Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-Skl.US:U-I-43/13-8) ter 15. člena Statuta Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/14, 3/18) je Občinski svet Občine Vodice na svoji 8. redni seji, dne 18.6.2019 sprejel

ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE VODICE

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 1/14, 8/14, 4/15; Uradni list RS, št. 17/15) (v nadaljevanju: OPN).

2. člen

Spremenita se prvi in peti odstavek 1. člena tako, da se glasita:

»(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt občine Vodice (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., pod št. 7228, januarja 2014 in pod št. 7794, junij 2019.«

»(5) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:

številka karta    merilo

1.  Pregledna karta občine         1:25 000

2.  Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture       1:25 000

3.  Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev  1:5 000

4.  Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture      1:5 000

5.  Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP Vo_59

6.  Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP Ve_14

7.  Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP Re_7

8.  Prikaz območij z II. stopnjo varstva pred hrupom       1:5 000

3. člen

Spremeni se drugi člen tako, da se glasi:

»2. člen

(uporabljeni izrazi)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.  Bruto tlorisna površina (v nadaljevanju BTP)  je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m).

2.  Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50% obstoječe BTP objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50% obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta (skupaj obstoječi del ter dozidani oz. nadzidani del). Dozidavo oziroma nadzidavo objekta je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.

3.  DPN je Državni prostorski načrt.

4.  Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.

5.  Dvostanovanjska stavba – skupina 1121, podskupina 11210 CC-SI, obsega največ  dve stanovanji in v posebnih primerih do 49% BTP, ki so namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji, in je po obliki in strukturi prilagojena gradbeni strukturi prostostoječe stavbe.

6.  Dvojček sestavljata dve enostanovanjski stavbi z enakima gabaritoma, ki se gradita sočasno, na podlagi skupnega gradbenega dovoljenja pridobljenega s skupno projektno dokumentacijo, na skupni vmesni parcelni meji in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima gradbenima parcelama.

7.  Enostanovanjska stavba – skupina 1110, podskupina 11100 CC-SI, obsega največ eno stanovanje in v posebnih primerih do 49% BTP, ki so namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji, in je po obliki in strukturi prilagojena gradbeni strukturi prostostoječe stavbe. Prostostoječa stanovanjska stavba je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom.

8.  Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določijo namenska raba prostora, in enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta.

9.  Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo šteje tudi pritličje (P) in mansarda (M).

10. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom.

11. Delež zelenih površin (v nadaljevanju DZP) se izrazi v odstotkih odprtih zelenih površin glede na gradbeno parcelo objekta. Za odprte zelene površine se štejejo zelene površine na raščenem terenu. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

12. Faktor zazidanosti gradbene parcele (v nadaljevanju FZ) je razmerje med zazidano površino vseh stavb in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je zazidana površina vseh stavb vsota tlorisnih projekcij zunanjih dimenzij največjih etaž zahtevnih, manj zahtevnih in pomožnih objektov nad in pod terenom. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči.

13. Frčada je del strehe, namenjen za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.

14. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.

15. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.

16. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel oziroma več delov zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

17. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

18. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.

19. Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, in vključujejo predvsem železnice, javne ceste, javne poti, trge, otroška igrišča, parkirišča, pokopališča, parke, druge urejene zelene površine ter rekreacijske in športne površine.

20. Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.

21. Komunalna oprema so:

-    objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,

-    objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,

-    objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.

22. Klet (v nadaljevanju K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in kjer je več kot 50% bruto etažnega volumna kleti vkopanega.

23. Mansarda (v nadaljevanju M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod praviloma dvokapno streho streho, z višino kolenčnega zidu v najnižjem delu 1,60 m ali manj.

24. Nadstropja so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda.

25. Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.

26. Nezakonita gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja ali v neskladju z njim.

27. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom nestanovanjskih.

28. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

29. Objekti in naprave za oglaševanje so objekti namenjeni oglaševanju, ki so po izvedbi lahko gradbeni objekti po določbah zakona o graditvi objektov oziroma objekti in naprave za oglaševanje, ki niso gradbeni objekti po določbah zakona o graditvi objektov, vsi pa so zgrajeni oziroma postavljeni z namenom, da služijo kot plakatna mesta za oglaševanje in obveščanje. Vrste objektov ter merila in pogoje za oglaševanje določa občinski predpis, ki ureja oglaševanje na območju občine Vodice.

30. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.

31. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, za čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.

32. Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.

33. Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro otrok, opremljena z urbano opremo in zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

34. Parkirna površina "parkiraj in se pelji'' (P&R) je večji parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom.

35. Podolgovat tloris je tloris, izhajajoč iz pravokotnika.

36. Pomožni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.

37. Poseg v prostor je poseg v ali na gradbeno parcelo objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.

38. Praviloma - izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.

39. Pretežno pomeni, da kaj predstavlja večji del česa (najmanj 60%). To pomeni, da je možno znotraj neke dejavnosti, enote urejanja prostora, območja podrobne namenske rabe ali objekta spremeniti 40% površin za drugo dejavnost/rabo/tip objekta/ipd.

40. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča.

41. Pritličje (v nadaljevanju P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.

42. Razpršena poselitev je tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih malih naselij, ki jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone poselitve.

43. Razpršena gradnja predstavlja območja z nizko gostoto naselitve, z nestrnjeno, redko razmestitvijo objektov v prostoru, med katerimi je več kot 100 m nepozidanih oziroma kmetijskih zemljišč. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije.

44. Regulacijske črte (regulacijska linija in gradbena meja) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.

-    regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;

-    gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost gradbene parcele.

45. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.

46. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.

47. Solarni sistemi so sistemi, ki omogočajo izkoriščanje sončne energije. Glavni sestavni deli solarnih sistemov so sprejemniki sončne energije, hranilniki toplote in prenosniki toplote.

48. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.

49. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namembnosti objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico.

50. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.

51. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.

52. Trg je odprta površina v javni rabi , ki je delno ali v celoti obdana s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.

53. Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.

54. Varovalni pas prometne in komunalne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

55. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.

56. Višina stavbe se meri od najnižje kote stavbe na terenu  do najvišje točke slemena stavbe s poševno streho ali venca stavbe z ravno streho. Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture, vendar največ za do 1,5 m.

57. Vodno zemljišče obsega strugo vodotoka skupaj z brežino do prehoda v okoliški ravninski teren, v primeru strmega pobočja pa do prehoda iz območja vodne erozije in nanosov v okoliško zarast ali pobočne nanose.

58. Vrstna hiša  je enostanovanjska stavba v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki se z zunanjim zidom stika z zunanjim zidom sosednjega objekta.

59. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba tako, da se ne spreminja oblika, zmogljivost, velikost in namembnost obstoječega objekta in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente objekta. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.

60. Zakonito zgrajeni objekt je objekt zgrajen na podlagi izdanega upravnega dovoljenja (uporabno dovoljenje, gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte, odločba o priglasitvi del in lokacijska informacija za gradnjo enostavnih objektov) ali objekt zgrajen pred 31. decembrom 1967.

61. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.

62. Zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo.

63. Zelene površine so urejene in opremljene (otroška igrišča, parkovna oprema, spominska obeležja ipd.) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, bivanju na prostem, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človeškega okolja.

64. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

65. ZN je Zazidalni načrt.«

»(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.«

»(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.«

4. člen

Spremeni se četrti člen tako, da se glasi:

»4. člen

(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)

V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:

−   Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07-ZPNačrt),

−   Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07-ZPNačrt),

−   Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014 - 2020,

−   Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi,

−   Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.«

5. člen

Spremeni se prvi odstavek šestega člena tako, da se glasi:

»(1) Razvojne potrebe občine po novih stavbnih zemljiščih so namenjene stanovanjski gradnji, prometnim površinam, površinam za razvoj gospodarskih dejavnosti, manjši trgovini, pošti in bančni poslovalnici, potrebam javnih gospodarskih služb ter gradnji doma starejših občanov, površinam potrebnim izobraževanju in večnamenski dvorani ter površinam za selitev kmetij.«

6.  člen

V prvem odstavku sedmega člena se besedo »Večino« nadomesti z besedo »Večina«.

7. člen

V osmem členu se:

−   v prvem odstavku zamenja besedo »Novo« z besedo »Nova«

−   spremeni tretji odstavek tako, da se glasi: »(3) Obnoviti in zagotoviti je treba ustrezno prometno infrastrukturo tako lokalno kakor državno. Za potrebe razvoja gospodarske cone Lokarje se izvede lokalno obvozno cesto s priključkom na regionalno cesto Vodice–Moste. Dopolni se prometno omrežje na območju Pustnic. Na dveh odsekih avtoceste Ljubljana–Kranj sta predvideni gradnji protihrupnih ograj (Pustnice, Repnje). Na vstopu v naselje Vodice (vzhodno od avtocestnega priključka Vodice) se locira P&R s katerim se  vzpostavi ena od intermodalnih prestopnih točk omrežja LUR.«

−   v četrtem odstavku se črta zadnji stavek: »Kolesarsko pot se uredi tudi ob prestavljeni regionalni cesti Vodice – Sp. Brnik.«

−   spremeni sedmi odstavek tako, da se glasi: »(7) Za potrebe razvoja rekreacije in turizma se smiselno upoštevajo strokovne podlage za razvoj turizma v občini Vodice (maj 2015), ki podajajo izhodišča za zasnovo kolesarskih poti s počivališči in pohodniškimi potmi, površin za piknike, športno-turistične infrastrukture, nastanitvenih zmogljivosti in umestitev turistično-kulinaričnih dogodkov. Osnova za razvoj so potenciali naravne in kulturne krajine v osi med Skaručno in Kosezami. Osrednja vloga središča za šport in rekreacijo bo še naprej ostala na območju Vodic in Sela. V Vodicah gre predvsem za območje ob osnovni šoli, območje severno od naselja Pustnice ter območje konjeniškega centra. Na območju Šinkovega Turna se spodbuja razvoj turizma in kulturnih dejavnosti.«

−   spremeni deveti odstavek tako, da se glasi: »(9) Degradirane in ekstenzivno izrabljene površine se bo saniralo. Območje opuščenega kamnoloma Povodje se nameni za družbene dejavnosti, kot so turizem in rekreacija, kultura in izobraževanje ali druge javne dejavnosti.«

−   doda 11. odstavek, ki se glasi:

»(11) Cilj prostorskega razvoja občine je tudi varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in  drugimi nesrečami.«

−   doda 12. odstavek, ki se glasi:

»(12) Ohranjalo se bo kmetijska zemljišča in s tem zagotavljalo možnost oskrbe prebivalstva s kakovostno lokalno pridelano hrano.«

8.  člen

V devetem členu se:

−   doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Ob naselju Repnje se bo uredila nova obrtna cona za potrebe razvoja in širitve obstoječih lokalnih gospodarskih dejavnosti.«

−   prejšnji tretji odstavek se preštevilči v četrti odstavek.

9. člen

V drugem odstavku desetega člena se črta beseda »ekstenzivnega« pred besedo »kmetijstva«.

