Na
podlagi prvega odstavka 52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 Zakona o
varstvu okolja – ZVO-1B, 108/09, 80/10
Zakona
o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor – ZUPUDPP,
43/11
Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A,
109/12 in 14/15
Zakona
o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin – ZUUJFO) ter 16.
člena
Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 41/15) je Občinski svet
Občine Tišina na 3. izredni seji dne 20. 4. 2017 sprejel |
|
O D L O
K |
o
spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine
Tišina – SD OPN 1 |
I. UVODNI DOLOČBI
1. člen
(predmet sprememb in dopolnitev)
|
S tem
odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka občinskega
prostorskega načrta Občine Tišina (v nadaljevanju: SD OPN 1). V okviru
teh sprememb se v celotni zamenja besedilo strateškega in izvedbenega
dela Občinskega prostorskega načrta Občine Tišina, ki je bil sprejet z
odlokom (Uradni list RS, št. 14/07). |
2. člen
(vsebina prostorskega načrta)
|
SD OPN 1
se nanašajo na spremembe celotnega strateškega in izvedbenega dela, ki
obsegajo: |
– zamenjava celotnega besedila odloka od vključno 3. člena do vključno
58. člena, |
– dopolnitev odloka z novo Prilogo 1 z nezahtevnimi, enostavnimi in
začasnimi objekti. |
Besedilo
odloka se glasi: |
»II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Izhodišča in cilji prostorskega
razvoja občine
3. člen
(stanje, značilnosti in težnje
dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
|
(1) Območje Občine Tišina (v nadaljevanju: občina) zavzema nižino
severno od reke Mure, ki jo imenujemo zahodno Ravensko. Območje je
izrazito kmetijsko, s kvalitetnimi njivskimi površinami, vendar
kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga. Prebivalstvo v občini v
povprečju upada, le v naseljih Murski Črnci in Tropovci prebivalstvo v
zadnjih letih rahlo narašča. Nadpovprečno prebivalstvo narašča v romskem
naselju pri Vanča vasi. Prisotno je pomanjkanje delovnih mest, ki jih
občina želi zagotoviti v naseljih bivanja. |
(2) V
občini je 12 naselij in en večji zaselek. Središče občine je naselje
Tišina, ki skupaj z delom naselja Tropovci zadovoljuje potrebe na
lokalnem nivoju. Družbene funkcije so razporejene v centralnem delu
naselja, kjer je občinska zgradba, šola, cerkev, trgovina osnovne
preskrbe in servisi. Vsa naselja v občini so nižinska obcestna naselja,
glede na tipologijo in tudi po funkciji ima večina še vedno pretežno
kmečki značaj. Večja območja družbene infrastrukture se nahajajo le v
centralnem delu naselja Tišina. Javne površine so omejene na
rekreacijske in športne površine. V vseh naseljih so še prosta
nezazidana stavbna zemljišča, ki se pojavljajo kot vrzeli ob cestah.
|
(3) Območje občine je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in
industrije, zaradi komunalno opremljenih naselij in dobre povezave z
bližnjimi regijskimi centri, kvalitetno bivalno okolje. V zadnjih letih
je bilo izboljšanje kvalitete bivalnih območij usmerjeno v gradnjo
infrastrukture, predvsem je to oskrba s pitno vodi ter zbiranje in
čiščenje odpadnih voda. Pomanjkljivo je urejen le odvod meteornih voda.
Ostala infrastruktura (prometna infrastruktura in telekomunikacije) je
bila izvedena pred časom na celotnem območju občine. Urejen je pretežni
del lokalnih cest, saj so vse lokalne ceste in poti asfaltirane. To
omogoča mobilnost in neposredno povezavo vseh naselij in zaselkov z
lokalnim središčem in drugimi občinskimi središči ter višje
kategoriziranimi cestami, ki vodijo v večja središča (Mursko Soboto in
Maribor). K boljši povezanosti s širšim zaledjem in tujino prispeva tudi
avtocesta, na katero se občina navezuje preko državne ceste.
|
(4) Občina je že v preteklosti želela zagotoviti ustrezna zemljišča za
dejavnosti, ki bi zagotavljale delovna mesta v domačem kraju. Ker ni
bilo drugih površin, je bila rezervirana poslovno-obrtna cona v
občinskem središču, ki se nahaja v neposredni bližini centralnega dela
naselja in zato ni primerna za agresivne dejavnosti. Drugih večjih
prostih površin za razvoj dejavnosti v občini ni, zato se pojavlja
težnja po zagotoviti ustreznih zemljišč za razvoj gospodarskih
dejavnosti. |
(5) V
občini so kot posebna območja opredeljena poplavna območja in območja
varstva narave, ki predstavljajo oviro za prostorski razvoj in
razmeščanje dejavnosti. Občina zato med cilje prostorskega razvoja
uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven
naravovarstvenih območij in izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne
in druge nesreče. Dejavnosti se usmerja izven območij, ki so ali bodo
ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč. |
4. člen
(možnosti prostorskega razvoja ob
upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter
razvojnih potreb države in regije)
|
(1) Občinski prostorski načrt Občine Tišina (v nadaljevanju: OPN)
temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in
Prostorskega reda Slovenije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerja na
način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen
in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost
naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in
varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in
povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšuje s
prostorskimi in okoljskimi ukrepi. V občini, predvsem pa v občinskem
središču naselju Tišina, se vzpodbuja razvoj delovnih mest in s tem
zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije. |
(2) Naselja morajo biti varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in
urejena. Kvaliteta bivalnega okolja se zagotavlja z ustrezno in
racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih
in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene javne
infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne oskrbe s pitno vodo in z
zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja
ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostorski
razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge
nesreče. |
(3) Prostorski razvoj naselij se usmerja na proste površine znotraj
naselij in zagotovitev dodatne komunalne opreme. V večini naselij so
širitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijske dejavnosti načrtovane le na
robovih in vrzelih kot zaokrožitev območja naselja. Nove površine se
zagotovi za razvoj gospodarskih dejavnosti v obrtni coni v Gederovcih.
Zagotovi se dodatne površine za razvoj romskega zaselka v Borejcih.
|
(4) V
naseljih, kjer še ni meteorne kanalizacije, se poiščejo tehnične in
prostorske rešitve za odvod in čiščenje, vključno z meteornimi odpadnimi
vodami. Meteorna kanalizacija mora biti ločena. Izpust v površinske
odvodnike bo obogatil vodno mrežo in posredno podtalnico. |
(5) Za
zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se je občina vključila v
obnovo in posodobitve sistemov oskrbe s pitno vodo ter njihovo
povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane
sisteme. V ta namen se je občina vključila v regijski projekt »Oskrba s
pitno vodo Pomurja – sistem B«, v okviru katerega se zagotavlja javna
oskrba s pitno vodo vsem prebivalcem občine. Na območju občine so
številni in razpršeni viri pitne vode, zato se varuje vse obstoječe in
potencialne vire vodooskrbe, med katerimi so potencialno lahko tudi
obstoječi viri za lastno oskrbo s pitno vodo oziroma viri, ki še morda
niso zaščiteni glede na predpise. |
(6) Razvoj kmetijstva sloni na obstoječih večjih posestnikih (bivša
državna kmetijska gospodarstva) in na posameznikih, ki svoja
gospodarstva šele razvijajo. V kmetijstvu so podani pogoji za intenzivno
poljedelsko pridelavo in pridelavo v rastlinjakih z uporabo geotermalne
vode. Komasacije so pretežno izvedene. |
(7) Na
območju občine so nahajališča proda in peska. V primeru izkazanega
interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših
prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z
osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih
surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti
občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN). Za nelegalne
kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila
ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in
mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o
graditvi objektov. |
(8) Del
občine ob reki Muri je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi,
ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se
zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem.
