raba
prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot gozdna
zemljišča (G) oziroma kmetijska zemljišča (K), podrobnejša namenska raba
prostora na območjih kmetijskih zemljišč pa kot površine najboljših
kmetijskih zemljišč (K1) oziroma kot površine drugih kmetijskih zemljišč
(K2). |
(3) V EUP iz prvega
odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na
namen objektov določeni v PRILOGI 1 tega odloka, ter nezahtevne in
enostavne objekte, ki so določeni v PRILOGI 2 tega odloka. |
(4) Na območju namenske
rabe prostora, opredeljenem kot gozdna zemljišča, je dopustno izvajati:
|
1. omrežja naslednje
gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno vodo, odpadno vodo,
tehnološko vodo, cevovodi za toplo vodo, paro, stisnjen zrak,
elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, plinovodi, naftovodi; za
vso predhodno navedeno GJI v tej točki je na območju gozdov dopustno
izvajati pripadajoče objekte omrežja GJI ter priključke na omrežja GJI, |
2. gradnje novih cest,
predvidenih v izvedbenem delu OPN v prikazu gospodarske javne
infrastrukture, |
3. rekonstrukcije
lokalnih cest in javnih poti, |
4. gradnje kolesarskih
poti, sprehajalnih in drugih poti, |
5. ureditve za potrebe
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
6. izvedba
vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah, |
7. izvedba gozdnih
učnih poti, |
8. gradnja gozdnih
cest, ki so namenjene predvsem gospodarjenju z gozdom, |
9. priprava ali
gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem
načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije, |
10. postavitev stalne
gozdne žičnice, |
11. ureditev stojišč
stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel,
|
12. postavitev lovskih
prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev predvidena z
lovsko-gojitvenim načrtom. |
13. gradnja nezahtevnih
in enostavnih objektov, določenih v skladu s PRILOGO 2 tega odloka. |
(5) Posegi iz
prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo
negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K posegom,
navedenim v prejšnjem odstavku, je potrebno pridobiti soglasje pristojne
javne gozdarske službe. |
(6) Dopustne so tudi
druge ureditve, ki niso gradnja v skladu s predpisi o graditvi objektov,
če so usklajene s prepisi s področja varstva gozdov. |
(7) V EUP, ki so
opredeljene kot dolgoročne širitve naselij in se bodo po spremembi
namenske rabe urejale s podrobnejšimi prostorskimi načrti, je potrebno
upoštevati podrobnejša merila in pogoje za območja, za katere je
predvidena priprava OPPN. |
(8) V EUP, kjer je
predvidena gradnja DV 2x400 Cirkovce Pince je pri poseganju na kmetijska
zemljišča potrebno dodatno upoštevati določbe DPN. |
(9) V EUP DP03 je
potrebno pri gospodarjenju z gozdom in poseganju v EUP upoštevati
omejitve, ki jih določajo predpisi o varstvu voda. |
(10) V EUP HV02 na
parcelah 647/1, 647/2, 647/3-del, 647/5 in 647/6, vse k.o. Veliki Okič,
ni dopustna intenzivna raba kmetijskih zemljišč. Dopustna je uporaba
zemljišča kot ekstenzivnega travišča. |
(11) V EUP HV02 na
parceli 773/3 k.o. Veliki Okič dopustno postaviti pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt s površino do vključno 30 m2 in z
največjo višino objekta do vključno 5 m. |
(12) V EUP VI05 ni
dopustna intenzivna raba kmetijskih zemljišč. Dopustna je uporaba
zemljišča kot ekstenzivnega travišča. |
(13) V EUP HV02 na
parceli 79/1 k.o. Majski Vrh dopustno postaviti pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt. |
(14) V EUP HV02 na
parceli 10 k.o. Dravci dopustno postaviti pomožni kmetijsko-gozdarski
objekt. |
|
91.člen |
(podrobnejši pogoji za
območja voda – VC, VI) |
(1) S prostorskimi
izvedbenimi pogoji za območja voda občina ureja naslednje EUP in dele
EUP: |
1. DN01
VC Dravinja – zahodni del do AC, |
2. DN02
VC Dravinja – vzhodni del do AC, |
3.
DP02 VC Dravsko polje južno od
DV do Dravinje-zahodni del, |
4.
DP09 VC Dravsko polje – južno
od Ptujskega jezera do DV, |
5.