10. člen

Spremeni se 12. člen tako, da se glasi:

»12. člen

(druga, za občino pomembna območja)

Na pretežno kmetijskem območju se ohranja kmetijska dejavnost. Za področji pod Rašico in pod Šmarno goro se načrtujeta dva krajinska parka, ki čakata na ustrezno razglasitev in upravljanje. Območji sta vključeni med varovane režime.«

11. člen

Spremeni se drugi odstavek 13. člena tako, da se glasi:»(2) Za naselja Zapoge, Repnje, Skaručna, Polje, Bukovica in Utik so izdelani urbanistični načrti, ki so podlaga za določitev razvoja in določitev prostorsko izvedbenih pogojev.«

12. člen

Spremeni se drugi odstavek 14. člena tako, da se glasi: »(2) Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se ureja z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Vodice. S programom je opredeljen način izgradnje kanalizacijskega sistema na območju občine s prostorsko in časovno opredelitvijo. Za vsa naselja, za katera je sprejet Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in za vsa območja širitev bo potrebno izdelati programe opremljanja za komunalno infrastrukturo.«

13. člen

V 15. členu se:

−   spremenita drugi in tretji odstavek tako, da se glasita:

 »(2) Omrežje državnih cest v občini je primerno razvejano, vendar pa je njihovo stanje slabo in so ceste potrebne rekonstrukcije.«

»(3) Občinske lokalne ceste in javne poti so primerno razvejane, vendar v slabem stanju. Za potrebe razvoja gospodarske cone Lokarje se izvede lokalno obvozno cesto s priključkom na regionalno cesto Vodice–Moste. Na podlagi variantnih rešitev se dopolni prometno omrežje na območju Pustnic.«

−   črta šesti odstavek

−   prejšnji 7., 8. in 9. odstavek se preštevilčijo v 6., 7. in 8. odstavek.

14. člen

Spremeni se peti odstavek 17. člena tako, da se glasi: »(5) Prenosni sistem zemeljskega plina na območju občine poteka iz smeri Domžal skozi Vodice, kjer se razdeli na prenosni sistem zemeljskega plina proti Škofji Loki in Ljubljani. To so trase prenosnega plinovoda z oznakami M2/1 Trojane–Vodice, M5/R51 Vodice–TE-TOL, M3/1 Kalce–Vodice, M9 Kidričevo–Vodice in M10 Vodice–Rateče, ki se urejajo z državnimi prostorskimi načrti.«

15. člen

V 18. členu se doda osmi odstavek, ki se glasi: »(8) Sanirano bo omrežje melioracijskih jarkov.«

16. člen

V prvem odstavku 22. člena se doda beseda »predvsem« pred besedo »Povodje«.

17. člen

Spremenita se tretji in peti odstavek 23. člena tako, da se glasita:

»(3) Glede na strateške usmeritve občine ter poselitvene trende in razvojne potrebe so predvidene širitve naselij s poudarkom na širitvi pomembnejšega lokalnega središča - občinskega središča na podlagi urbanističnega načrta Vodice in na podlagi rešitev javnega urbanistično arhitekturnega natečaja za omenjeno občinsko središče ter celovitih urbanističnih zasnov ostalih naselij.«

»(5) Proizvodne dejavnosti se prilagaja potrebam občine. V manjšem obsegu se obrtna in storitvena dejavnost umešča v obstoječe tipe naselij. Jugovzhodno od naselja Repnje se uredi nova obrtna cona.«

18. člen

Spremenita se šesti in osmi odstavek 24. člena tako, da se glasita:

»(6) Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so razvite v naselju Vodice. Površine se nahajajo pri osnovni šoli kjer se predvideva izgradnja večnamenske športne dvorane z zunanjimi športnimi igrišči, na vzhodnem robu naselja Vodice in na območju severno od naselja Pustnice. V naselju Vodice se nahaja konjeniški center Vodice. V Utiku so pri podružnični šoli odprta športna igrišča in dvorana, ureditev novih športnih površin se predvideva ob brunarici pri objektu PGD Bukovica - Utik. Na območju Sela pa je obstoječa infrastruktura namenjena različnim športnim aktivnostim. V naseljih Repnje in Polje se uredi otroška igrišča, v naseljih Polje in Zapoge pa se načrtuje izgradnja vadbišča za gasilsko tekmovalno dejavnost. Občina bo zagotavljala površine in ureditve za kvalitetno preživljanje prostega časa za različne skupine uporabnikov.«

»(8) Zaradi postopnega umika obrtnih dejavnosti iz centra naselja, se na južnem robu naselja Repnje načrtuje nove površine namenjene za obrtno dejavnost in kmetijsko proizvodnjo.«

19. člen

V prvem odstavku 26. člena se besedna zveza »ekstenzivnega kmetijstva« nadomesti z besedno zvezo »kmetijske dejavnosti«.

20. člen

Spremeni se 27. člen tako, da se glasi:

»27. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Zagotavlja se razvoj naselja Vodice kot programsko in funkcionalno ter strukturno in oblikovno urejenega in prepoznavnega središča občinskega pomena. Razvoj pomembnejšega lokalnega središča - občinskega središča se prilagaja naravni prostorski zgradbi, tako da se dolgoročno ohranja kakovosten prostor med potekom Kamniške in Krvavške ulice. Poselitev Vodic se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto in večjimi dimenzijami objektov, kar predvsem velja za nova jedra pozidave, območja prenove ob prometnih vpadnicah in na območjih vozlišč.

V razvoju naselja se upošteva koncept razvoja Vodic, ki temelji na:

−   Ohranjanju prepoznavnih morfoloških značilnosti: dolgoročno se ohranja strnjena pozidava, ki je nastala ob oblikovanju uličnega sistema;

−   Usklajeni namenski rabi prostora: načrtuje se medsebojno dolgoročno usklajena namenska raba prostora, pri kateri bodo stanovanjska območja ustrezno oddeljena od za njih najbolj motečih industrijskih in bodo hkrati dosežene najmanjše oddaljenosti do dnevno potrebne oskrbe, kjer bo zadostna opremljenost s skupnimi in zelenimi površinami stanovanjskih območij;

−   Razporeditev dejavnosti: V Vodicah se zagotavljajo nove površine za družbene dejavnosti in sicer na južnem delu naselja za potrebe gradnje večnamenske športne dvorane z zunanjimi športnimi igrišči in novega gasilskega doma ter za razvoj in širitev obstoječih objektov za izobraževanje (OŠ, vrtec). Na zahodnem delu naselja pa površine za potrebe gradnje P&R.

−   Infrastruktura: Za nadaljnji razvoj Vodic je bistvenega pomena ureditev sistema kanalizacije odpadnih in padavinskih voda, ter nadaljnja plinifikacija naselja, izvedba obvozne ceste v Lokarje in cest na območju Pustnic.

−   Urbanistično in krajinsko urejanje: Večje razvojne površine so predvidene na obrobju naselja. V središču naselja se predvsem ohranjajo sedanja struktura in morfologija pozidave, namenska raba objektov (pretežno družbene, poslovne in mešane dejavnosti, stanovanja) ter obseg in namembnost odprtih površin.

(2) Koncept razvoja naselja Zapoge

Dvigne se standard družbene infrastrukture naselja – uredi se jedro naselja v obliki javnega prostora ob gasilskem domu in se zagotovi nove površine za šport in rekreacijo.

Na ravninskem delu severno od naselja se predvidijo nove površine za izvajanje gasilske dejavnosti (poligon za usposabljanje). Poleg območij prenove je predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.

(3) Koncept razvoja naselja Repnje

Načrtovane so manjše zapolnitve površin za gradnjo na obronkih Repenjskega hriba. Predvidene so tudi manjše širitve za družbene in centralne dejavnosti, rekonstrukcija lokalne ceste in širitev za potrebe prometnih dejavnosti. Jugovzhodno od naselja Repnje se uredi nova obrtna cona.

(4) Koncept razvoja naselja Skaručna

Uredi se splošna podoba vasi – državna cesta na celotnem poteku skozi jedro vasi, doda se manjkajoče pločnike in osvetlitev. Uredi se javno parkirišče in otroško igrišče na območju kulturnega doma. Uredi se avtobusno postajališče pri pokopališču. Pokopališče se širi proti naselju. Predvidene so tudi manjše širitve za družbene dejavnosti (vrtec). Uredi se sprehajalne poti in kolesarske steze ob vodotoku Poljšak, ob predhodnem soglasju pristojnega organa za varovanje narave. Strme travnate in gozdnate brežine nad dolino potoka Poljšak se ohranijo trajno nepozidane.

(5) Koncept razvoja naselja Vesca

Naselje se razvija navznoter tako, da izkorišča obstoječe proste površine.

(6) Koncept razvoja naselja Selo

Naselje se razvija navznoter tako, da izkorišča obstoječe proste površine.

(7) Koncept razvoja naselij Bukovica in Utik

Ureja se družbeno infrastrukturo pri podružnični osnovni šoli in izvede javno parkirišče. Spodbujajo se različne dopolnilne dejavnosti na kmetijah in tudi druge okoljsko nesporne dejavnosti z upoštevanjem naravnih in bivalnih kakovosti ter drugih omejitev. Med gospodarskimi dejavnostmi in bivalnimi območji se zagotovijo zelene bariere. Uredi se večnamensko športno igrišče ob brunarici pri objektu PGD Bukovica - Utik.

(8) Koncept razvoja naselja Polje

V naselju Polje se nasproti gasilskega doma predvideva izgradnja vadbišča za gasilsko dejavnost. Uredi se splošna podoba vasi, predvidena pa je tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.

(9) Koncept razvoja naselij Povodje, Vojsko, Šinkov Turn in Koseze

Spodbujajo se različne dopolnilne dejavnosti na kmetijah, razvoj turizma v povezavi z naravno in kulturno dediščino ter razvoj krajevnih posebnosti oziroma lokalno tipičnih obrtnih dejavnosti.

(10) Koncept razvoja naselij Dobruša, Dornice in Torovo

Naselja se razvija navznoter tako, da izkorišča obstoječe proste površine. Spodbuja se razvoj kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi s poudarkom na turizmu in rekreaciji.«

21. člen

Spremeni se zadnji stavek tretjega odstavka 28. člena tako, da se glasi: »Za naselje Zapoge, ki sodi v območje naselbinske dediščine, se izdela konservatorski načrt za prenovo.«

22. člen

Spremeni se 31. člen tako, da se glasi:

»31. člen

(kmetijstvo)

(1) V občini Vodice kmetijska zemljišča zavzemajo slabo polovico vseh površin. Večina kmetijskih zemljišč na področju občine Vodice sodi med lažje dostopna. Del zemljišč v JV delu občine (pod Rašico) sodi med območja s težjimi pogoji obdelovanja, z naklonom tudi nad 35 %.

(2) Kmetijstvo v občini ima razvojne perspektive v posameznih kmetijah, prevladujejo pa predvsem pol kmetije.