Širše območje je definirano kot ekološko pomembno območje s številnimi
lokalnimi naravnimi vrednotami in kot posebno varstveno območje Natura
2000. V območju se biotska raznovrstnost in habitatni tipi rastlinskih
in živalskih vrst ohranjajo z rabo prostora, ki omogoča vzpostavitev in
vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst. |
Območja
varstva narave so obvezujoča za občino in vpeta v vse razvojne pobude,
sočasno pa se območja varstva narave ob reki Muri izkoristi kot razvojni
potencial na področju turizma in rekreacije ob upoštevanju pogojev za
varstvo narave. |
5. člen
(medsebojni vplivi in povezave z območji
sosednjih občin)
|
(1) Občina je povezana s sosednjimi občinami Radenci, Cankovo, Puconci
in Mestno občino Murska Sobota ter sosednjo Republiko Avstrijo z dobro
urejeno cestno mrežo. Javni potniški promet je omejen na avtobusne
povezave, ki pa so minimalne in se opuščajo. Delno so s sosednjimi
občinami vzpostavljene rekreacijske kolesarske poti, večinoma ob javnih
cestah in na območju ob reki Muri. |
(2) Z
Mestno občino Murska Sobota je občina povezana predvsem zaradi
zadovoljevanja nekaterih družbenih funkcij (npr. srednje šole,
zdravstvena oskrba, kultura, šport itd.), kar omogoča neposredna cestna
povezava. |
6. člen
(cilji skladnega prostorskega razvoja
občine)
|
Cilji
prostorskega razvoja občine so: |
– zagotovi se delovna mesta v občini s spodbujanjem proizvodne obrti,
|
– ustvari se kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo ustreznih
bivalnih površin in dograditvijo komunalne infrastrukture, |
– utrdi
se vlogo vodilne občine v zahodnem delu pomurske regije z razvojem
družbene infrastrukture in gospodarskih dejavnosti, |
– zagotovi se prostorski razvoj romskega naselja, |
– ohranja se prostorsko identiteto naselij, |
– vzpodbuja se dopolnilno gradnjo v območjih individualne stanovanjske
gradnje, |
– zagotovi se kvaliteto bivalnega okolja z ustrezno in racionalno
infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in
storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene infrastrukture,
|
– zagotovi se trajnostna raba naravnih virov, mineralnih surovin,
|
– vzpodbuja se rabo obnovljivih virov energije ter racionalno ravnanje z
odpadki, |
– ohranja se biotska raznovrstnost in ugodno stanje habitatnih tipov v
vseh območjih varstva narave, |
– celostno se ohranja in varuje objekte in območja kulturne dediščine,
|
– v
lokalnem središču, naselju Tišina se dopolnjuje funkcijo lokalnega
središča z razvojem dopolnjujočih dejavnosti, ki zagotavljajo naselju,
občini in širšemu območju ustrezno osnovno oskrbo, sanira in vzpostavi
se zeleni sistem v naselju, ohranja se kulturno dediščino in identiteto
naselja, |
– izboljšuje trajnostno mobilnost in spodbuja fizične integracije
prometnih podsistemov, |
– komunalno opremiti poslovno-obrtna območja, |
– pospešuje se razvoj turizma ter vzpostaviti primerno turistično
infrastrukturo, |
– podvojiti število družinskih kmetij, ki bodo razpolagale z več kot 10
ha obdelovalne zemlje, |
– pospeševati specializacijo proizvodnje (sadjarstvo, zelenjadarstvo,
domače mesnine, turistična ponudba) na kmetijah, ki imajo več kot 2 ha
obdelovalne zemlje, spodbujati uvajanje dopolnilnih dejavnosti na
kmetijah (zelenjadarstvo, domače obrti, predelavo ali obdelavo
kmetijskih proizvodov), povezovanje kmetovalcev in čim večja oskrba
prebivalstva z domačimi pridelki in izdelki, |
– spodbujati turistično ponudbo in pridobitev nastanitvenih kapacitet
(zeleni turizem – reka Mura, sanacija opuščenih gramoznic v rekreacijsko
turistično ponudbo, pohodništvo, kolesarstvo, ribolov ipd., |
– zagotoviti kvalitetno pitno vodo. |
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
7. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve
in razvoj dejavnosti)
|
(1) Poselitev se prioritetno usmerja v proste površine znotraj naselij,
zaradi racionalne izrabe javne gospodarske infrastrukture pa tudi v nova
območja na robovih naselij, ki pomenijo zaokrožitev meje naselij. Razvoj
naselij se usmerja v zgostitev ob upoštevanju morfologije naselij in
obstoječe grajene strukture. Zaradi ohranitve morfološke strukture
obcestnih naselij in delov naselij se onemogoči gradnja stanovanjskih
objektov v liniji gospodarskih objektov tako, da se vrtovi in sadovnjaki
opredelijo kot zelene površine. Degradiranih ali nezadostno izkoriščenih
zemljišč v občini ni. Uredijo in razširijo se rekreacijska območja v
vseh naseljih. |
(2) Razvoj romskega zaselka v Borejcih je usmerjen v širitev, saj
znotraj obstoječega naselja ni možno zagotoviti potreb po stanovanjih.
|
(3) Na
področju kmetijstva se vzpodbuja preusmeritve dela kmetijske pridelave v
kulture za izkoriščanje biomase kot alternativni vir energije (bioplin,
biodizel). Vzpodbuja se tudi intenzivna pridelava pod rastlinjaki ter
namakanje kmetijskih zemljišč. Za vsa kmetijska zemljišča, izven območji
varstva narave, se načrtujejo agrarne operacije ter namakanje s
koriščenjem vode iz reke Mure. Za razvoj kmetijstva se v občini zagotovi
možnost gradnje večjih proizvodnih objektov tudi izven poselitvenih
območij. Širitev kmetij v naseljih je možna le, če so zagotovljeni
prostorski in okoljski pogoji. |
(4) Za
razvoj gospodarskih dejavnosti v naseljih ni prostorskih možnosti, zato
se zagotovi dodatne površine ob državni meji v naselju Gederovci.
|
(5) Razvoj turizma je usmerjen v zavarovana območja ob reki Muri, kjer
se načrtujejo pohodniške in kolesarske poti brez večjih posegov.
Nastanitvene turistične kapacitete so možne kot dopolnilna dejavnost na
kmetijah. |
(6) Za
razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se poveča obstoječa igrišča,
na krajevnih travnatih rekreacijskih območjih se uredi potrebno
infrastrukturo. |
8. člen
(vloga in funkcija naselij)
|
Občinsko
središče, naselje Tišina je lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem
naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno
izobraževanje, informiranje in druženje. Ostala naselja v občini so
funkcijsko manj pomembna. So podeželska naselja z bivalno funkcijo, z
vmesnimi kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo in
rekreacijo. |
9. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
|
(1) Prometno je občina navezana na sosednje občine in pomembnejša
regionalna središča (Maribor in Murska Sobota) preko državnih cest.