DP10 VC Dravsko polje – južno
od DV do Dravinje-vzhodni del |
6.
DP11 VC gramoznica Tržec, |
7.
DP14 VC Dravsko polje – severno
med AC in RC ob Polskavi, |
8.
DP22 VC DPA-od ceste v Tržec,
do meje občine, |
9.
HV01 VC, VI Haloze – območje Dolene, |
10.
HV02 VC, VI Haloze – območje
Leskovca, |
11.
PB01 VC vaško naselje, |
12.
TR01 VC staro vaško naselje. |
(2) Namenska raba v EUP
je opredeljena kot območje voda, podrobnejša pa kot območja površinskih
voda –celinske vode (VC) in področje vodne infrastrukture (VI) . |
(3) V EUP je dopustno
graditi vrste objektov z namembnostjo, kot so opredeljeni v PRILOGI 1
tega odloka, ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v PRILOGI 2 tega odloka. |
(4) Pri vodno
infrastrukturnih ureditvah (ribnikih) je potrebno upoštevati naslednje
omilitvene pogoje: |
1. pri morebitnih
dodatnih ureditvah obstoječih vodnih površin in pri gradnji novih vodnih
površin je potrebno vsaj del brežin urediti na način, s katerim bo
izvedena razgibanost brežin z različnimi globinami in plitvinami ter
omogočeni pogoji za rast vodne vegetacije, |
2. ureditev ni
dopustno umetno osvetljevati. |
(5) Struge vodotokov je
potrebno redno vzdrževati, tako v smislu košenja kot tudi odstranjevanju
plavja. Na vseh potokih je potrebno preprečevati odlaganje odpadkov in
gradbenega materiala na poplavnem območju in v samo strugo. |
(6) Pri poseganju v
bližino vodotokov in ostalih površin je dopustno posegati v vodne in
obvodne površine, v skladu s predpisi o vodah. |
(7) V EUP DP11
Gramoznica Tržec je potrebno upoštevati dodatne pogoje, ki so določeni v
(6) odstavku 84. člena odloka. |
(8) V EUP HV02, na
obstoječem ribniku na parcelah 39-del, 61-del, 263/7-del in 263/8-del,
vse k.o. Trdobojci, mora investitor pred pridobitvijo vodnega dovoljenja
in dovoljenja za poseg v prostor, zaradi uničenja obrežne vegetacije ob
obstoječem potoku (habitatni tip obrežna vrbovja, jelševja in jesenovja)
ter zagotavljanja naravovarstvenih ciljev območja Natura 2000 upoštevati
naslednje dodatne pogoje: |
1. prepustiti polovico
brežine ribnikov naravni sukcesiji, |
2. ali obnoviti
habitatni tip z zasaditvijo z avtohtonimi krajevno značilnimi
grmovnicami in drevesnimi vrstami za ta habitatni tip, |
3. izpolnitev pogojev
potrdi pred izdajo dovoljenj pristojni organ za varstvo narave. |
(9) V EUP HV02, na
obstoječem ribniku na parcelah 18-del k.o. Belavšek in 387/1-del k.o.
Repišče mora investitor pred pridobitvijo vodnega dovoljenja in
dovoljenja za dodatno poseganje v prostor, zaradi varstva habitatnega
tipa, upoštevati naslednje dodatne pogoje: |
1. prepustiti polovico
brežine ribnikov naravni sukcesiji, |
2. za gospodarsko rabo
vode pridobiti ustrezno vodno dovoljenje, |
3. izpolnitev pogojev
potrdi pred izdajo dovoljenj pristojni organ za varstvo narave. |
|
2.3
Podrobnejša merila in pogoji za območja predvidenih OPPN |
|
92.
člen |
(območja s predvidenimi
OPPN) |
(1) Občina je v skladu
z načrtovanimi posegi in namensko rabo opredelila naslednja območja EUP
LZ02, PB05, PB13 in VI03, za katere je predvidena priprava in sprejem
OPPN. Določbe v nadaljevanju tega odloka je potrebno upoštevati tudi na
območjih, kjer bi bila potrebna priprava OPPNp ali kjer je predvidena
dolgoročna širitev naselij, za katere bo potrebno izdelati OPPNp po
predhodni opredelitvi namenske rabe prostora v stavbno zemljišče. |
|
93.