(3) Območje bivše farme Agroemona se še naprej ohranja za dejavnosti, ki jih je smiselno odmikati iz neposredne bližine stanovanj in so povezane s kmetijsko proizvodnjo. Možna je tudi sprememba namembnosti za druge gospodarske in negospodarske dejavnosti.

(4) Evidenca se vodi v geografskem informacijskem sistemu (GIS) v numerični in grafični obliki.«

23. člen

Spremenita se drugi in šesti odstavek 33. člena tako, da se glasita:

»(2) Skozi osrednji del občine poteka melioracijski kanal, ki služi za odvod meteornih in poplavnih voda in ga je treba ustrezno rekonstruirati.«

»(6) Osrednji nižinski del občine je potencialno poplavno ogrožen. Poplavno ogrožena območja so, na podlagi izdelane hidrološko hidravlične presoje vodnega režima za celotno občino, prikazana v Prikazu stanja prostora.«

24. člen

Spremeni se prvi odstavek 34. člena tako, da se glasi: »Na območju občine Vodice ni površinskega kopa (pridobivalnega prostora), za katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin. Degradirano območje opuščenega kamnoloma Povodje se nameni za družbene dejavnosti, kot so turizem in rekreacija, kultura in izobraževanje ali druge javne dejavnosti. Izdela se načrt sanacije in občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).«

25. člen

V 38. členu se:

−   spremeni peti odstavek tako, da se glasi: »(5) Zaradi krčitev gozdnih površin na podlagi uskladitve z dejanskim stanjem in širitvijo kmetijskih zemljišč se gozdna zemljišča nekoliko zmanjšajo.«

−   črta se sedmi odstavek

−   prejšnji 8., 9., 10. in 11. odstavek preštevilči v 7., 8., 9. in 10. odstavek.

26. člen

Spremeni se drugi odstavek 39. člena tako, da se glasi: »(2) V poselitvenih območjih pretežno urbaniziranega območja se dovoljuje poselitev manjše gostote in sicer kot eno in dvostanovanjska gradnja z opredeljeno najmanjšo gradbeno parcelo.«

27. člen

Spremenita se četrti in peti odstavek 41. člena tako, da se glasita:

»(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve gradbene parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.«

»(5) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih podlag in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem odlokom, je treba izdelati interpretacijo natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca in odgovornega geodeta.«

28. člen

Spremeni se 44. člen tako, da se glasi:

»44. člen

(vrste prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Občinski prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju PIP), ki so razdeljeni na:

–   splošne PIP, določene v III. 3 poglavju in III. 4 poglavju ter

–   podrobne PIP (v nadaljevanju PPIP) za posamezno enoto urejanja (Priloga 1) oziroma kot usmeritev za izdelavo OPPN (Priloga 2).

(2) Splošni PIP določajo pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja ter druga merila in pogoje za umeščanje posegov v prostor.

(3) Kadar so za EUP določeni PPIP, je treba upoštevati določila PPIP in tiste splošne PIP, ki jih PPIP ne spreminjajo.

(4) Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III. 6. poglavju.

(5) V splošnih PIP (poglavje III.4), in v PPIP (Priloga 1 in Priloga 2) je uporabljen znak »/« v primeru, če niso določeni posebni urbanistični pogoji.«

29. člen

V 45. členu se:

- črta peta alineja četrtega odstavka

- spremeni šesti odstavek, tako da se glasi: »(6) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v Preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju III. 4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namensko rabo prostora.«

- črta sedmi odstavek,

- osmi odstavek se preštevilči v sedmi odstavek, v katerem se besedna zveza »SSs – urbana prostostoječa enostanovanjska pozidava« zamenja z besedno zvezo »SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava« ter črta zadnja kategorija namenske rabe prostora »Območja drugih zemljišč / L – območja mineralnih surovin / LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora«.

30. člen

V 46. členu se:

- črtata tretji in šesti odstavek

- četrti in peti odstavek se preštevilčita v tretji oziroma četrti odstavek

- doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Za vse občinske objekte, ki so gospodarska ali družbena javna infrastruktura (kot na primer vrtci, šole, športne in kulturne dvorane, igrišča, pokopališča, parkirišča) so dovoljeni vsi posegi iz prvega odstavka tega člena in so zanje dopustna odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev v III.3 in III.4 poglavju, ki se nanašajo na velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov ter velikost in obliko gradbene parcele.«

31. člen

Spremeni se 47. člen tako, da se glasi:

»47. člen

(vrste objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor)

(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine Vodice dopustni tudi naslednji objekti in naprave:

– komunalni objekti, vodi in naprave vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, cestnega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, omrežja javne razsvetljave, podzemnega elektroenergetskega in komunikacijskega omrežja ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj, fotovoltaični objekti in naprave, zbiralnice za odpadke in vsi objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v notranjosti drugega objekta, ki ga je na območju dovoljeno graditi;

– podzemne garaže in kleti v stavbah povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere (možnost gradnje se izkaže na podlagi geomehanskega poročila, ki ga izdela in potrdi pooblaščeni izdelovalec), potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena;

– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;

– objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam;

– zaščitne mreže in ograje do višine 5 m za ograditev igrišč, na katerih se izvaja igra z žogo;

– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);

– podhodi in nadhodi za pešce;

– brvi in mostovi;

– vodnogospodarske ureditve;

– urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, otroških igrišč);

– ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih);

– vzdrževanje cest,

– urejanje in vzdrževanje parkirnih površin (razen parkirišč za tovornjake).

(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine Vodice dopustna izvedba agrarnih operacij.«

32. člen

Spremeni se 48. člen tako, da se glasi:

»48. člen

(vrste pomožnih objektov)

(1) Vrste pomožnih objektov določa odlok o pomožnih objektih na območju Občine Vodice.

(2) Kriteriji za gradnjo in umeščanje pomožnih objektov so opredeljeni v poglavju »III. 4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namensko rabo prostora.«

33. člen

49. členu se spremeni naziv člena tako, da se glasi: »(sprememba namembnosti objektov)«.

34. člen

Spremeni se 50. člen tako, da se glasi:

»50. člen

(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1) Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih stavb, nad in pod terenom, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 m, pomožni objekti pa najmanj 1,5 m, razen če ni z regulacijskimi črtami ali drugimi določili tega odloka določeno drugače. Pri določanju odmika se upošteva odmik najbolj izpostavljenih konstrukcijskih elementov stavbe ali objekta od meje sosednjega zemljišča. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji.

(2) Gradnja novih gradbeno inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 1,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj, vendar ne manj kot 0,5 m. V primeru gradnje javnih gradbeno inženirskih objektov je dopustno, da so objekti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 0,5 m ali manj s soglasjem mejaša.

(3) Če so odmiki stavb ali objektov manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, ter predložiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel. Za stavbe, ki niso pomožni objekti, velja, da morajo biti tudi v primeru manjšega odmika od predpisanega ob pridobljenem soglasju lastnikov sosednjih parcel vključno z najbolj izpostavljenimi konstrukcijskimi elementi od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 1m, razen v primerih iz 7. odstavka tega člena.

(4) V primeru odstranitve obstoječe stavbe in gradnje nove stavbe na mestu poprej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi, določila prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo. Določilo ne velja za odmike od javnih cest, ki se določijo v skladu s soglasjem upravljavca cest.

(5) Nadzidava zakonito zgrajenih stavb tipov AE, C, E in F, ki so od meje gradbene parcele oddaljene manj, kot določa ta odlok, je dopustna s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel, od katerih je nadzidava odmaknjena manj, kot določa ta odlok, in pod pogojem, da so izpolnjena ostala določila tega odloka. Nadzidave stavb tipa AV so dopustne v skladu z določili tega odloka brez odmikov od zunanjega zidu, s katerim se stikajo s sosednjima objektoma.

(6) Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča odmaknjena toliko, da je možna gradnja in vzdrževanje ograje izključno z zemljišča investitorja. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 2 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.

(7) Pomožno kmetijsko - gozdarsko opremo na kmetijskih zemljiščih je dopustno postaviti v takem odmiku od poljske poti, da je zagotovljeno nemoteno obdelovanje kmetijskih površin (neovirano delovanje kmetijske mehanizacije). V varovalnem pasu poljske poti ni dopustna postavitev kmetijsko – gozdarskih objektov in naprav.

(8) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(9) Gradnja stavbe ob meji zemljišča parcele je izjemoma dopustna, če:

–   je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje,

–   je taka gradnja določena z regulacijskimi črtami,

–   če gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne poslabšuje bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici,

–   na skupni parcelni meji (dvojček),

–   na skupnih parcelnih mejah v strnjenem nizu (vrstne hiše),

–   če je sosednje zemljišče v lasti investitorja,

–   je tako določeno v podrobnem prostorskem načrtu.

(10) Gradnja novih stanovanjskih objektov ob gozdnih površinah znotraj ureditvenih območij naselij je možna v oddaljenosti 25 m; izjemoma je odmik lahko manjši, če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi in drugi potrebni ukrepi skladno s soglasjem pristojne gozdarske službe.«

35. člen

Spremeni se 51. člen tako, da se glasi:

»51. člen

(določanje velikosti objektov)

(1) Merila za določanje velikosti objektov opredeljujejo:

–   FZ – Faktor zazidanosti gradbene parcele. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab,

–   DZP – Delež odprtih zelenih površin na gradbeni parceli,

–   V – pomeni določitev višine stavb.

(2) V skladu z okvirnimi urbanističnimi kriteriji glede dovoljenih gostot pozidave naj se glede zazidanosti upoštevajo normativi in standardi za posamezno dejavnost.

(3) Velikost rekonstruiranega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi meril in pogojev, ki veljajo za novogradnje.

(4) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) večja od zazidanosti gradbene parcele, določene s tem prostorskim načrtom, so na zemljiščih obstoječih zakonito zgrajenih objektov dopustne vse gradnje ter spremembe namembnosti objektov v okviru obstoječe zazidanosti, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.«

36. člen

Spremeni se drugi odstavek 52. člena tako, da se glasi: »(2) Dopustna zazidanost zemljišča in delež zelenih površin, po območjih podrobne namenske rabe, sta določena v poglavju III.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namensko rabo prostora, od 104. do 129. člena tega odloka.«

37. člen

Spremeni se 53. člen tako, da se glasi:

»53. člen

(tipologija objektov)

Preglednica 3: Objekti glede na tip zazidave

38. člen

V 54. členu se:

- spremeni naziv člena tako, da se glasi: »(oblikovanje objektov)«

- v prvi vrstici tretjega odstavka se črka »G« nadomesti s črko »F«

- spremeni šesti odstavek tako, da se glasi: »(6) Pri določanju višine stavb je treba upoštevati vertikalen gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Oblika strehe sledi tlorisni zasnovi.«

- spremeni osmi odstavek tako, da se glasi: »(8) Dovoljena je kritina v črni, temni sivi, opečni ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča.«

- dodajo se novi deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo:

»(9) Pri objektih z dvokapno streho je do 30 % strehe lahko ravne.«

»(10) Postavitev sončnih elektrarn in kolektorjev na strehah objektov mora biti usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del strehe.«

»(11) Dopustna je ureditev zelene strehe.«

- prejšnji deveti in deseti odstavek se preštevilčita v 12. in 13.odstavek

- doda se nov 14. odstavek, ki se glasi: »(14) Sončni kolektorji in sončne celice ne smejo segati nad sleme strehe. Fotovoltaične celice na kulturnih spomenikih niso dopustne, na enotah kulturne dediščine pa izjemoma, če se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.«

39. člen

V 55. členu se:

- črta drugi odstavek

- tretji, četrti in peti odstavek se preštevilčijo v drugi, tretji in četrti odstavek

- šesti odstavek se preštevilči v peti odstavek in se glasi: »(5) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju gradbene parcele novega objekta, oziroma v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, v času gradnje.«

- sedmi odstavek se preštevilči v šesti odstavek in se glasi: »(6) Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se na gradbeni parceli ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih in ostale vegetacije dreves:

- v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Najmanjša odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m,

- odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m.«

- osmi odstavek se preštevilči v sedmi odstavek in se glasi: »(7) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve gradbene parcele.«

- deveti in deseti odstavek se preštevilčita v osmi in deveti odstavek.