Glavne prometne smeri so speljane do Mestne občine Murska Sobota na
vzhodu in do Občine Radenci na zahodu. Obe smeri povezujeta občino s
širšim območjem regije in s Slovenijo. Z izgradnjo dela avtoceste se je
tranzitni promet na glavni cesti močno zmanjšal, tako da se po njej
odvija le lokalni medkrajevni promet. Neposredno je po regionalni cesti
občina povezana tudi z Republiko Avstrijo, zaradi česar je na relacijo
Murska Sobota Gederovci povečan promet. |
(2) Načrtovana je tudi železniška povezava med Mursko Soboto in
Republiko Avstrijo. Del trase poteka po območju občine, vendar povezava
ni strateška odločitev občine, zato je vključena zgolj informativno.
|
10. člen
(druga pomembna območja)
|
(1) V
občino se območja varstva narave nahajajo na južnem delu ob reki Muri,
kjer so izključene dejavnosti, ki bi kakorkoli ogrozile biotsko
raznovrstnost območja, vključno s kmetijskimi operacijami. Na teh
območjih se melioracije, komasacije in namakanje ne bodo izvajale.
|
(2) Poselitev in gradnja gospodarske javne infrastrukture se načrtuje
izven območij naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij oziroma
posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih. Nove posege se
praviloma načrtuje tudi izven znanih arheoloških najdišč in izven
območij zavarovane kulturne dediščine. |
(3) Na
območju občine trenutno ni pridobivalnega prostora, za katerega bi bila
podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje mineralne
surovine. Na perspektivnem nahajališču v Rankovcih bo izkoriščanje
dopustno, ko se bo območje z osnovno namensko rabo prostora opredelilo
kot območje mineralnih surovin in ko bo za namen izkoriščanja mineralnih
surovin sprejet OPPN. Opuščene gramoznice se sanirane v rekreacijska
območja. Sanacija nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z določbami
Zakona o graditvi objektov. V primeru opredelitve opuščenih gramoznic v
kopalne vode je potrebno upoštevati vse predpise s tega področja.
|
3. Zasnova gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena
11. člen
(prometna infrastruktura)
|
(1) Po
območju občine potekata v smeri vzhod-zahod glavna cesta Murska
Sobota–Maribor in regionalna cesta Murska Sobota–Gederovci, povezuje ju
regionalna cesta Gederovci–Petanjci. Novih prometnih povezav občina ne
načrtuje, razvoj cestne infrastrukture je usmerjen v posodobitev
lokalnih cest in poti s sanacijo cestišč, napravo pločnikov v naseljih
in kolesarskih poti med naselji ter ureditev turističnih poti ob reki
Muri. |
(2) Po
območju občine je načrtovana železniška povezava med Mursko Soboto in
Republiko Avstrijo. Trasa je še v načrtovanju, v postopku priprave
dokumentacije pa bo sodelovala tudi občina. |
(3) Rekonstruira in urediti se varčno javno razsvetljavo ob prometnih
površinah v vseh naseljih. |
(4) Znotraj občinskega središča, naselja Tišina in v pretežnem delu
ostalih naselij v občini, se za izboljšanje pogojev za hojo in
kolesarjenje zagotavlja sklenjena mreža pločnikov in kolesarskih stez, s
čimer se omogoči varno pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter
istočasno boljša dostopnost do raznih dejavnosti (šola, zdravstveni dom,
trgovine, upravne stavbe ipd.). Ob objektih javnega značaja, itd. se
uredijo ustrezna odstavna mesta za kolesa. |
(5) Istočasno se v centralnem delu naselja Tišina kakor tudi ostalih
naseljih, zagotavlja zadostno število parkirnih mest glede na namen
območja. Pomembno je, da se pri načrtovanju novih območij in objektov
predvidi zadostno število parkirnih mest tako za uporabnike novogradenj,
kakor tudi za neposredno okolico. Obstoječe parkirne površine je
potrebno ustrezno rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno
označiti. |
(6) Po
ozemlju občine poteka kar nekaj turistično-rekreativnih peš in
kolesarskih poti (Mura Drava Bike, Pomurska planinska pot, Plavčkova
pohodniška pot, Keplerjeva zvezdna pot, Pot ob Muri, Pot do ribnikov,
Vzhodna etnološka pot, Protestantska pot, Kostanjeva kolesarska pot, Pot
vzhajajočega sonca, Turistična pot ob Muri, Turistična poti med vrelci
itd.). V prihodnosti je potrebno zagotoviti ustrezno prometno varnost
obstoječih in predvidenih peš in kolesarskih poti, z izgradnjo ločenih
prometnih površin, kjer je to iz tehničnih vidikov mogoče in množične
uporabe smiselno. |
(7) Sistem javnega potniškega prometa je na področju občine vzpostavljen
in deluje. V prihodnosti bo občina še naprej načrtovala sistem javnega
potniškega prometa v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni
regije za zagotavljanje dostopa do večjih zaposlitvenih središč in
centralnih naselij, ki zadovoljujejo centralne dejavnosti (šolanje,
oskrba ipd.). Ohranjala se bo integracija šolskih in javnih linijskih
prevozov in smiselno načrtovala potrebna infrastruktura za njihovo
izvedbo. V naseljih oziroma delih naselij, kjer postajališč javnega
potniškega prometa še nimajo urejenih, se le-te načrtujejo, s čimer se
bo zagotovil tudi varen dostop do njih. |
12. člen
(telekomunikacije)
|
Občina
bo na svojem območju vzpodbujala razvoj telekomunikacijskega omrežja za
vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo.
Vzpodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih
telekomunikacijskih omrežij. V vsakem naselju se zagotovi optično
omrežje in uporaba optičnih povezav večjim uporabnikom. |
13. člen
(energetika)
|
(1) Ob
povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni
moči, bodo na posameznih območjih zgrajene nove transformatorske postaje
s pripadajočim omrežjem. Potrebe bodo preverjene pred izdelavo
dokumentacije in na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč.
|
(2) Na
območju občine so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in
objekti: |
– visokonapetostno omrežje (110 kV), |
– srednjenapetostno omrežje (20 kV), |
– transformatorska postaja 20/0,4 kV ter |
– pripadajoče nizkonapetostno omrežje |
Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz 110/20 kV
RTP Murska Sobota. |
(3) Na
obravnavanem območju ima Elektro Maribor d.d. v naslednjem srednjeročnem
obdobju predvideno izgradnjo naslednjih elektroenergetskih vodov in
naprav, in sicer: |
100 kV
SN VODI: |
– DV
2x110 kV MURSKA SOBOTA – MAČKOVCI |
20 kV SN
VODI: |
– KB DV
MURSKI PETROVCI (d-577) – DV ZGORNJI PETANJCI MURA (d-506) |
– KB
TIŠINA RUŽIČ – TIŠINA (SPODNJI PETANJCI – TIŠINA) |
– KB
GRADIŠČE VAS – TROPOVCI |
– KB
MURSKI ČRNCI – GRADIŠČE |
– KB
PETANJCI |
TP
20/0,4 kV SN/NN: |
– TP
TROPOVCI (t-263), gradbena obnova |
– TP
PETANJCI (nadomestna TP) |
– TP
MURSKI ČRNCI (nadomestna TP) |
NN 0,4
kV VODI: |
– NNO
BOREJCI (t-269) – izvod vodovod |
– NNO
RANKOVCI VAS (t-307) IZVOD Gederovci, dokončanje iz obnove v letu 2014
|
– NNO
GRADIŠČE VAS (t-505) – izvod Tropovci |
– NNO
TROPOVCI (t-263) – izvod Gradišče |
– NNO
RANKOVCI VAS (t-307) – izvod Tišina |
– NNO
SODIŠINCI VAS (T-591) – izvod Recek |
– NNO
PETANJCI |
– NNO
MURSKI ČRNCI, vključitev v nadomestno TP. |
(4) Po
območju občine potekajo oziroma so načrtovane naslednje prostorske
ureditve državnega pomena za proizvodnjo in prenos električne energije:
|
– predvidena HE Hrastje Mota – DPN v izdelavi, |
– predvidena DV 2x110kV Maribor – Lenart – Murska Sobota – sprejeti DPN,
|
– DV
1x110kV Murska Sobota – Radenci – v izgradnji. |
(5) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe
obnovljivih virov energije (geotermalno energijo, sončno energijo in
energijo biomase). |
(6) Plinovodno omrežje je v občini načrtovano dolgoročno v povezavi z
ostalimi viri energije glede na interes občanov. |
(7) Toplotna energija pridobljena s črpanjem geotermalne vode se bo
uporabljala predvsem v kmetijstvu. Dodatno se izkoriščanje toplotne
energije za ogrevanje usmerja v proizvodnjo na bioplinarnah.