člen |
(dopustni posegi pred
izdelavo OPPN) |
(1) Za EUP, za katere
je predvidena izdelava podrobnejših prostorskih načrtov, so do sprejema
OPPN, razen objektov iz PRILOG 1 in 2 tega odloka, dopustne naslednje
vrste gradenj in ureditev: |
1. rekonstrukcije,
nadzidave, dozidave obstoječih legalno zgrajenih objektov in vzdrževalna
dela na teh objektih, ki ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe
podrobnejšega prostorskega načrta, |
2. odstranitev
objektov in gradnja na lokaciji predhodno odstranjenega objekta ter
druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, ki ne bodo
onemogočale zasnove in izvedbe OPPN, |
3. novogradnja
objektov in naprav javne gospodarske infrastrukture in enostavnih ter
nezahtevnih objektov v teh EUP, vključno z nadzidavo in dozidavo ter
gradnjo prizidkov, rekonstrukcije, prenove in sanacije teh objektov,
dopolnilna gradnja, gradnja novih objektov po predhodni odstranitvi
obstoječih, sprememba namembnosti objektov ter redna vzdrževalna in
investicijska vzdrževalna dela na teh objektih, v kolikor ne bodo
onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta. |
(2) V EUP VI08, VI09,
VI10, LV08, LV09, LV10, PB10, PB11, PB12, PB14, PB15, PB16, SE05, TR08,
TR09, LZ06 in LZ07, ki predstavljajo dolgoročne širitve naselij in druge
ureditve, s katerimi se spreminja prostor in za katere je obvezna
izdelava podrobnejših prostorskih načrtov, so do uskladitve namenske
rabe prostora in sprejema podrobnejšega prostorskega načrta, dopustne
naslednje vrste gradenj in ureditev: |
1. ureditve, ki
omogočajo uporabo in vzdrževanje dosedanje namenske rabe prostora, |
2. novogradnja
objektov in naprav javne gospodarske infrastrukture in enostavnih ter
nezahtevnih objektov, v kolikor ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe
podrobnejšega prostorskega načrta. |
(3) V EUP predvidene
dolgoročne širitve niso dopustni posegi, ki bi povečevali vrednost
zemljišč zaradi možnosti dolgoročne spremembe namenske rabe v stavbno
zemljišče kot so: |
1. nova zasaditev
trajnih nasadov, če je bila površina do sedaj brez trajnih nasadov, |
2. izvedba agrarnih
operacij, razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje dosedanje namenske
rabe, |
3. izvedba parcelacije
za prodajo stavbnih zemljišč. |
(4) Na manjših območjih
notranjega razvoja v EUP, kjer se bo izvedla zgostitev pozidave brez
predhodne izdelave OPPN (takšni primeri so opustitev kmetije in namesto
nje gradnja stanovanjskih in drugih objektov ali preusmeritev kmetije,
zapolnitve vrzeli ali zaključena pozidava, kjer bi v vseh predhodno
navedenih primerih nastalo manj kot 8 gradbenih parcel na površini,
manjši od 80 arov), morajo investitorji predhodno zagotoviti izdelavo
elaborata sprejemljivosti posega – lokacijski preizkus, ki ga mora
potrditi pristojni organ občine po lastni strokovni presoji ali po
predhodnem mnenju pooblaščene strokovne organizacije. Lokacijski
preizkus mora podati sprejemljivo zasnovo za: |
1. prometno ureditev
območja z navezavo na obstoječo omrežje, |
2. energetsko in
komunalno ureditev s priključki na obstoječe omrežje, |
3. povezave in
soodvisnosti s sosednjimi območji, upoštevati je potrebno tudi možnost
škodljivega vplivanja na soseščino, |
4. pozidavo območja,
vključno z ureditvijo zasebnih in skupnih zelenih površin, |
5. ločeno zbiranje, v
kolikor obstoječa mreža ekoloških otokov ne more sprejeti povečane
količine odpadkov. |
|
94.