40. člen

V 56. členu se zadnji stavek »Oporni zid mora biti praviloma intenzivno ozelenjen.« črta.

41. člen

V 57. členu se:

- spremeni naslov člena tako, da se glasi: »(gradnja, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž)«

- v prvi vrstici prvega odstavka besedna zveza »zemljiščih namenjenih gradnji« nadomesti z besedno zvezo »gradbenih parcelah«

- v zadnji vrstici drugega odstavka besedna zveza »zemljišča, namenjena za gradnjo« nadomesti z besedno zvezo »gradbene parcele«

- v zadnji vrstici tretjega odstavka besedna zveza »zemljišča, namenjena za gradnjo« nadomesti z besedno zvezo »gradbene parcele«

- spremeni četrti odstavek tako, da se glasi: »(4) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil na območjih stanovanjskih površin in stanovanjskih površin za posebne namene niso dopustna. Na območjih površin SK je dopustno parkiranje največ treh vozil pod pogojem, da so parkirna mesta izvedena na lastnih zemljiščih.«

- spremeni tretja vrstica Preglednice 4 sedmega odstavka tako, da se glasi:

42. člen

Spremeni se 58. člen tako, da se glasi:

»58. člen

(gradnja, postavitve in oblikovanja pomožnih in drugih objektov)

(1) Pri gradnji, postavitvi in oblikovanju pomožnih objektov je treba upoštevati določila občinskega predpisa v katerem so podrobneje določena merila za lokacije, vrste, velikosti in oblike pomožnih objektov na območju občine Vodice.

(2) Kadar se v EUP prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto pomožnih objektov, ki je določena v podrobnih PIP glede na namensko rabo v Prilogi 3 tega odloka.«

43. člen

Spremeni se 59. člen tako, da se glasi:

»59. člen

(objekti in naprave za oglaševanje)

(1) Pri umeščanju in postavitvi objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati določila občinskega predpisa, ki ureja oglaševanje na območju občine Vodice.

(2) V primeru postavitve objektov za oglaševanje na in ob javnih cestah je potrebno upoštevati določbe veljavnih državnih in občinskih predpisov, ki urejajo ceste, potrebno pa je tudi pridobiti soglasje pristojnega upravljavca ceste.   

(3) Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati:

–   v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (oznake K1, G),

–   v območju površinskih voda (oznaka VC),

–   v območjih površin razpršene poselitve (oznaka A), razen v primeru kmetijskih gospodarstev, vpisanih v register kmetijskih gospodarstev (RKG),

–   izven naselij,

–   na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov,

–   na strehe stavb,

–   na fasade stavb in objektov razen v primeru oglaševanja za lastne potrebe.

(4) Oglaševanje in obveščanje za lastne potrebe obsega predstavitev lastne dejavnosti, aktivnosti, storitev ali blaga izvajalcev oglaševanja ali posameznikov, izključno na nepremičninah, na katerih imajo lastninsko ali kakršno drugo stvarno ali obligacijsko pravico in na katerih opravljajo registrirano dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati svojo dejavnost:

−   z napisom,

−   z znakom,

−   z nalepkami,

−   z zastavami in

−   s simboli izdelka, storitve in podobno.«

44. člen

Spremeni se 60. člen tako, da se glasi:

»60. člen

(velikost in oblika gradbene parcele)

(1) Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta. V enoti urejanja mora biti usklajena z lego sosednjih objektov in s konfiguracijo terena in mora upoštevati lastniško mejo.

(2) Velikost in oblika gradbene parcele mora glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem prostorskem načrtu in pogoje, določene z drugimi predpisi. Širina gradbene parcele ob ulici mora biti prilagojena tipični širini zemljišča namenjenega za gradnjo v naselju.

(3) Kadar se objekt ali gradbena parcela nahaja v različnih enotah urejanja prostora, veljajo prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora, v kateri se nahaja več kot 50% objekta ali gradbene parcele. Gradbena parcela mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč.

(4) Do vsake gradbene parcele stanovanjskega objekta mora biti zagotovljen dostop z javne ceste po stavbnih zemljiščih. V območjih razpršene poselitve in v primeru obstoječih objektov razpršene gradnje je dostop z javne ceste možen tudi po obstoječih poteh, ki že služijo dostopu do obstoječih objektov in obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč in potekajo izven območja stavbnih zemljišč.

(5) Za območja stavbnih zemljišč kjer se bo izvajala gradnja od dveh do vključno štirih stanovanjskih objektov je potrebno izvesti parcelacijo gradbenih parcel s katero se zagotovi parcela posameznemu objektu in nemoten dostop do teh objektov.

(6) Pri določanju gradbene parcele objektov kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Zemljišče za potrebe kmetije meri najmanj 2000 m2.

(7) Pred začetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25%, je treba predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal za nekoherentna tla.

(8) Parcelacija zaradi gradnje GJI je dovoljena le v sklopu izvedbe komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč. Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje.

(9) Najmanjša velikost gradbene parcele enostanovanjske stavbe znaša 500 m², za dvostanovanjske stavbe 800 m², za dvojčka 400 m² (na vsako stavbo dvojčka) in za vrstno hišo 300 m² (za en objekt v nizu), pri čemer znaša najmanjša velikost gradbene parcele za končno vrstno hišo 350 m2. Za druge objekte se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta.

(10) Izjemoma je gradnja nove enostanovanjske stavbe možna tudi na gradbeni parceli velikosti od 300 m², če je velikost zemljišča določena na nezazidanem stavbnem zemljišču v jedru ali na robu naselja, pod pogojem, da je zemljiška parcela ali več zemljiških parcel v zemljiškem katastru nastala pred 1.1. 2008, kar se dokazuje s pravnomočno odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije. Dopustna odstopanja so, ob soglasju mejašev, do -10%. Odstopanja je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(11) Gradbeno parcelo stavbe, za katero se pridobiva gradbeno dovoljenje je potrebno pred  izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot eno zemljiško parcelo. Ta določba ne velja za rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti obstoječih objektov, za gradnjo pomožnih objektov, za gradnjo kmetijskih stavb, ki jih gradijo zasebna kmetijska gospodarstva, za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture in za javne objekte družbenih dejavnosti.

(12) Če velikost gradbene parcele za predvideno novogradnjo oziroma dozidavo ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, predviden poseg v prostor ni dovoljen.

(13) Določila o najmanjši velikosti gradbene parcele, iz devetega in desetega odstavka tega člena, ne veljajo za že obstoječe manjše gradbene parcele zakonito zgrajenih objektov, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo gradbene parcele obstoječih objektov in znaša velikost gradbene parcele najmanj 250 m2.

(14) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev gradbenih parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.«

45. člen

Spremeni se 66. člen tako, da se glasi:

»66. člen

(priključevanje objektov na javne ceste)

(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste. Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet.

(2) Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do gradbene parcele. Najmanjša širina dovoza do dveh objektov je 3,5 m, do skupine objektov pa 5 m. Širina cestišča nove ceste, po kateri poteka javni promet, znaša najmanj 6 m, širina vozišča pa najmanj 5 m, v kolikor ni grajenih hodnikov za pešce. Določba tega odstavka ne velja za obstoječe ceste.

(3) Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem občinskega organa, pristojnega za promet.

(4) Urgentni in intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.

(5) Projektna dokumentacija ureditve priključevanja na javno pot mora vsebovati rešitev odvodnjavanja in ponikanje meteornih vod iz površine priključka na javno pot na zemljišču investitorja.

(6) Priključek na javno pot ali cesto mora biti izveden tako, da je onemogočen iztok meteornih vod neposredno na javno pot ali cesto. Meteorne vode iz utrjenih površin na zemljišču, namenjenega gradnji, ne smejo ogrožati javne poti.«

46. člen

V četrtem odstavku 67. člena se spremeni Preglednica 5 tako, da se glasi:

47. člen

V 68. členu se spremeni:

- tretja alineja prvega odstavka tako, da se glasi: » - postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu, ki segajo globlje kot 1 m nad temenom cevi.«

- črta se četrti odstavek

- prejšnji peti se preštevilči v četrti odstavek

- prejšnji šesti odstavek se preštevilči v peti odstavek in spremeni Preglednica 6: Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja:  tako, da se glasi:

48. člen

V tretjem odstavku 69. člena se spremeni Preglednica 7 tako, da se glasi:

49. člen

Spremeni se naslov 71. člena tako, da se glasi: »(gradnja in urejanje javnih površin)«.

50. člen

Spremeni se naslov 72. člena tako, da se glasi: »(gradnja in urejanje parkirnih površin in garažnih stavb)«.

51. člen

V 73. členu se:

- spremeni naslov člena tako, da se glasi: »(gradnja in urejanje cest ter gradnja v varovalnih pasovih cest)«

- v drugem odstavku se besedno zvezo »kmetijska zemljišča« nadomesti z besedno zvezo »kmetijska in gozdna zemljišča«

- doda se sedmi odstavek, ki se glasi: »Križišča se uredijo tako, da se zagotovi varnost udeležencev v prometu.«

- dosedanji sedmi do enajsti odstavek postanejo osmi do dvanajsti odstavek,

- v drugi vrstici osmega odstavka se številka »5« nadomesti s številko »6«

- spremeni deseti odstavek tako, da se glasi: »Pločniki za pešce se uredijo ob vseh cestah, zlasti pa ob glavnih cestah in ob poteh, iz zgostitvenih območij proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam, pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja. Pri izgradnji javnih prometnic za pešce je treba zagotoviti ustrezen dostop za invalide in kolesarje. Mejni robni elementi hodnikov za pešce in/ali kolesarje se praviloma izvajajo iz granitnih materialov.«.