|
14. člen
(oskrba s pitno vodo)
|
(1) Za
zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in
potencialno pomembne vodne vire in vzpodbuja varčno in smotrno rabo
pitne vode. |
(2) Za
vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin
ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije. |
(3) Vzpodbuja se povezovanje sistemov za oskrbo s pitno vodo v bolj
racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen je
občina vključena v regionalno zasnovo oskrbe s pitno vodo Pomurja z
namenom, da se zagotovi kvalitetna pitna voda. |
15. člen
(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)
|
(1) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora
biti usklajeno s predpisi s področja varstva in urejanja voda in
predpisi s področja varstva okolja. |
(2) Občina zagotavlja odvajanje in čiščenje fekalnih voda z izgrajenim
kanalizacijskim sistemom in čiščenjem na čistilnih napravah. Zaradi
povečanih potreb po čiščenju komunalnih odplak se ustrezno povečajo
obstoječe čistilne naprave. |
(3) Padavinske vode se zbirajo ločeno in se čim dalj zadržijo na mestu,
kamor so padle. Odvajajo se ločeno in se prioritetno speljejo v tla na
ožji lokaciji ali v površinske odvodnike (Mokoš, Dobel). |
16. člen
(odpadki)
|
Občina
že zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru, razvoj na tem področju
pa usmerja v recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih
snovi. Predvsem so to odpadki iz kmetijstva, ki se lahko uporabijo kot
biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. |
17. člen
(vodno gospodarstvo)
|
(1) V
občini so vodotoki reka Mura in potok Ledava, ki sta vodotoka 1. reda in
ostali manjši potoki. Vodne površine so še opuščene gramoznice. Vode se
izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri
čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega
in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri
načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na
poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih
ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. |
(2) Na
področju vodnega gospodarstva občina načrtuje čiščenje in ureditev
manjših vodotokov in površinskih odvodnikov, ki niso v pristojnosti
države zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda
padavinskih voda iz naselij. |
4. Določitev okvirnih območij naselij z
območji razpršene poselitve in območji razpršene gradnje
18. člen
(določitev območij naselij)
|
(1) Območja naselij so definirana z mejami, povzetimi iz prostorskih
sestavin planov občine, ki se mestoma spremenijo zaradi vključitve
robnih parcel. Vsa naselja v občini so strnjena obcestna naselja, večji
zaselek je le romski zaselek v Borejcih, ki je postal samostojno
naselje. |
(2) Razpršeno gradnjo je v občini v preteklosti predstavljalo območje
romskega zaselka v Borejcih, ki je postalo samostojno naselje. Posamične
domačije izven strnjenih naselij, ki so zgrajene pred letom 1967, se v
namenski rabi prikaže kot stavbišče s pripadajočo parcelo in kot del
razpršene poselitve. |
5. Usmeritve za prostorski razvoj občine
19. člen
(usmeritve za razvoj poselitve)
|
(1) Razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih stavbnih
zemljišč v naseljih. Gradnja stanovanjskih objektov v liniji
gospodarskih objektov ni možna. Proste vrzeli so pretežno namenjene za
gradnjo individualnih stanovanjskih objektov in sicer na območju naselij
Gederovci in Vanča vas, razen v centralnem delu naselja Tišina, kjer je
možna tudi gradnja centralnih in večstanovanjskih objektov. |
(2) Prenova v naseljih je omejena le na prenovo javne gospodarske
infrastrukture, saj v naseljih ni degradiranih površin. Nezadostno
izrabljena zemljišča v nekaterih naselji ter površine ob vodotokih se
spremeni v prvotno, to je kmetijsko rabo. |
(3) Širitev naselij za stanovanjsko gradnjo je omejena na posamične
parcele v zasebni lasti na robu in vrzelih naselij ob pogoju, da je do
parcele urejena komunalna infrastruktura in da ima parcela urejen dostop
z javne ceste. Širitev ne sme rušiti značilne morfologije naselja
(gradnja stanovanjskih objektov ob cesti, gospodarski objekti v
notranjosti, zaporedni odmik od parcelne meje). Večja širitev izven
sedanjih meja naselij je načrtovana v romskem zaselku v Borejcih.
|
(4) Za
razvoj dejavnosti je zasnovana poslovno-obrtna cona v Gederovcih, v
kateri bo možen razvoj različnih dejavnosti. V območjih naselij je
predvidena le stanovanjska gradnja in servisne ter poslovne dejavnosti,
ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo. V kmetijski coni je predviden
razvoj dejavnosti, ki dopolnjuje kmetijsko proizvodnjo. |
(5) Gradnja izven poselitvenih območij se lahko načrtuje, kadar gre za
gradnjo objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske
dejavnosti, za upravljanja voda, za potrebe športa in rekreacije,
turizma, pridobivanja energije in izkoriščanje drugih naravnih virov, za
varnost državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami in za potrebe javne gospodarske
infrastrukture. Pri tem je treba upoštevati javno korist in možnost
komunalne opreme brez večjih stroškov. Gradnja izven poselitvenih
območjih ne sme povzročiti škodljivih vplivov na okolje in ne sme
ogrožati biotske raznovrstnosti ter kakovosti naravnih virov. Gradnja
prav tako ne sme ovirati osnovne namenske rabe površin. |
(6) Območja nekdanjih mineralnih kopov se sanira v ribnike. Vse opuščene
gramoznice se namenijo za turizem in rekreacijo. |
20. člen
(prostorski razvoj naselja Tišina)
|
(1) Prostorski razvoj naselja Tišina je usmerjen v izboljšavo obstoječih
in urejanje novih stanovanjskih območij, v razvoj urbanega centra
naselja in v razvoj poslovno stanovanjske cone v centralnem delu. V
centralnem delu naselja med občinsko zgradbo in območjem za kmetijsko
dejavnost se rezervirajo zemljišča za centralne dejavnosti (npr. za dom
starejših občanov), formira se urbani center. V centralnem delu se
gradnja stanovanjskih objektov kombinira z javnimi funkcijami.
|
(2) Stanovanjsko gradnjo se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih
zemljišč in zgostitev obstoječih stanovanjskih območij. Nova
stanovanjska območja se bo urejalo v skladu s potrebami. Iz dela
naselja, ki je vključeno v urbanistični načrt se postopoma seli
kmetijska dejavnost, obstoječe kmetije se ohranja, novih se ne načrtuje.
|
(3) V
urbanem centru bo dana možnost gradnje objektov z višjimi gabariti. Pri
gradnji novih objektov in pri rekonstrukciji obstoječih se upošteva
namembnost območja in izhodišča za oblikovanje objektov. Stanovanjske
objekte se kombinira z javnimi funkcijami (lokali), možni ali obvezni so
višji gabariti. Edino v centralnem delu bo možna tudi blokovska gradnja.
|
21. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
|
(1) Razvoj v krajini se usmerja na razvoj naravnih potencialov. V občini
so to predvsem kmetijska zemljišča. Na kmetijskih zemljiščih se
vzpodbuja intenzivna pridelava vrtnin in poljščin z uporabo geotermalne
vode za ogrevanje in namakanje. Na celotnem območju občine je predvidena
zložba kmetijskih zemljišč (agrarne operacije in namakanje). Agrarne
operacije in namakanje niso možne med visokovodnim nasipom in strugo
reke Mure, ki je območje z naravovarstvenim statusom. |
(2) Na
področju gozdarstva se ohranja gospodarska in ekološka funkcija gozda.