člen |
(splošni PIP za pripravo,
spremembo ali dopolnitev OPPN in DPN) |
(1) Za EUP, ki se
urejajo s sprejetimi podrobnejšimi prostorskimi akti ali pa občina
predvideva pripravo OPPN, je dopustna priprava enotnega OPPN za celovito
območje EUP ali več ločenih OPPN za posamezne dele EUP, ki predstavljajo
prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s
predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo),
pri čemer naj dinamika priprave posameznih OPPN v EUP zagotavlja
smiselno zaporednost prostorskih ureditev. Z novim aktom je dopustno
nadomestiti veljavne akte in se izogniti postopku sprememb in dopolnitev
posameznih veljavnih podrobnejših aktov za del EUP ob upoštevanju
smiselne prostorske in funkcionalne členitve območja in možne
zaporednosti prostorskih ureditev. |
(2) Če se izdela OPPN
samo za del območja, za katerega je opredeljena izdelava OPPN, je
potrebno pripraviti ustrezne strokovne podlage za celotno območje OPPN
in sočasno z delom občinskega podrobnega prostorskega načrta sprejeti za
celotno območje tudi rešitev omrežja prometne in gospodarske javne
infrastrukture ter izdelati program opremljanja zemljišča, ki bo podlaga
za izračun stroškov komunalnega opremljanja tudi za vsak posamezni
občinski podrobni prostorski načrt. |
(3) Meje in podrobnejšo
namensko rabo za OPPN, ki so prikazani v grafičnih prikazih tega OPN, je
v postopku priprave dopustno prilagoditi podrobnim programskim zahtevam
in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in
infrastrukture. Meje OPPN je dopustno spreminjati pod pogojem, da s
spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih ali izključenih
parcel ali da občinski svet Občine Videm sprejme akt, s katerim
ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo območja OPPN. |
(4) Na območju OPPN za
stanovanjsko gradnjo je potrebno zagotoviti ureditev javnih in poljavnih
površin za zelenice, parke, igrišča, otroška igrišča in podobno v obsegu
najmanj 15 % celotne površine OPPN. |
(5) Na območju OPPN za
stanovanjsko gradnjo občina določi, da je del ali celotno območje
urejanja lahko čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o varstvu
pred hrupom, kar pri načrtovanju zahteva upoštevanje urbanističnih,
arhitekturnih in tehničnih ukrepov varstva pred hrupom. |
(6) Nezazidana stavbna
zemljišča na območju predvidenega OPPN morajo lastniki parcele do
pričetka izvajanja OPPN vzdrževati v urejenem stanju. Za vmesno obdobje
je dopustna začasna sprememba dejanske rabe, ki ne sme biti funkcionalno
ali vizualno moteča za celotno območje. |
(7) Kriteriji za
določanje prostorskih ureditev, za katere je obvezna izdelava OPPN, v
OPN pa niso predvideni so: |
1. gradnja objektov z
enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali
presega 0,8 ha površine - velja tudi za območja širitev naselij in
območja sanacij razpršene gradnje, |
2. gradnja objektov z
več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je
zmogljivost objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj, |
3. kamp nad površino
0,5 ha, |
4. na površinah, kjer
je potrebno urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov (tudi
komasacija ali razlastitev stavbnih zemljišč) in na površinah, ki nimajo
urejenih dovozov, |
5. na območjih
proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, kadar gre za kompleksne
preureditve ter nadomestne gradnje in za sanacijo ali za spremembe
tehnologije, |
6. gradnja gospodarske
javne infrastrukture za omrežja, daljša od 1000 m s pripadajočimi
infrastrukturnimi objekti, |
7. objekti gospodarske
javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v
primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka
opredeljena s tem odlokom, |
8. prostorske ureditve
na območjih prepoznavnosti zunaj naselij. |
(8) OPPN, ki ni posebej
opredeljen v OPN, je dopustno izdelati za prostorske ureditve večjega
obsega, za katere so znani investitorji, se z njimi načrtuje ali
rekonstruira gospodarska javna infrastruktura, zagotavlja delovanja
obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin,
namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, za predvidene sanacije
in prenove naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč. |
(9) Za območja manjših
širitev naselij, ki so po številu objektov in površini nižja od
kriterijev, navedenih v 1. alineji sedmega odstavka, hkrati pa imajo že
izvedeno opremljenost nepozidanih stavbnih zemljišč z vso gospodarsko
javno infrastrukturo, kar ugotovi župan s sklepom na osnovi predhodne
preverbe območja, priprava OPPN ni potrebna. Posegi v prostor se
izvajajo po merilih in pogojih iz tega odloka. |
(10) V postopku
priprave OPPN mora načrtovalec upoštevati usklajene zahteve (pogoje)
nosilcev urejanja prostora in pridobiti natančne podatke o poteku tras
obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture ter jih upoštevati v
postopku priprave OPPN. |
|
95.