52. člen

V 74. členu se:

- spremeni naslov člena tako, da se glasi: »(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja)«

- spremeni drugi odstavek tako, da se glasi: »Vodohram mora imeti dostopno pot. Priporočljivo je, da so vodohrami zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopani.«

53. člen

V 75. členu se:

- spremeni naslov člena tako, da se glasi: »(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja)«

- spremeni šesti odstavek tako, da se glasi: »Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Možnost ponikanja padavinskih voda na gradbeni parceli je potrebno izkazati z hidrogeološkim poročilom. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah gradbene parcele stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo). V primeru, da se izkaže, da ponikanje padavinskih voda ni možno in da ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinskih odpadnih voda ter da ni možno zagotoviti odvoda meteornih voda na drug ustrezen tehnični način, gradnja objekta do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinskih odpadnih voda ni dovoljena.«

54. člen

V 76. členu se:

-    spremeni naslov člena tako, da se glasi: »(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja)«

-    doda nov prvi odstavek, ki se glasi: »Pri posegih v prostor se upošteva določila in omejitve iz področne zakonodaje.«

-    prejšnji prvi in drugi odstavek se preštevilčita v drugi in tretji odstavek

-    prejšnji tretji odstavek se preštevilči v četrti odstavek ter v njem črta beseda »prenosnega«.

55. člen

V 77. členu se:

-    spremeni naslov člena tako, da se glasi: »(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja)«

-    spremeni deveti odstavek tako, da se glasi: »(9) Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih oziroma distribucijskih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje upravljavca omrežja.«

56. člen

V 78. členu se:

-    spremeni naslov člena tako, da se glasi: »(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja)«

-    črta tretji odstavek

-    prejšnji četrti odstavek preštevilči v tretji odstavek in spremeni tako, da se glasi: »(3) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja telefonije je treba upoštevati predpise s področja graditve, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

−   v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo BC, CDo, CDk, CDv, IG, IK, IKr, PC, PO, E, O, K1, G je dopustna gradnja objektov mobilne telefonije kakor tudi gradnja prostostoječih antenskih stolpov,

−   v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo CDo, CDv in IG je dopustna gradnja baznih postaj,

−   objekte in naprave mobilne telefonije naj se umešča v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.«

-    peti, šesti in sedmi odstavek se preštevilčijo v četrti, peti in šesti odstavek.

57. člen

V 79. členu se:

-    spremeni naslov tako, da se glasi: »(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)«,

-    v prvem odstavku se besedna zveza »zemljišču namenjemu za gradnjo« nadomesti z besedno zvezo »gradbeni parceli«.

58. člen

Spremeni se 14. odstavek 82. člena tako, da se glasi: »(14) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s podrobnimi PIP, ki veljajo za to območje urejanja.«

59. člen

V 85. členu se:

-    v prvem odstavku za besedno zvezo »Vsi vodotoki« doda besedno zvezo »II.reda«

-    spremeni tretji odstavek tako, da se glasi: »(3) Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v sodelovanju z organom pristojnim za upravljanje z vodami.«

-    spremeni peti odstavek tako, da se glasi: »(5) Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Skladno z Zakonom o vodah je treba pridobiti vodno soglasje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane:

−   z rabo in izkoriščanjem vode,

−   z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažujejo vodo,

−   z gradnjo, rekonstrukcijo vodno-gospodarskih in drugih objektov ter naprav,

−   z drugimi posegi v vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih.«

-    spremeni 13. odstavek tako, da se glasi: »(13) Pri načrtovanju aktivnosti – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč 15 m (v naselju) oziroma 40 m (izven naselja) od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda in 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v primerih, ki jih določa veljavni predpis s področja voda.«

60. člen

V 88. členu se:

- na koncu prvega odstavka doda besedo »prostora«

- spremeni peti odstavek tako, da se glasi: »(5) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov. Za posege v te objekte je treba pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe, na območju varovane narave pa tudi službe s področja varovanja narave.«

61. člen

Spremeni se 89. člen tako, da se glasi:

»89. člen

(erozijska in plazljiva območja)

(1) Na plazljivem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.

(2) Prepovedano je:

– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

– vsi posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode,

– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,

– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazljivost zemljišč.

(3) Za vse posege v plazljivih območjih je treba pridobiti mnenje pristojne organizacije s področja geomehanike.

(4) Pri urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.«

62. člen

Za 89. členom se doda nov 89a. člen, ki se glasi:

»89a. člen

(varstvo vrtač)

            Vrtač ni dopustno zasipavati.«

63. člen

Spremeni se 91. člen tako, da se glasi:

»91. člen

(poplavna območja)

(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.

(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.

(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.

(4) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.

(5) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

(6) Ne glede na določbe drugega in petega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.«

64. člen

V 92. členu se:

–   spremeni druga alineja prvega odstavka tako, da se glasi: »zagotoviti dostop interventnih vozil (najmanjši radij 11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m),«

–   doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Lastniki zemljišč na katerih stojijo obstoječi požarni bazeni morajo zagotavljati nemoten dostop in uporabo požarnih bazenov izvajalcu javne službe oskrbe naselij s požarno vodo v javni rabi in izvajalcem lokalne gasilske javne službe.«

65. člen

V 93. členu se:

-    spremeni naslov člena tako, da se glasi: »(varovanje zdravja in kakovostnega bivalnega okolja)«

-    spremeni prvi odstavek tako, da se glasi: »(1) Zagotovi se dodatne vire pitne vode ter nadgradi obstoječe vodovodno omrežje ter se tako zagotovi oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo.«

-    doda nov peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:

»(5) Za zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja je treba vire vonjav (kot so večje farme, kompostarne, bioplinarne, ipd.) odmikati od območij stanovanj, centralnih dejavnosti, posebnih območij, območij zelenih površin in območij razpršene poselitve, ki niso kmetije. Odmike se določi na podlagi strokovne preverbe za posamičen vir vonjav. Pri obstoječih in novih objektih virov vonjav je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečujejo obremenjevanje okoĺja z neprijetnimi vonjavami.

(6) V stavbah za bivanje, delo in družbene dejavnosti je treba zagotavljati najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra, ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe.

(7) Za zagotavljanje možnosti prebivalcem za zdrav življenjski slog (gibanje) se varuje, ureja in načrtuje javno dostopne (peš ali s kolesom):

– zelene površine,

– površine za šport in rekreacijo ter

– otroška igrišča. «

66. člen

Spremeni se 95. člen tako, da se glasi:

»95. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v občini Vodice so v skladu z uredbo, ki določa mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določene stopnje varstva pred hrupom kot sledi:

            (a) IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:

– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK),

– na območjih prometnih površin (P): vse površine,

– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,

– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,

– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine,

– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.

            (b) III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:

– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK) in stanovanjske površine (SS) razen tistih, ki so določene v točki (c) tega odstavka;

– na območju površin razpršene poselitve (A),

– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo),

– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),

– na posebnih območjih (B): športni centri (BC),

– na območju zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP), pokopališča (ZK) in druge zelene površine (ZD),

– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine;

            (c) II. stopnja varstva pred hrupom se določa na površinah podrobnejše namenske rabe prostora – stanovanjske površine (SS), ki za to izpolnjujejo pogoje v skladu z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za naslednje podrobnejše namenske rabe površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SSs) in urbana strnjena stanovanjska pozidava (SSn). Te enote urejanja prostora  ali njihovi deli so, v skladu s tretjim odstavkom 4. člena uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, strokovno podlago s področja varstva pred hrupom ter stanjem v prostoru, prikazane v  kartografskem delu izvedbenega dela, karta 8. Prikaz območij z II. stopnjo varstva pred hrupom.

(2) Stopnje varstva okolja pred hrupom, s prikazom mej med III. in IV. območjem varstva pred hrupom, na območjih poselitve so določene in prikazane v strokovnih podlagah s področja varstva pred hrupom za območje občine Vodice in so sestavni del prilog tega Odloka.

(3) Na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.

(4) Novogradnje, rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve okolja s hrupom oz. ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom na območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.

(5) Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi za zmanjšanje obremenjenosti okolja kot posledice njihove uporabe ali obratovanja. Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost aktivni ukrepi (na viru hrupa) pred pasivnimi ukrepi na objektih z varovanimi prostori.

(6) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za obratovanje vira hrupa, če tako zahteva predpis, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

(7) Pri novogradnjah objektov in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest je vse posege treba načrtovati tako, da ne bo treba izvesti dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa. Stanovanjska gradnja na s hrupom preobremenjenih območjih ni dovoljena. Postavitev protihrupnih ograj je dopustna na podlagi prostorskih preveritev in utemeljitev.

(8) Zagotavljanje varstva pred hrupom v času trajanja javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov na prostem, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, ki povzročajo hrup ne smejo za čas trajanja javne prireditve presegati kritičnih vrednosti določenih v uredbi o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup. Za ta namen je potrebno na osnovi strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom pridobiti soglasje občine ali pristojnega ministrstva.

(9) Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči.«

67. člen

Spremeni se 96. člen tako, da se glasi:

»96. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Za celotno občino veljajo območja varstva pred sevanjem glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja. Na podlagi uredbe s področja elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju, so razvrščena v I. in II. stopnjo varstva pred sevanjem.           

(2) I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem in zajema zlasti območja s podrobnejšo namensko rabo:

–  območja stanovanj (S),

– območja centralnih dejavnosti (C),

– posebna območja (B),

– območja zelenih površin (Z),

– površine razpršene poselitve (A).

(3) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč, zlasti za območja brez stanovanj, s podrobnejšo namensko rabo:

– območja proizvodnih dejavnosti (I),

– območja prometne infrastrukture (P),

– območja energetske infrastrukture (E),

– območja okoljske infrastrukture (O) in

– območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N); 

(4) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

(5) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.

(6) Varovalni pasovi varstva pred elektromagnetnim sevanjem, v katere s stališča varovanja zdravlja ljudi ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori, znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda (v odvisnosti od tipa stebra):

– nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti 400 kV: od 42 do 46 m;

– nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti 220 kV: od 18 do 24 m;

– nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti 110 kV in 35kV: od 11 do 14m;«

68. člen

Spremeni se 97. člen tako, da se glasi:

»97. člen

(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)

  (1) Pri osvetljevanju objektov in naprav je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določa uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Osvetlitev, ki jo povzročajo umetni viri svetlobe na prostem, na oknih varovanih prostorov ne sme presegati mejnih vrednosti, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Uporaba svetil, ki sevajo svetlobo nad vodoravnico ni dopustna.