Ohranja se tudi funkcija zaraščenih površin ob potokih in na robovih
naselij ter ob opuščenih gramoznicah. |
(3) Posebnih pogojev za razvoj turizma v občini ni. Turistična območja
so območja varstva narave, ki pa jih občina ne namenja za turistični
razvoj v minimalni obliki, le z ureditvijo poti. Sanirane gramoznice, ki
so urejene v ribnike, se bodo z izgradnjo pripadajočih turističnih in
gostinskih objektov razvijale v lokalna turistična območja. |
(4) V
vseh naseljih so že urejena rekreacijska območja, večinoma kot zelena
igrišča s pripadajočimi objekti. Načrtovana je dodatna komunalna oprema.
|
(5) Z
načrtovanjem prostorskih ureditev v krajini in pri izvajanju kmetijske
dejavnosti se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih
struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno
stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov
ogroženih vrst. Vzpodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin,
ohranja in ponovno se vzpostavi omejke, živice in gozdne otoke. Ohranja
se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov,
ohranja se gozdne površine na kmetijskih območjih. Ohranja se priobalni
pas vodotokov in vodnih površin. |
(6) Pri
zasnovi krajine se ohranja kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega
vzorca ter krajinskega merila. Dejavnosti se usmerja tako, da se ohranja
kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko
in časovno kontinuiteto. |
22. člen
(usmeritve za razvoj območij za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter
območij za obrambo)
|
(1) Poplavna območja se v občini nahajajo v južnem delu ob reki Muri, ki
so omejena z visokovodnim nasipom, ob Ledavi, ki je mejni potok na
severni strani občine in ob potoku Dobel. Območje ob reki Muri je po
namenski rabi večinoma kmetijsko in gozdno zemljišče in zanj ni
predvidena sprememba rabe. Torej v območju niso predvideni gradbeni
posegi, za katere bi območje predstavljalo nevarnost. Poplavno območje
ob Doblu sega tudi v območja naselij, zato se gradnja usmerja izven teh
območij. |
(2) Dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je
voda stalno ali občasno prisotna. Na poplavnih območjih se prepove vse
dejavnosti in vsi posegi, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode,
vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja.
Glede na stopnjo ogroženosti so lahko dopustni posegi, ki izhajajo iz
podrobnejše namenske rabe ter posegi, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske
in gozdne rabe zemljišč. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda
in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se
retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno
vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje retenzijskih površin je
možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov.
Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se
načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
(3) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za
ruševine in sicer na območju gospodarske cone v naselju Tišina. Posebnih
območij za množične pokope Občina ne definira, saj so v vseh naseljih
vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po
množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru
večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju čistilne
naprave v Murskih Črncih, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak
(oddaljenost cca 10 km). Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v
primeru nesreče so ob šoli v naselju Tišina. |
(4) V
občini ni posebnih požarno ogroženih območij. V vseh naseljih delujejo
gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih
požarov. Upoštevajo se ukrepi varstva pred požarom, ki jih določa
področna zakonodaja. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik
ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in
delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevajo se tudi požarna tveganja.
|
(5) V
občini ni erozijskih območij ali območij, ogroženih zaradi škodljivega
delovanja voda. Tudi industrijskih območij, ki so potencialna območja
tveganj industrijskih nesreč, na območju občine ni. |
(6) V
občini ni območij za potrebe obrambe. |
23. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč)
|
(1) Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin
planov občine, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na
stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vode in druga
zemljišča. |
(2) Stavbna zemljišča so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v
strnjenih naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah ter zelene površine
izven naselij (pokopališča, igrišča). Stavbna zemljišča se delijo na
zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. V izvedbenem delu prostorskega
načrta so določena območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora
glede na pretežnost rabe. |
(3) Območja za stanovanja so vsa naselja v občini, v pretežni meri so to
podeželska naselja, ki so namenjena bivanju in kmetovanju ter
spremljajočim servisnim in obrtnim dejavnostim. |
(4) Območij za poslovne, obrtne in proizvodne dejavnosti v občini ni,
zato bodo zagotovljene nove površine v naselju Gederovci in Tišini.
|
(5) Območja za centralne dejavnosti so v osrednjem delu naselja Tišina,
ki se po namenski rabi opredeli kot urbano središče, ki je namenjeno
dopolnitvi manjkajočih centralnih dejavnosti. |
24. člen
(usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev)
|
(1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za
njihovo izvedbo po posameznih enotah in podenotah urejanja prostora
glede na osnovno in podrobnejšo namensko rabo. Enote in podenote
urejanja prostora se določi glede na značilnosti prostora. |
(2) Pri
določanju pogojev za oblikovanje objektov se upošteva značilnosti
prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi individualnih
stanovanjskih objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na
stavbnih zemljiščih – stanovanjski del ob cesti, gospodarski del in
pritikline v notranjosti parcele. |
(3) Pri
določanju pogojev za posege v prostor se upošteva objekte in območja
kulturne dediščine in območja varstva narave. |
III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Enote in podenote urejanja prostora
25. člen
(enote in podenote urejanja prostora)
|
(1) Enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) in podenote urejanja
prostora (v nadaljevanju: pEUP) so določene na podlagi naravnih in
ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. EUP in pEUP
so naselja, zaselki, deli naselij in ostala območja stavbnih zemljišč
ter območja krajine, določene glede na prevladujočo podrobnejšo namensko
rabo prostora. V EUP in pEUP so za posamezne površine osnovne in
podrobnejše namenske rabe prostora (v nadaljevanju: PNRP) določeni
prostorski izvedbeni pogoji. |
(2) Pregled EUP in pEUP v občini: |
Naselje |
Opis EUP/pEUP |
Oznaka EUP/pEUP |
Oznaka in opis PNRP |