člen |
(dodatni pogoji in merila
za pripravo OPPN po EUP ter merila za območja) |
(1) Dodatni pogoji in
merila za poseganje v prostor oziroma pripravo OPPN po EUP s katerimi so
določena izhodišča, ki jih morata pripravljalec in investitor upoštevati
v postopku priprave in sprejemanja OPPN, so navedeni v nadaljevanju tega
člena. |
(2) V EUP PB05 Pobrežje
– del naselja ob cesti v Tržec je poleg splošnih usmeritev potrebno
upoštevati: |
1. izhodiščno osnovno
namensko rabo prostora v EUP, |
2. funkcionalno
povezanost s površinami za bivanje in s površinami za ostale dejavnosti
v naselju, |
3. tehnične predpise,
ki urejajo gradnjo stanovanjskih in spremljajočih objektov, |
4. arhitektonsko in
urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja podeželskih naselij,
ali nadgradnjo te tradicije z modernejšim oblikovanjem, ki bo vidno
poudarjala krajinsko privlačnost in vzpostavila naselbinski rob naselja, |
5. vzpostavitev
javnega cestnega omrežja, ki bo zagotavljalo prometno dostopnost in
prepustnost območja in zagotavljalo dvostransko priključevanje ceste iz
območja OPPN na osrednjo cesto skozi naselje, |
6. omejitve v
prostoru, zlasti poplavno ogroženost območja. |
|
(3) V EUP PB13 Pobrežje
– nepozidano območje med starim in novim naseljem
je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. izhodiščno osnovno
namensko rabo prostora v EUP, |
2. funkcionalno
povezanost s površinami za bivanje in s površinami za ostale dejavnosti
v naselju, |
3. tehnične predpise,
ki urejajo gradnjo stanovanjskih in spremljajočih objektov, |
4. arhitektonsko in
urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja podeželskih naselij,
ali nadgradnjo te tradicije z modernejšim oblikovanjem, ki bo vidno
poudarjala krajinsko privlačnost in vzpostavila naselbinski rob naselja, |
5. vzpostavitev
javnega cestnega omrežja, ki bo zagotavljalo prometno dostopnost in
prepustnost območja in zagotavljalo dvostransko priključevanje ceste iz
območja OPPN na osrednjo cesto skozi naselje, |
6. varstvene režime v
prostoru. |
(4) V EUP LZ02 Zgornji
leskovec – nova pozidava zahod je poleg
splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. izhodiščno osnovno
namensko rabo prostora v EUP, |
2. funkcionalno
povezanost s površinami za bivanje in s površinami za ostale dejavnosti
v naselju, |
3. tehnične predpise,
ki urejajo gradnjo stanovanjskih in spremljajočih objektov, |
4. arhitektonsko in
urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja podeželskih naselij,
ali nadgradnjo te tradicije z modernejšim oblikovanjem, ki bo vidno
poudarjala krajinsko privlačnost in vzpostavila naselbinski rob naselja, |
5. vzpostavitev
javnega cestnega omrežja, ki bo zagotavljalo prometno dostopnost in
prepustnost območja in zagotavljalo dvostransko priključevanje ceste iz
območja OPPN na osrednjo cesto skozi naselje, |
6. varstvene režime v
prostoru. |
(5) V EUP VI03 Videm –
večnamenska dvorana je poleg splošnih
usmeritev potrebno upoštevati: |
1. izhodiščno osnovno
namensko rabo prostora v EUP, |
2. funkcionalno
povezanost s površinami za ostale dejavnosti v naselju, |
3. tehnične predpise,
ki urejajo gradnjo večnamenskih objektov, namenjenih kulturnim
dejavnostim druženju in drugim prireditvam, |
4. arhitektonsko in
urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja podeželskih naselij,
ali nadgradnjo te tradicije z modernejšim oblikovanjem, v skladu z
izdelano idejno zasnovo, |
5. vzpostavitev
javnega cestnega omrežja, ki bo zagotavljalo prometno dostopnost in
prepustnost območja in zagotavljalo dvostransko priključevanje ceste iz
območja OPPN na osrednjo cesto skozi naselje ter ureditev površin za
mirujoči promet, |
6. varstvene režime v
prostoru. |
|
4.
Prehodne in končne določbe |
|
96.