  (2) Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem na javnih površinah in občinskih cestah se zagotavlja z zmanjšano porabo električne energije na prebivalca (največ 44,5 kWh/prebivalca/leto), okolju prijaznim režimom osvetljevanja (nočni varčevalni režim, ob upoštevanju osnovnih prometno varnostnih dejavnikov), z daljinskim nadzorom in upravljanjem ter z zamenjavo in uporabo varčnih ter okolju prijaznih svetilk in sijalk, v skladu z o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.«

69. člen

Spremeni se prvi odstavek 98. člena tako, da se glasi:

»(1) Najmanjše zahtevano osončenje bivalnih prostorov (bivalni prostor s kuhinjo,  bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba, v stanovanjskih stavbah za druge posebne družbene skupine tudi stanovanjske sobe), obstoječih in novih objektov naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda znaša (najmanj za en bivalni prostor):

– dne 21.12. – najmanj 1 uro,

– dne 21. 6. – najmanj 5 ur,

– dne 21.3. in  21.9. – najmanj 3 ure;«

70. člen

Spremeni se naslov četrte točke tretjega poglavja tako, da se glasi:

»III. 4   SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE NA NAMENSKO RABO PROSTORA«

71. člen

Spremeni se 101. člen tako, da se glasi:

»101. člen

(klasifikacija objektov in rab glede na namen)

(1) V tem poglavju so za posamezne podrobnejše namenske rabe iz 45. člena tega odloka, določeni:

– namenska raba,

– vrste posegov v prostor in njihova namembnost,

– velikost in zmogljivost objektov,

– oblikovanje objektov,

– velikost in oblika gradbene parcele.«

72. člen

Spremeni se 102. člen tako, da se glasi:

»102. člen

(dopustne dejavnosti)

(1) PIP o dopustnih dejavnostih so opredeljeni v določilih 104. do 128. člena tega odloka, ki se nanašajo na PIP glede na namensko rabo.

73. člen

Spremeni se 103. člen tako, da se glasi:

»103. člen

(dopustni objekti)

Terminologija in hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih objektov je usklajena s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:

– so vrste objektov označene s šifro v skladu z Metodološkim pojasnilom in navodili za razvrščanje objektov po enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI),

– se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni,

– če so po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,

– če je po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le ti predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja.«

74. člen

Spremeni se 104. člen tako, da se glasi:

»104. člen

(SSs - urbana prostostoječa  stanovanjska pozidava)

75. člen

Doda se nov 105. člen, ki se glasi:

»105. člen

(SSn - urbana strnjena stanovanjska pozidava)

Na območjih podrobnejše namenske rabe »SSn - urbana strnjena stanovanjska pozidava« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji: Na območju podrobnejše namenske rabe SSn do preklica velja Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS 14/1 (II. faza) del - Vodice (Uradni list RS, št. 61/98, 88/99, Uradno glasilo Občine Vodice, št. 4/03).«

76. člen

Prejšnji 105. člen se preštevilči v 106. člen in se spremeni tako, da se glasi:

»106. člen

(SKs - površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše)

77. člen

Doda se nov 107. člen, ki se glasi:

»107. člen

(SKg – površine podeželskega naselja za gradnjo kmetijskih objektov)

78. člen

Prejšnji 106. člen se preštevilči v 108. člen in se spremeni tako, da se glasi:

»108. člen

(CU – osrednja območja centralnih dejavnosti)

79. člen

Prejšnji 107. člen se preštevilči v 109. člen in spremeni tako, da se glasi:

»109. člen

(CDi - območja centralnih dejavnosti za izobraževanje)

80. člen

Doda se nov 110. člen, ki se glasi:

»110. člen

(CDk - območja centralnih dejavnosti za kulturo, upravo in gasilske dejavnosti)

81. člen

Doda se nov 111. člen, ki se glasi:

»111. člen

(CDo – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti)

82. člen

Doda se nov 112. člen, ki se glasi:

»112. člen

(CDv - območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov)

83. člen

Prejšnji 108. člen se preštevilči v 113. člen in se spremeni tako, da se glasi:

»113. člen

(IG – gospodarske cone)

84. člen

Doda se nov 114. člen, ki se glasi:

»114. člen

(IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo)

 

1 Namenska raba
Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali.
2 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
2.1 Dopustni objekti in dejavnosti	Dopustni objekti: –  1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, – 22232 Čistilne naprave, – 23020 Energetski objekti (energetski objekti s pripadajočo opremo in instalacijami: sončne elektrarne), – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (le v okviru podrobnejše namenske rabe območja ter v okviru dopustnih dejavnosti), – 12420 Garažne stavbe, – Parkirne površine za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton ter za priklopnike teh motornih vozil, –  22130 Prenosna komunikacijska omrežja   Dopustne dejavnosti: kmetijstvo in gozdarstvo, obrtne dejavnosti in proizvodne dejavnosti (samo druga proizvodnja električne energije).
2.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti	(a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: obrtne dejavnosti b) Dejavnosti in objekti iz točke a) so dopustni, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dopolnjujejo osnovno namembnost območja, – dovolj veliko zemljišče namenjeno za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti, ter neposredna navezanost na javno pot ali višjo kategorijo ceste v naselju, – največja dopustna velikost objektov za obrtne dejavnosti je do 300 m2 BTP objekta ali dela objekta.
2.3 Dopustne gradnje in druga dela	Če se v območju IK nahajajo objekti, ki niso navedeni v točki 2.1. tega člena, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, sprememba namembnosti in odstranitev objektov.
3 Velikost in zmogljivost objektov
3.1 Velikost in zmogljivost objektov	Višina novih objektov se prilagaja višini že zgrajenih objektov v enoti urejanja prostora, če tehnološki proces ne zahteva drugače.                                                                                                      Novogradnje ne smejo biti vidno izpostavljene in ne smejo tvoriti novih višinskih dominant v prostoru.
3.2 Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	FZ	DZP
	največ 0,65	najmanj 10%
4 Oblika objektov
4.1 Tip zazidave	E
4.2 Oblikovanje objektov	Gabariti: Tlorisni gabariti so prilagojeni tehnološkim zahtevam in razpoložljivemu zemljišču, Poslovni deli objektov oziroma deli objektov, ki niso namenjeni proizvodnji, naj bodo arhitekturno oblikovani in locirani ob glavni dovozni cesti oziroma ob javnem prostoru. Objekte poudarjenih horizontalnih gabaritov je treba členiti. Če tehnološki procesi v posameznih objektih zahtevajo višinsko poudarjene elemente (dimnike, stolpe ipd.), jih je treba arhitekturno oblikovati.
4.3 Velikost in urejanje zelenih površin	Na gradbeni parceli je treba zasaditi vsaj 10 dreves /ha.«

85. člen

Doda se nov 115. člen, ki se glasi:

»115. člen

(IKr – ribogojnice)

 

1 Namenska raba
Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo – ribogojnice.
2 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
2.1 Dopustni objekti in dejavnosti	Dopustni objekti: – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, – 22232 Čistilne naprave, – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (le v okviru podrobnejše namenske rabe območja ter v okviru dopustnih dejavnosti), – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (samo okrepčevalnice), – 12712 Stavbe za rejo živali (samo za dejavnost ribogojnice), – delavnice (samo za dejavnost ribogojnice) –  21520 Pregrade in jezovi –  22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode   Dopustne dejavnosti: kmetijstvo in gozdarstvo (samo ribištvo), obrtne dejavnosti (samo predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev), gostinstvo in turizem (samo dejavnost strežbe jedi in pijač) in druge dejavnosti.
2.2 Dopustne gradnje in druga dela	Če se v območju IKr nahajajo stanovanjski objekti tipa AE ali drugi objekti, ki niso navedeni v točki 2.1. tega člena, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, sprememba namembnosti in odstranitev objektov.
3 Velikost in zmogljivost objektov
3.1 Velikost in zmogljivost objektov	Višina novih objektov se prilagaja višini že zgrajenih objektov v enoti urejanja prostora, če tehnološki proces ne zahteva drugače.                                                                                                      Višina nadomestnih ali dopolnilnih gradenj in novogradenj ne sme biti vidno izpostavljena in ne sme tvoriti novih višinskih dominant v prostoru.
3.2 Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	FZ	DZP
	največ 0,65	najmanj 10%
4 Oblika objektov
4.1 Tip zazidave	E
4.2 Oblikovanje objektov	Gabariti: Tlorisni gabariti so prilagojeni tehnološkim zahtevam in razpoložljivemu zemljišču. Poslovni deli objektov oziroma deli objektov, ki niso namenjeni proizvodnji, naj bodo arhitekturno oblikovani in locirani ob glavni dovozni cesti oziroma ob javnem prostoru. Strehe: Za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo po enem kompleksu poenotene.
4.3 Velikost in urejanje zelenih površin	Na gradbeni parceli je treba zasaditi vsaj 10 dreves /ha.«

86. člen

Doda se nov 116. člen, ki se glasi:

»116. člen

(B – posebna območja)

 

1 Namenska raba
Območje za turizem, šport in rekreacijo, kulturo in izobraževanje ter druge javne dejavnosti
2 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
2.1 Dopustni objekti in dejavnosti	Dopustni objekti: – 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča, jahališča, balinišče, površine za piknik, trim steza, zunanji fitnes, počivališče ter parki, zelenice in druge urejene zelene površine; – 12650 Športne dvorane – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, – 12620 Muzeji in knjižnice, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, – 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: sanitarni prostori, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice.   Dopustne dejavnosti: gostinstvo in turizem, družbene dejavnosti, trgovske in storitvene dejavnosti, proizvodne dejavnosti (samo druga proizvodnja električne energije).
2.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti	(a) Pogojno dopustne dejavnosti in objekte: poslovne dejavnosti, trgovske in storitvene dejavnosti. b) Dejavnosti in objekti iz točke a) so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dopolnjujejo osnovno namembnost območja, – največja dopustna velikost objektov za poslovne dejavnosti je do 300 m2 BTP objekta ali dela objekta.
3 Velikost in zmogljivost objektov
3.1 Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	FZ	DZP
	največ 0,3	najmanj 20%
4 Oblika objektov
4.1 Tip zazidave	E, F
4.2 Oblikovanje objektov	Oblikovanje samega objekta sledi tehnološkim zahtevam ob poudarjeni prilagoditvi objektom oziroma krajini širšega območja.
4.3 Velikost in urejanje zelenih površin	Na gradbeni parceli je treba zasaditi vsaj 10 dreves/ha.«

87. člen

Prejšnji 109. člen se preštevilči v 116a. člen in se spremeni tako, da se glasi:

»116a. člen

(BC – športni centri)

 

1 Namenska raba
Športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni telovadnicam, športnim dvoranam, stadionom, kopališčem in drugim objektom za šport in rekreacijo.
2 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
2.1 Dopustni objekti in dejavnosti	Dopustni objekti: – 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča, jahališča, smučarska skakalnica, balinišče, površine za piknik, trim steza, zunanji fitnes, počivališče; - 12650: Športne dvorane – 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: sanitarni prostori, – 12112 Gostilne.   Dopustne dejavnosti: gostinstvo in turizem, družbene dejavnosti, druge dejavnosti, proizvodne dejavnosti (samo druga proizvodnja električne energije).
2.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti	(a) Pogojno dopustne dejavnosti in objekte: poslovne dejavnosti. b) Dejavnosti in objekti iz točke a) so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - dopolnjujejo osnovno namembnost območja, – dovolj veliko zemljišče namenjeno za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta ter neposredna navezanost na javno pot ali višjo kategorijo ceste v naselju, –  največja dopustna velikost objektov za poslovne dejavnosti je do 300 m2 BTP objekta ali dela objekta.
3 Velikost in zmogljivost objektov
3.1 Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	FZ	DZP
	največ 0,3	najmanj 20%
4 Oblika objektov
4.1 Tip zazidave	E
4.2 Oblikovanje objektov	Oblikovanje samega objekta sledi tehnološkim zahtevam ob poudarjeni prilagoditvi objektom oziroma krajini širšega območja.
4.3 Velikost in urejanje zelenih površin	Na gradbeni parceli je treba zasaditi vsaj 30 dreves/ha.«