Območja režimov v EUP/ pEUP |
Način urejanja |
PIP v členu |
Krajna |
Kmečko naselje |
KR 1 |
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest
O – območja okoljske infrastrukture (vodno zajetje) |
KD
(22888) VVO
(1, 2, 3) |
|
27. člen |
Krajna |
Igrišče |
KR 2 |
BC – športni centri (športni objekti)
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport |
VVO (3) |
|
40. člen |
Krajna |
Pokopališče |
KR 3 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZK – pokopališča
PC – površine cest
PO – ostale prometne površine |
VVO (3) |
|
37. člen |
Krajna |
Opuščena gramoznica |
KR 4 |
BC – športni centri
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
KD
(6828)
VVO (3) |
|
38. člen |
Gederovci |
Kmečko naselje |
GE 1 |
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest
K1- najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
VC – celinske vode |
KD
(21550) |
|
27. člen |
Gederovci |
Stanovanjsko območje |
GE 2 |
SS – stanovanjske površine |
|
pOPPN |
42. člen |
Gederovci |
Bivši mejni prehod |
GE 3 |
BD – površine drugih območij
PC – površine cest |
VVO (3) |
|
31. člen |
Gederovci |
Gospodarska cona ob meji |
GE 4 |
IG – gospodarske cone |
|
pOPPN |
42. člen |
Gederovci |
Opuščena gramoznica |
GE 5 |
BC – športni centri
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
VVO (3) |
|
38. člen |
Gederovci |
Pokopališče |
GE 6 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZK – pokopališča |
|
|
37. člen |
Gederovci |
Mešano območje ob trgovini |
GE 7 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport
PC – površine cest
VC – celinske vode |
|
pOPPN |
42. člen |
Gederovci |
Opuščena gramoznica »Šneider« |
GE 8 |
BC – športni centri
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport
VC – celinske vode |
VVO (3) |
|
38. člen |
Gederovci |
Opuščena gramoznica »Šneider« |
GE 8/1 |
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport |
VVO (3) |
|
38. člen |
Sodišinci |
Kmečko naselje |
SO 1 |
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest
O – območje okoljske infrastrukture
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
VC – celinske vode |
KD
(21424, 21555, 3450, 6862)
VVO
(1, 2, 3) |
|
27. člen |
Sodišinci |
Pokopališče |
SO 2 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZK – pokopališča
PO – ostale prometne površine |
|
|
37. člen |
Sodišinci |
Opuščena gramoznica |
SO 3 |
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
VVO (3) |
|
38. člen |
Sodišinci |
Trgovina |
SO 4 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine |
|
|
30. člen |
Rankovci
Vanča vas |
Kmečko naselje |
RA 1 |
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest
O – območje okoljske infrastrukture
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
VC – celinske vode |
KD
(18078, 23789, 24608, 24616, 6861)
VVO (1, 3)
poplave |
|
27. člen |
Rankovci |
Naselje |
RA 1/1 |
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest
VC – celinske vode |
VVO (1, 3)
poplave |
|
27. člen |
Rankovci |
Stanovanjsko območje |
RA 2 |
SS – stanovanjske površine
PC – površine cest |
VVO
(1, 2, 3) |
pOPPN |
42. člen |
Rankovci |
Igrišče |
RA 3 |
ZD – druge urejene zelene površine |
VVO (3)
poplave |
|
40. člen |
Rankovci |
Igrišče |
RA 4 |
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport |
VVO (1, 3) |
|
40. člen |
Rankovci |
Opuščena gramoznica |
RA 5 |
ZD – druge urejene zelene površine
T – območja komunikacijske infrastrukture
VC – celinske vode |
NV
(7293) |
|
38. člen |
Vanča vas |
Opuščena gramoznica |
RA 6 |
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
VVO (3) |
|
38. člen |
Borejci |
Romsko naselje |
BO 1 |
SS – stanovanjske površine
PC – površine cest
O – območje okoljske infrastrukture |
VVO (1, 3) |
|
28. člen |
Borejci |
Novo naselje |
BO 2 |
SS – stanovanjske površine
PC – površine cest |
VVO (3) |
OPPN
(Uradni list RS, št. 58/13) |
43. člen |
Borejci |
Romsko igrišče |
BO 3 |
BC – športni centri (športni objekti)
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport |
VVO (3) |
|
40. člen |
Borejci |
Kmečko naselje |
BO 4 |
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest
O – območje okoljske infrastrukture |
VVO (1,2,3) |
|
27. člen |
Borejci |
Pokopališče |
BO 5 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZK – pokopališča
PC – površine cest |
VVO (3) |
|
37. člen |
Borejci |
Igrišče |
BO 6 |
BC – športni centri (športni objekti)
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport
PC – površine cest |
VVO (3) |
|
40. člen |
Borejci |
Pokopališče |
BO 7 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZK – pokopališča
PC – površine cest
PO – ostale prometne površine |
VVO (3) |
|
37. člen |
Murski Petrovci |
Kmečko naselje |
MP 1 |
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest |
VVO (3) |
|
27. člen |
Murski Petrovci |
Pokopališče |
MP 2 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZK – pokopališča
PC – površine cest |
|
|
37. člen |
Murski Petrovci |
Opuščena gramoznica ob pokopališču |
MP 3 |
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport
VC – celinske vode |
|
|
38. člen |
Petanjci |
Opuščena karavla |
PE 1 |
BC – športni centri |
|
|
32. člen |
Petanjci |
Opuščena gramoznica |
PE 2 |
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
Natura 2000
EPO |
|
38. člen |
Petanjci |
Opuščena gramoznica |
PE 3 |
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
VVO (3)
DPAp |
|
38. člen |
Petanjci |
Kmečko naselje |
PE 4 |
SK – površine podeželskega naselja
PC – površine cest |
KD
(24605)
NV
(215, 7469)
Natura 2000
EPO
VG
VVO (3)
poplave
DPAp |
|
27. člen |
Petanjci |
Kmečko naselje |
PE 4/1 |
SK – površine podeželskega naselja |
NV
(215)
Natura 2000
EPO
DPAp |
|
27. člen |
Petanjci |
Kmečko naselje |
PE 4/2 |
SK – površine podeželskega naselja |
NV
(215)
Natura 2000
EPO
DPAp |
|
27. člen |
Petanjci |
Kmečko naselje |
PE 5 |
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest
G – gozdna zemljišča
VC – celinske vode |
KD
(8934, 9864)
VVO (1)
DPAp |
|
27. člen |
Petanjci |
Gospodarska cona |
PE 6 |
IG – gospodarske cone |
KD
(16478, 3449) DPAp |
pOPPN |
42. člen |
Petanjci |
Igrišče |
PE 7 |
BC – športni centri (športni objekti)
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport |
DPAp |
|
40. člen |
Petanjci |
Čistilna naprava |
PE 8 |
O – območja okoljske infrastrukture |
DPAp |
|
35. člen |
Petanjci |
Pokopališče |
PE 9 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZK – pokopališča
PC – površine cest
PO – ostale prometne površine |
KD
(24577) |
|
37. člen |
Petanjci |
Spominski park Petanjci |
PE 10 |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZP – parki |
KD
(8934) |
|
41. člen |
Petanjci |
Opuščena gramoznica |
PE 11 |
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
Natura 2000
EPO |
|
38.
člen |
Petanjci |
Opuščena gramoznica |
PE 12 |
BC – športni centri
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport
VC – celinske vode |
Natura 2000
EPO |
|
38.