člen |
(prehodne določbe) |
(1) Postopki za izdajo
dovoljenja za poseganje v prostor, začeti pred uveljavitvijo tega
odloka, se nadaljujejo in dokončajo po določilih aktov, ki so na
obravnavanem območju veljali pred sprejemom tega odloka. |
(2) Nezahtevni in
enostavni objekti morajo biti končani v enem letu od pričetka del.
|
|
97.
člen |
(prenehanje veljavnosti
prostorskih aktov) |
(1) Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati prostorske sestavine dolgoročnega plana za
območje Občine Videm: |
1. Dolgoročni plan občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93,
16/94), |
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 za območje Občine Videm,
dopolnjen v letu 1996 (Uradni list RS, št. 57/97), |
3. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm (Uradni list
RS, št. 87/03), |
4. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm – spremembe
in dopolnitve 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/09), |
5. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm – spremembe
in dopolnitve 2009 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/11). |
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati prostorske
sestavine srednjeročnega plana za območje Občine Videm: |
1. Družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90 – prečiščeno
besedilo, 32/90 – popravek, 25/91, 12/93, 16/94), |
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za
območje Občine Videm, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni list RS, št.
57/97), |
3. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm – spremembe
in dopolnitve 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/09), |
4. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm – spremembe
in dopolnitve 2009 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/11). |
(3) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji
prostorski izvedbeni akti na območju Občine Videm: |
1. Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Videm (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92 – popravek, 27/93, 26/94, Uradni
list RS, št. 58/98), |
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta:
prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Videm (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 35/07, 25/11 – sklep, 37/12 – obvezna razlaga,
13/15 – obvezna razlaga), |
3. Odlok o sprejemu prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo
degradiranega prostora za območje občine Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 16/94) – za območje Občine Videm. |
|
|
|
98.
člen |
(prostorski akti, ki
ostanejo v veljavi) |
(1) Z dnem uveljavitve
tega odloka ostanejo v veljavi kot prostorski akti za urejanja prostora
na območju veljavnosti, ki je določena v posameznem navedenem aktu,
naslednji občinski prostorski akti: |
1. Odlok o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja P18-M1 območje poslovno –
logistične cone Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/11,
47/14). |
|
99.
člen |
(upoštevanje državnih
prostorskih načrtov) |
(1) Z dnem uveljavitve
tega odloka se kot prostorski akti za urejanja prostora na območju
veljavnosti, ki je določena v posameznem navedenem aktu, upoštevajo
naslednji državni prostorski akti: |
1. Uredba o državnem
lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica – Draženci (Uradni
list RS, št. 73/05), |
2. Uredba o državnem
prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci – mednarodni mejni prehod
Gruškovje (Uradni list RS, št. 75/10, 56/12), |
3. Uredba o državnem
prostorskem načrtu za gradnjo daljnovoda 2x400 kV Cirkovce – Pince
(Uradni list RS, št. 55/12), |
4. Uredba o določitvi
ureditvenega območja meddržavnega mejnega prehoda Zg. Leskovec (Uradni
list RS, št. 34/07); le kot določitev območja urejanja. |
(2) Po uveljavitvi tega
odloka je na območju Občine Videm pri poseganju v prostor potrebno
upoštevati tudi naslednja DPA v pripravi: |
1. Državni prostorski
načrt za plinovod M9 Lendava–Kidričevo, |
2. Državni prostorski
načrt za glavno (hitro) cesto Hajdina Ormož, na odseku Ptuj – Markovci. |
|
100.
člen |
(določitev poteka državne
meje) |
(1) Določbe tega odloka
v tekstualnem in grafičnem delu ne določajo vnaprej in nimajo nobenega
pravnega vpliva na končni potek kopenske državne meje med Republiko
Slovenijo in Republiko Hrvaško na območju Občine Videm. |
|
101.
člen |
(vpogled v občinski
prostorski načrt) |
(1) Občinski prostorski
načrt Občine Videm je na vpogled na sedežu Občine Videm in na sedežu
Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. |
|
102.
člen |
(nadzor nad izvajanjem
odloka) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat pristojen za prostor. |
|
103.
člen |
(začetek veljavnosti) |
(1) Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka:
35-31/2013-011 |
Datum: 3.11.2015 |
|
|
Občina Videm |
|
Friderik Bračič, župan |
|
Prilogi:
|
Priloga 1:
Vrste
objektov glede na namen |
Priloga 2:
Nezahtevni in enostavni objekti, vzdrževanje objekta |