88. člen

Prejšnji 110. člen se preštevilči v 117. člen in se spremeni tako, da se glasi:

»117. člen

(ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport)

 

1 Namenska raba
Površine za rekreacijo in šport na prostem so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšanju kakovosti bivanja.
2 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
2.1 Dopustni objekti in dejavnosti	-       24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične ali konjske dirke, -       24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, -       tribune za gledalce.
2.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti	Dopustni spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostor), do 200,00 m2 BTP. Dopustna je gradnja javnih parkirnih površin za obiskovalce na obrobju EUP na podlagi pogojev in soglasja občinske uprave, pristojnega za gospodarske javne službe. FZ pogojno dopustnih objektov vključno s parkirišči ne sme presegati 10 % površine EUP.
2.3 Dopustne gradnje in druga dela	Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru izrednih razmer.«

89. člen

Doda se nov 118. člen, ki se glasi:

»118. člen

(ZP – parki)

90. člen

Doda se nov 119. člen tako, da se glasi:

»119. člen

(ZD - druge urejene zelene površine)

 

1 Namenska raba
Druge urejene zelene površine so namenjene zelenim pasovom z zaščitno oziroma drugo funkcijo.
2 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
2.1 Dopustne gradnje in druga dela	Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti.«

91. člen

Doda se nov 120. člen, ki se glasi:

»120. člen

(ZK - pokopališča)

92. člen

Prejšnji 111. člen se preštevilči v 121. člen in spremeni tako, da se glasi:

»121. člen

(PC - površine cest)

 

1 Namenska raba
Površine cest so namenjene cestnemu prometu.
2 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
2.1 Dopustni objekti in dejavnosti	Dopustni objekti: a) Državne ceste – 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste b) Občinske ceste – 21120 Lokalne ceste in javne poti. c) Drugi prometni infrastrukturni objekti – 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice za potnike na postajališčih, – 21410 Mostovi, viadukti in brvi, – 21420 Predori in podhodi, – 12303 Bencinski servisi, – Parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil.
2.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti	– Odstopi od funkcionalnih in oblikovnih meril in pogojev za posamezne tipe cest, ki so določeni v tretji točki tega člena, so pri gradnji novih ter rekonstrukciji obstoječih cest dopustni v primeru prostorskih omejitev (ko v racionalnem časovnem in finančnem okviru ni mogoče porušiti objektov in pridobiti zemljišč, potrebnih za izvedbo polnega profila ceste). Odstope mora potrditi pristojna občinska služba za promet. Odstopi od funkcionalnih in oblikovnih meril morajo upoštevati predpise s področja prometne varnosti, elementi prečnega profila ne smejo biti manjši kot: vozišče 2,75 m, hodnik za pešce 1,60 m. Kolesarska steza pa praviloma ne manjša kot 1,50 m. – Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša. – Površine za pešce je treba praviloma urejati kot enovito ravno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oziroma površinsko obdelane proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam. – Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, je dopustna izvedba najmanjše širine pločnika za pešce (najmanj 80 cm) vsaj na eni strani vozišča. – Na stavbah v območjih »PC - površine cest« so v soglasju z upravljavcem ceste dovoljena vzdrževalna dela. Če se s projektom za izvedbo ceste ugotovi, da obstoječa stavba ni več v površini ceste, se taka stavba priključi območju namenske rabe, ki meji na cesto. Dopustne dejavnosti: promet in skladiščenje ter proizvodne dejavnosti (samo gradbeništvo).
3 Velikost in zmogljivost objektov
3.1 Velikost in zmogljivost objektov	LC – lokalna cesta med naselji
	vozišče	2 x 2,75 m
	bankina	2 x 1,00 m
	LZ – lokalna zbirna cesta
	vozišče	2 x 2,75 m
	bankina	2 x 0,75 m
	stranska zelenica	2 x 3,00 m
	hodnik za pešce	2 x 1,50 m
	LK – lokalna krajevna cesta
	vozišče	2 x 2,50 m
	bankina	2 x 0,75 m
	JP – javna pot
	vozišče	2 x 2,50 m
	bankina	2 x 0,75 m«

93. člen

Doda se nov 122. člen, ki se glasi:

»122. člen

(PO – ostale prometne površine)

 

1 Namenska raba
Ostale prometne površine so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa.
2 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
2.1 Dopustni objekti in dejavnosti	Dopustni objekti: – 12420 Garažne stavbe – odprta parkirišča.   Dopustne dejavnosti: promet in skladiščenje.
2.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti	V EUP, v katerih je predvidena gradnja parkirišč P&R, so pogojno dopustni tudi: 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične delavnice, 55.300 Dejavnost avtokampov, taborov: samo oddajanje prostora za avtodome ali podobne premične objekte v najem za krajši čas, parkirne površine za avtobuse, oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. Pogojno dopustne objekte in dejavnosti je dopustno graditi pod pogoji, da se P&R in drugi parkirni prostori zgradijo najprej ali sočasno z ostalim programom, navedenim v točki 2.2.
2.3 Dopustne gradnje in druga dela	Pri oblikovanju P&R je treba zagotoviti: neposredno dostopnost z javnim potniškim prometom in njegovo postajališče na P&R ali tik ob njem, varen in zmogljiv priključek na javne ceste, dobro orientacijo uporabnikov P&R, opremljenost P&R s spremljajočimi ureditvami za kolesarje, pešce in postajališča linijskega prevoza potnikov v cestnem prometu.
3 Velikost in zmogljivost objektov
3.1 Velikost in zmogljivost objektov	P
3.2 Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	FZ	DZP
	0,9	Najmanj 10%
4 Oblika objektov
4.1 Tip zazidave	F«

94. člen

Prejšnji 112. člen se preštevilči v 123. člen in spremeni tako, da se glasi:

»123. člen

(E – območja energetske infrastrukture)

 

1 Namenska raba
Območja energetske infrastrukture so namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike.
2 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
2.1 Dopustni objekti in dejavnosti	Dopustni objekti: – 22110 Naftovodi in prenosni plinovodi, – 22140 Prenosni elektroenergetski vodi, – 22210 Distribucijski plinovodi, – 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi, – 23020 Energetski objekti.   Dopustne dejavnosti: proizvodne dejavnosti, ki podpirajo osnovno dejavnost.
2.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti	Na območjih energetske infrastrukture je dopustna tudi gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje, nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, pod pogojem, da so potrebni za osnovno dejavnost.
3 Velikost in zmogljivost objektov
3.1 Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	FZ	DZP
	največ 0,9	/
4 Oblika objektov
4.1 Tip zazidave	E
4.2 Oblikovanje objektov	Objekti morajo biti oblikovani nevpadljivo in locirani na vizualno neizpostavljeni legah.
4.3 Velikost in urejanje zelenih površin	Na gradbeni parceli iz točke 2.2 je treba zasaditi vsaj 20 dreves/ha.«

95. člen

Prejšnji 113. člen se preštevilči v 124. člen in spremeni tako, da se glasi:

»124. člen

(O – območja okoljske infrastrukture)

 

1 Namenska raba
Območja okoljske infrastrukture so namenjena izvajanju dejavnosti GJI s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.
2 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
2.1 Dopustni objekti in dejavnosti	Dopustni objekti: – 22121 Prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, – 22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo, – 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, – 22231 Cevovodi za odpadno vodo, – 22232 Čistilne naprave, – 12510 Industrijske stavbe (za potrebe ravnanja z odpadki), – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (za potrebe ravnanja z odpadki), – 23020 Energetski objekti (za potrebe ravnanja z odpadki).   Dopustne dejavnosti: proizvodne dejavnosti, ki podpirajo osnovno dejavnost.
2.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti	Na območjih okoljske infrastrukture je dopustna tudi gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje (vključno zbirni center za ravnanje z odpadki), nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, ki so potrebni za osnovno dejavnost.
3 Velikost in zmogljivost objektov
3.1 Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	FZ	DZP
	največ 0,9	/
4 Oblika objektov
4.1 Tip zazidave	E
4.2 Oblikovanje objektov	Objekti morajo biti oblikovani nevpadljivo in locirani na vizualno neizpostavljeni legah.
4.3 Velikost in urejanje zelenih površin	Na gradbeni parceli iz točke 2.2 je treba zasaditi vsaj 20 dreves na hektar.«

96. člen

Prejšnji 114. člen se preštevilči v  125. člen in spremeni tako, da se glasi:

»125. člen

(A – površine razpršene poselitve)

 

1 Namenska raba
Površine razpršene poselitve so namenjene kmetijam in bivanju.
2 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
2.1 Dopustni objekti in dejavnosti	Dopustni objekti – 11100 Enostanovanjske stavbe,   – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 12713 Stavbe za spravilo pridelka, – 12712 Stavbe za rejo živali, – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe   Dopustne dejavnosti: bivanje, kmetijstvo in gozdarstvo in v okviru proizvodne dejavnosti samo druga proizvodnja električne energije.
2.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti	a) Pogojno dopustne dejavnosti: proizvodna dejavnost (samo proizvodnja živil, druga proizvodnja električne energije), trgovske in storitvene dejavnosti (samo trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili), gostinstvo in turizem (samo turistične kmetije s sobami), poslovne dejavnosti (samo veterinarstvo, dajanje kmetijskih strojev in opreme v najem in zakup, dajanje gradbenih strojev in opreme v najem in zakup), družbene (samo dnevno varstvo otrok) in druge dejavnosti. b) Dejavnosti iz točke a) so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj veliko zemljišče namenjeno za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti, ter neposredna navezanost na javno pot ali višjo kategorijo ceste v naselju, – največja dopustna velikost objektov za proizvodne dejavnosti trgovske in storitve dejavnosti je do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za gostinstvo in turizem je do 300 m2 BTP objekta ali dela objekta.
3 Velikost in zmogljivost objektov
3.1 Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	FZ	DZP
	največ 0,4	najmanj 10%
4 Oblika objektov
4.1 Tip zazidave	AE, C
4.2 Oblikovanje objektov	Na strehah je dovoljena uporaba frčad in strešnih oken v skupni velikosti največ 30% celotne strehe.
4.3 Velikost in urejanje zelenih površin	Na gradbeni parceli stavbe tipa AE je treba zasaditi vsaj 2 drevesi.«