člen |
Petanjci |
Opuščena gramoznica »mirna cona« |
PE 12/1 |
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport |
Natura 2000
EPO |
|
38. člen |
Petanjci |
Opuščena gramoznica |
PE 12/2 |
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport
VC – celinske vode |
Natura 2000
EPO
DPAp |
|
38. člen |
Petanjci |
Opuščena gramoznica |
PE 13 |
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
NV
(7290)
Natura 2000
EPO
DPAp |
|
38. člen |
Petanjci |
Opuščena gramoznica |
PE 14 |
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
NV
(7291)
Natura 2000
EPO
DPAp |
|
38. člen |
Petanjci |
opuščena gramoznica |
PE 15 |
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
NV
(7477)
Natura 2000
EPO
DPAp |
|
38. člen |
Petanjci |
Konjušnica v Zatonu |
PE 16 |
BC – športni centri
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
NV
(215)
Natura 2000
EPO
DPAp |
|
39. člen |
Petanjci |
Opuščena gramoznica »Rajbar« |
PE 17 |
BC – športni centri
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport
VC – celinske vode |
NV
(7477)
Natura 2000
EPO
DPAp |
|
38. člen |
Petanjci |
Opuščena gramoznica »Rajbar« mirna cona |
PE 17/1 |
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport |
NV
(7477)
Natura 2000
EPO
DPAp |
|
38. člen |
Petanjci |
Paintball |
PE 18 |
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
Natura 2000
EPO
DPAp |
|
40. člen |
Petanjci |
Paintball |
PE 18/1 |
BC – športni centri |
Natura 2000
EPO
DPAp |
|
40. člen |
Tišina |
Kmečko naselje |
TI 1 |
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest
PO – ostale prometne površine
VC – celinske vode |
KD
(18288, 21552, 24615, 21553, 21554)
NV
(7289)
VVO
(1, 2, 3) |
|
27. člen |
Tišina |
Centralni del |
TI 2 |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest |
KD
(3448, 9829, 9865)
VVO (3) |
|
29. člen |
Tišina |
Igrišče |
TI 3 |
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport
PC – površine cest |
|
|
40. člen |
Tišina |
Pokopališče |
TI 4 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZK – pokopališča
PC – površine cest
PO – ostale prometne površine |
|
|
37. člen |
Tišina |
Park Tišina |
TI 5 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZP – parki |
KD
(18288)
VVO
(1, 2, 3) |
OPPN
(Uradni list RS, št. 20/14) |
43. člen |
Tišina |
Drevesnica |
TI 6 |
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
VVO (3) |
|
33. člen |
Tišina - Tropovci |
Mešano območje |
TI 7 |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest |
|
pOPPN |
42. člen |
Tišina - Tropovci |
Kmetijsko gospodarstvo |
TI 8 |
IG – gospodarske cone |
|
|
34. člen |
Tišina |
Pokopališče |
TI 9 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZK – pokopališča |
VVO (3) |
|
37. člen |
Tišina |
Stanovanjsko območje |
TI 10 |
SS – stanovanjske površine |
VVO (3) |
pOPPN |
42. člen |
Tišina |
Gospodarska cona |
TI 11 |
IG – gospodarske cone |
|
pOPPN |
42. člen |
Tropovci |
Stanovanjsko naselje |
TR 1 |
SK – površine podeželskega naselja
PC – površine cest
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
KD
(9865)
VVO
(1, 2, 3) |
|
27. člen |
Tropovci |
Stanovanjsko območje |
TR 1/1 |
SS – stanovanjske površine
PC – površine cest |
KD
(6829) |
|
28. člen |
Tropovci |
Stanovanjsko območje |
TR 1/2 |
SS – stanovanjske površine |
VVO (3) |
pOPPN |
42. člen |
Tropovci |
Kmečko naselje |
TR 2 |
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest
VC – celinske vode |
VVO (1) |
|
27. člen |
Tropovci |
Igrišče |
TR 3 |
BC – športni centri (športni objekti)
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport
PC – površine cest |
|
|
40. člen |
Tropovci |
Opuščena gramoznica |
TR 4 |
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
|
|
38. člen |
Tropovci |
Stanovanjsko območje |
TR 5 |
SS – stanovanjske površine
O – območja okoljske infrastrukture
ZD – druge urejene zelene površine |
VVO (1) |
pOPPN |
42. člen |
Gradišče |
Kmečko naselje |
GR 1 |
SK – površine podeželskega naselja
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest
O – območja okoljske infrastrukture
VC – celinske vode |
KD
(10662)
VVO (1, 3)
DPAp |
|
27. člen |
Gradišče |
Pokopališče |
GR 2 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZK – pokopališča
PO – ostale prometne površine |
KD
(1249) |
|
37. člen |
Gradišče |
Igrišče |
GR 3 |
BC – športni centri (športni objekti)
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport |
|
|
40. člen |
Murski Črnci |
Kmečko naselje |
MČ 1 |
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest
VC – celinske vode |
KD
(21551, 3195)
VVO
(1, 2, 3) |
|
27. člen |
Murski Črnci |
Stanovanjsko naselje |
MČ 2 |
SS – stanovanjske površine
PC – površine cest |
|
|
28. člen |
Murski Črnci |
Stanovanjsko naselje |
MČ 3 |
SS – stanovanjske površine
PC – površine cest |
|
|
28. člen |
Murski Črnci |
Opuščena gramoznica |
MČ 4 |
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
|
|
38. člen |
Murski Črnci |
igrišče |
MČ 5 |
BC – športni centri (športni objekti)
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport |
|
|
40. člen |
Murski Črnci |
Igrišče in gasilski dom |
MČ 6 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
BC – športni centri
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport |
|
|
40. člen |
Murski Črnci |
Pokopališče |
MČ 7 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZK – pokopališča
PO – ostale prometne površine |
KD
(1249, 24604) |
|
37. člen |
Murski Črnci |
Vodarna Črnske meje |
MČ 8 |
O – območja okoljske infrastrukture |
VG
VVO
(1, 2) |
|
36. člen |
Murski Črnci |
Čistilna naprava |
MČ 9 |
O – območja okoljske infrastrukture |
Natura 2000
EPO
VVO (3)
DPAp |
|
35. člen |
Murski Črnci |
Opuščena gramoznica |
MČ 10 |
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
Natura 2000
EPO
VVO (3)
DPAp |
|
38. člen |
Murski Črnci |
Stanovanjsko območje |
MČ 11 |
SS – stanovanjske površine
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
|
|
28. člen |
Krajina |
Odprt prostor pretežno izven območja varstva narave |
EU 1 |
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport
PC – površine cest
PO – ostale prometne površine
O – območja okoljske infrastrukture
A – površine razpršene poselitve
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
VC – celinske vode
VI – območja vodne infrastrukture |
KD
(10662, 1241, 1248, 1249, 16797, 21134, 3448, 8851, 9864)
NV
(215, 7289, 7293)
Natura 2000
EPO
ZT (1663)
VG
VVO (1,2,3)
poplave
DPAp |
|
45. člen |
Krajina |
Odprt prostor pretežno izven območja varstva narave |
EU 2 |
PC – površine cest
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
DPAp |
|
45. člen |
Krajina |
Odprt prostor znotraj območja varstva narave |
EU 3 |
PC – površine cest
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča |
NV
(215, 7290, 7291)
Natura 2000
EPO
VVO (3)
poplave
DPAp |
|
45. člen |
Krajina |
Odprt prostor znotraj območja varstva narave |
EU 4 |
PC – površine cest
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča |
Natura 2000
EPO
VVO (3)
DPAp |
|
45. člen |
Krajina |
Odprt prostor znotraj območja varstva narave |
EU 5 |
PC – površine cest
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
VC – celinske vode |
Natura 2000
EPO
VVO (2, 3)
DPAp |
|
45. člen |
Krajina |
Odprt prostor znotraj območja varstva narave |
EU 6 |
PC – površine cest
O – območja okoljske infrastrukture
A – površine razpršene poselitve
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
VC – celinske vode
VI – območja vodne infrastrukture |
NV
(4424, 7469, 7477)
Natura 2000
EPO
VG
VVO (2, 3)
VVO (vrelci)
poplave
DPAp |
|
45. člen |
Krajina |
Območje DPA za visokovodni nasip reke Mure |
EU 7 – DPA |
VI – območja vodne infrastrukture |
NV
(7469, 7477)
Natura 2000
EPO
poplave
DPA
DPAp |
DPA
(Uradni list RS, št. 73/04) |
44. člen |
Krajina |
Območje DPA za visokovodni nasip reke Mure |
EU 8 – DPA |
VI – območja vodne infrastrukture |
NV
(4424, 7469)
Natura 2000
EPO
VG
VVO (2, 3)
poplave
DPA
DPAp |
DPA
(Uradni list RS, št. 73/04) |
44. člen |
Oznake
oziroma kratice v stolpcu » Območja režimov v EUP / pEUP« pomenijo:
|
KD (EŠD)
– območja in objekti nepremične kulturne dediščine (Register nepremične
kulturne dediščine, januar 2017) |
NV
(evid. št.) – območja naravnih vrednot (ARSO, april 2015) |
Natura
2000 – območja Nature 2000 (Uradni list RS, št. 21/2016) |
EPO –
ekološko pomembna območja (ARSO, april 2014) |
ZT (ID
znamenja) – zavarovana območja narave (točke) (ARSO, marec 2012)
|
VVO
(kategorija) – vodovarstvena območja zavarovana na občinskem nivoju
(ARSO, januar 2015) |
VVO
(vrelci) – vodovarstveno območje mineralnih vrelcev (ARSO, december
2011) |
poplave
– poplavno ogrožena območja na podlagi Opozorilne karte poplav, ki jo
vodi ARSO (ARSO, januar 2011) |
VG –
varovalni gozd (Uradni list RS, št. 39/15) |
DPA –
sprejeti državni prostorski načrt (MOP, februar 2017) |
DPAp –
državni prostorski načrt v pripravi (MOP, marec 2017). |
2. Prostorski izvedbeni pogoji za
načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju
posameznih enot urejanja v naseljih
26. člen
(prostorski izvedbeni pogoji)
|
(1) Prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP) za načrtovanje
posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območjih naselij določajo:
|
– namembnost in vrsto posegov v prostor, |
– lego,
velikost in oblikovanje objektov, |
– parcelacijo, |
– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
– celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter obrambnih potreb, |
– varovanje zdravja ljudi, |
– drugo.