97. člen

Prejšnji 115. člen se preštevilči v 126. člen in spremeni tako, da se glasi:

»126. člen

(K1 – najboljša kmetijska zemljišča)

98. člen

Prejšnji 116. člen se preštevilči v 127. člen in spremeni tako, da se glasi:

»127. člen

(G – gozdna zemljišča)

 

1 Namenska raba
Gozdna zemljišča so namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov.
2 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
2.1 Dopustni objekti in dejavnosti	a) Gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture: – 211 – ceste; – 214 – mostovi; – 22122 – objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode; – 2213 – prenosna komunikacijska omrežja; – 2221 – distribucijski plinovodi; – 2222 – distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti; – 22231 – cevovodi za odpadno vodo in – 2224 – distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja. b) Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. c) Dopustne so tudi: – gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno z Zakonom o gozdovih, – sanacije nelegalnih kopov, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin in nadaljnje širitve na območja, ki so namenjena gozdnim zemljiščem, – gradnja objektov in naprav mobilne telefonije na podlagi soglasja pristojne javno gozdarske službe in pristojne službe za varovanje narave, – vzdrževanje objektov, – odstranitev objektov. d) Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma javno gozdarske službe, na območju varovane narave pa tudi službe s področja varovanja narave.«

99. člen

Prejšnji 117. člen se preštevilči v 128. člen in spremeni tako, da se glasi:

»128. člen

(VC – celinske vode)

 

1 Namenska raba
Površinske vode so namenjene izvajanju dejavnosti s področja rabe voda.
2 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
2.1 Dopustni objekti in dejavnosti	– Gradnja objektov, potrebnih za rabo voda in zagotovitev varstva pred utopitvami, – Gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, – Gradnja brvi in mostov, – Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – Vstopno izstopna mesta, dostopi do vode in pristani.
2.2 Dopustne gradnje in druga dela	– Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. – Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču mora biti načrtovana tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. – Za vse posege v vodotoke in v priobalno zemljišče vodotokov je treba pridobiti pogoje in vodno soglasje pristojnega organa oziroma službe za vodno gospodarstvo in za varovanje narave. – Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo enote urejanja prostora so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta.
2.3 Druga določila	a) V območju podrobne namenske rabe z oznako VC, veljajo naslednja določila: – dostopi do vode se lahko urejajo le z javnih površin, – dopustno je urejanje brežin, varovalnih ograj, ureditve, ki omogočajo dostop in zadrževanje večjega števila ljudi v bližini vodne gladine, – ožanje struge (zamuljenje, zasipavanje bregov) ni dopustno, – neutrjene brežine se ohranja tako, da so vzpostavljeni pogoji za obstoj avtohtonih vrst favne in flore, – zacevitev vodotoka ni dopustna, – male hidroelektrarne ni dopustno umeščati v ribogojne rezervate, ki so namenjeni ohranjanju populacije domorodnih vrst rib oziroma plemenkam (vodotoki Poljšak, Gračenica in Graben). b) Za posege v območje podrobne namenske rabe z oznako VC, je treba pridobiti pogoje in vodno soglasje pristojne službe za urejanje voda in za varstvo naravne in kulturne dediščine.«

100. člen

Črta se 118. člen (posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih mineralnih surovin).

101. člen

Prejšnji 119. člen se preštevilči v 129. člen in spremeni tako, da se glasi:

»129. člen

(dopustno oblikovanje objektov)

Oblikovanje stanovanjskih objektov je lahko drugačno, če je to povezano z gradnjo energetsko učinkovitih objektov, ki so prilagojeni drugačnim okoljem, gradbenim tehnologijam in so iz drugačnih gradiv, vendar ne smejo bistveno odstopati od okolice.«

102. člen

Prejšnji 120. člen se preštevilči v 130. člen in spremeni tako, da se glasi:

»130. člen

(enote urejanja prostora s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)

(1) Za posamezne EUP poleg splošnih PIP veljajo tudi PPIP.

(2) Kadar so za EUP določeni PPIP, je treba upoštevati določila PPIP in tiste splošne PIP, ki jih PPIP ne spreminjajo.

(3) PPIP za posamezne EUP so določeni v Prilogi 1.«

103. člen

Spremeni se naslov šeste točke tretjega poglavja tako, da se glasi:

»III. 6 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN«

104. člen

Prejšnji 121. člen se preštevilči v 131. člen in spremeni tako, da se glasi:

»131. člen

(območja, za katere je predvidena izdelava OPPN)

(1) OPPN se izdelajo za območja EUP, ko gre za:

– celovito oziroma delno prenovo naselja,

– širitev naselja na nove površine,

– pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo,

– prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,

– izkoriščanja mineralnih surovin in sanacije pridobivalnih prostorov,

– območja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop,

– večja območja v naselju, ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave ter

– gradnjo pet ali več stanovanjskih objektov,

– spremembo urbanističnih ureditev iz Priloge 1 (za spremembo urbanistične ureditve se smatra: sprememba parcelacije ali sprememba komunalne ureditve - prometnega omrežja v območju urejanja). V primeru izražene namere o spremembi oblikovanja in velikosti predvidenih objektov se pri oblikovanju objektov upoštevajo določila splošnih PIP za predmetno EUP oziroma najbližnje EUP, na podlagi predhodnega mnenja pristojnega delovnega telesa občinskega sveta za urejanje prostora in soglasja občinske uprave. Predmetni mnenji morata biti sestavni del projektne dokumentacije.

(2) Meja OPPN, ki je določena s tem prostorskim načrtom, se v fazi njegove priprave lahko spremeni in prilagodi podrobnim programskim zahtevam ter razmeram na terenu pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih parcelah ali da Občinski svet Občine Vodice sprejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi z razširitvijo območja OPPN.«

105. člen

Prejšnji 122. člen se preštevilči v 132. člen in spremeni tako, da se glasi:

»132. člen

(prostorski izvedbeni pogoji do uveljavitve OPPN)

Če ni z usmeritvami za OPPN določeno drugače, so na območjih, kjer je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, do njegove uveljavitve dopustni samo naslednji posegi:

– vzdrževanje objektov,

– rekonstrukcija objektov,

– gradnja posameznih pomožnih objektov za lastne potrebe v skladu z občinskim predpisom, ki ureja gradnjo, postavitev ter oblikovanje pomožnih objektov ob obstoječih, legalno zgrajenih objektih;

– odstranitev obstoječih objektov (če so to objekti, ki so varovani s predpisi s področja kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine),

– rekonstrukcija, vzdrževanje  ter odstranitev gospodarske javne infrastrukture.«

106. člen

Prejšnji 123. člen se preštevilči v 133. člen in spremeni tako, da se glasi:

»133. člen

(prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN)

(1) Za EUP, za katero je predvidena izdelava OPPN, veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:

– splošni PIP, določeni v poglavju III. 3 in poglavju III. 4 tega odloka,

– PPIP, določeni v  Prilogi 2 tega odloka,

– skupne usmeritve za izdelavo podrobnejših prostorskih načrtov iz tega poglavja,

– morebitne dodatne podrobne usmeritve za izdelavo posameznih podrobnih prostorskih načrtov.

(2) Splošni PIP in PPIP ter skupne usmeritve za izdelavo OPPN se uporabljajo v vseh EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, če ni s podrobnimi usmeritvami določeno drugače.

(3) Če OPPN vključuje več EUP, je treba izdelati strokovne podlage in rešitve prostorskih ureditev za celotno območje OPPN.

(4) Če se izdela OPPN samo za del predvidenega območja, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, določiti in rezervirati površine za javne programe kot so šola, vrtec, dom za ostarele ipd., in skupne zelene površine, omrežje dostopnih cest in osnovne komunalne infrastrukture ter etapnost izvajanja podrobnejšega prostorskega načrta.

(5) FZ in DZP površin se v OPPN računajo na območja posameznih EUP, glede na namensko rabo. V izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na EUP in ceste, ki so določene z regulacijskimi linijami.

(6) FZ in DZP se za območja stanovanj v OPPN računajo na območja posameznih EUP. V izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na EUP in ceste, ki so določene z regulacijskimi linijami ter površine šol, vrtcev in domov za starejše.

(7) V postopku priprave OPPN za območje, ki se nahaja v območju kulturne dediščine pristojna služba pripravi smernice in mnenja s področja varstva kulturne dediščine.«

107. člen

Prejšnji 124. člen se preštevilči v 134. člen in spremeni tako, da se glasi:

»134. člen

(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)

(1) Strokovne rešitve prostorske ureditve za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. O izboru variantne rešitve, ki je podlaga za pripravo prostorskega akta, odloči pristojno delovno telo Občinskega sveta s področja urejanja prostora.

(2) Strokovne rešitve prostorske ureditve za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.

(3) Zahteva za izvedbo variantnih rešitev oziroma javnega natečaja je določena v podrobnih usmeritvah za izdelavo posameznih OPPN.«

108. člen

Prejšnji 125. člen se preštevilči v 135. člen in spremeni tako, da se glasi:

»135. člen

(posebni pogoji za območja stanovanj, ki se načrtujejo z OPPN)

V območju namenske rabe SSs je delež stanovanjskih bruto tlorisnih površin in bruto tlorisnih površin ostalih dejavnosti najmanj 60 % za stanovanja in največ 40 % za ostale dejavnosti.«

109. člen

Prejšnji 126. člen se preštevilči v 136. člen in spremeni tako, da se glasi:

»136. člen

(posebni pogoji za območja centralnih dejavnosti, ki se načrtujejo s OPPN)

Delež stanovanjskih bruto tlorisnih površin v območjih »CU – območja centralnih dejavnosti lahko znaša do 40 % vseh bruto tlorisnih površin v območju.«

110. člen

127. člen se črta.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

111. člen

(dokončanje postopkov)

(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se lahko nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih izvedbenih aktov občine, pri čemer se za začetek postopka šteje datum vloge za pridobitev projektnih pogojev, ki so v pristojnosti Občine Vodice.

(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati 130. člen Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 1/14, 8/14, 4/15; Uradni list RS, št. 17/15).

112. člen

(predpis Občine)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati 131. člen Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 1/14, 8/14, 4/15; Uradni list RS, št. 17/15).

113. člen

(inšpekcijski nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo inšpekcijske službe pristojne za področje kmetijstva, gozdarstva, okolja in prostora, prometa, idr.

(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati 133. člen Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 1/14, 8/14, 4/15; Uradni list RS, št. 17/15).

114. člen

(veljavnost SD OPN)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice in začne veljati petnajsti dan po objavi.

115. člen

Za besedilom odloka se doda:

»Priloga 1: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja prostora

Priloga 2: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov

Priloga 3: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za enostavne in nezahtevne objekte

Priloga 4: Grafični prikaz nekaterih izrazov in določil odloka«

Številka: 00701-36/2019-001    

Datum: 18.6.2019 

Župan Občine Vodice

Aco Franc Šuštar, l.r.

- Grafični prikaz nekaterih izrazov in določil odloka (gradivo)