|
(2) V
vseh EUP in pEUP naselij so na območjih stavbnih zemljišč, in ostalih
zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege razen, če za posamezno
območje PNRP ni določeno drugače, dopustni naslednji posegi:
|
–
izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta,
|
–
sprememba namembnosti objekta, |
–
vzdrževanje objekta, |
–
pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, |
– dela v
zvezi s pripravo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju za celotni
odstavek: posegi). |
(3) Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti:
zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Pri
oblikovanju objektov se upošteva tipologija zazidave, ki je značilna za
to območje. Pri neskladju projekta s prostorskim načrtom, se za
razjasnitev pojmov upošteva »Glosar arhitekturne tipologije« in
»Arhitekturne krajine in regije Slovenije«, v delih kamor se uvršča
območje občine ter pojmov iz predpisov, ki urejajo prostor ter graditev
objektov. |
(4) Pri
gradnji in določanju velikosti in oblik nezahtevnih in enostavnih
objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo
teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in
enostavnih objektov. |
(5) V
EUP in pEUP so na posameznih površinah PNRP dopustni posegi iz (2)
odstavka tega člena za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o
vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP
določeni v Prilogi 1 (Nezahtevni, enostavni in začasni objekti), če ni v
posameznih členih odloka za tovrstne objekte določeno drugače.
|
(6) Kot
sestavni del izvedbenega dela OPN se štejejo tudi Prikazi območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju:
GJI), kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem
koridorju, območju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini,
obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za
določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in
širitev naselij lahko izvajajo posegi iz drugega ostavka tega člena tega
odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za
posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku. |
(7) Kot
območje prometne infrastrukture se štejejo tudi vse površine, ki v
grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s PNRP prometne
infrastrukture in so del druge PNRP zemljišč in so v grafičnih prikazih
izvedbenega dela OPN označene v grafičnih prikazih »Prikazi območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture pod oznako; DP, LC
in OP«, kot predvidene ali obstoječe ali v prikazih stanja prostora v
»Prikazih gospodarske javne infrastrukture« ali so evidentne v zemljiško
katastrskem prikazu ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste,
poti) ali pa so kategorizirane občinske ceste. |
(8) Pri
določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP in pEUP je podlaga
podrobne opredelitve objektov predpis o uvedbi in uporabi enotne
klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena.
|
(9) Za
posamezne EUP in pEUP so določeni podrobni PIP, ki so navedeni v
poglavju 2. za vsa naselja, v poglavju 3. za območja občinskih podrobnih
prostorskih načrtov in območja državnih prostorskih načrtov ter v
poglavju 4. za odprto krajino. |
(10) Ta
Odlok v 5. poglavju določa skupne in splošne PIP, glede priključevanja
objektov na GJI in grajeno javno dobro in v 6. poglavju določa skupne
PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb, v poglavju 7. skupne PIP glede varovanja
zdravja ter v poglavju 8. omejitve za uporabo zemljišča na podlagi
predpisov posameznih nosilcev prostora in drugi pogoji. |
(11) Poleg
PIP, ki veljajo za posamezno EUP, pEUP ali PNRP posebej, veljajo za vse
posege v prostor tudi skupni in splošni PIP iz tega odloka, razen, če je
s PIP-i v členih odloka za posamezno območje ali poseg določeno drugače.
|
(12) Obstoječi objekti so tisti objekti, ki so bili zgrajeni na dan
uveljavitve tega odloka. |
(13) Na
vseh stavbnih zemljiščih se lahko uveljavlja javni interes. |
(14) OPN
je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen za območja, kjer
veljajo obstoječi ali so predvideni OPPN-ji. |
27. člen
(prostorski izvedbeni pogoji v območjih
podeželskih naselij)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za
bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi, z oznako PNRP SK, v EUP in pEUP KR 1, GE 1, SO 1, MP 1, RA
1, BO 4, PE 4, PE 4/1, PE 4/2, PE 5, TI 1, TR 1, TR 2, GR 1 in MČ 1, so
dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte: |
– eno-
ali dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge
podeželske hiše, podobne enostanovanjske stavbe in dvojčki) s pomožnimi
objekti, |
–
upravne in poslovne stavbe (in sicer samo stavbe s pisarnami in
poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij),
|
–
trgovske (in sicer samo samostojne prodajalne in butiki, prodajalne
dopolnilne kmetijske dejavnosti, ipd.), družbene in gostinske stavbe
(penzion, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, z ali brez
restavracij, gostilne, restavracije in točilnice) in druge stavbe za
storitvene dejavnosti in dopolnilne kmetijske dejavnosti, |
– obrtne
in industrijske stavbe (in sicer samo delavnice, klavnice, pekarne,
pivovarne, montažne hale, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne
delavnice ter skladišča), |
– stavbe
za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, skladne z namembnostjo
območja in za javne potrebe, |
– druge
nestanovanjske stavbe, |
–
gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi), |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov), |
–
energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s
pripadajočo opremo in inštalacijami), |
–
objekti iz Priloge 1. |
(2) V
EUP KR 1, GE 1, SO 1, MP 1, RA 1, BO 4, PE 5, TI 1, TR 2, GR 1 in MČ 1,
na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti
(gasilski dom, vaški dom, kulturni dom, trgovine ipd.) z oznako PNRP CD
in CU, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:
|
–
stanovanjske stavbe le v GR 1, |
–
upravne in poslovne stavbe, |
–
trgovske (razen nakupovalnih središč) in gostinske stavbe (razen
hotelov), |
– stavbe
za družbene, kulturne, vzgojno varstvene in storitvene dejavnosti,
|
– stavbe
za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, skladne z namembnostjo
območja in za javne potrebe, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje ter obredne stavbe, |
–
sakralne stavbe le v MČ 1, |
–
gradbeni inženirski objekti (objekti prometne infrastrukture, prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi). V območjih ni dopustna gradnja kmetijsko-gozdarskih pomožnih,
nezahtevnih in enostavnih objektov. |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov), |
–
energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s
pripadajočo opremo in napravami), |
–
objekti iz Priloge 1. |
(3) Na
območju zelenih površin, V EUP GE 1, SO 1, RA 1, PE 5, TI 1, TR 2, GR 1
in MČ 1, ki so namenjena ostalim zelenim površinam in površinam za
oddih, rekreacijo in šport, z oznako PNRP ZD (razen RA 1/1) ter ZS, je
dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev
energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev
drugih gradbenih inženirskih objektov in objektov iz Priloge 1. Stavbe
iz Priloge 1 so montažne in pritlične izvedbe. Možni so točkovni
temelji. V območjih zelenih površin, ki mejijo na potoke, gradnja stavb
v priobalnem zemljišču ni dopustna. Dopustni so posegi, ki jih dovoljuje
zakonodaja o vodah. |
(4) Na
območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in
območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako
PNRP PC in PO ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega dela GJI,
ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih
varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, dograditve, rekonstrukcija,
odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter
gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje
podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter
druge GJI ter objektov iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
(5) Na
območju celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge namenske rabe, na
območju celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, na območjih vodne
infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg
osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih
voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih
in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s
predpisi o vodah ter vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki
se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je še gradnja, rekonstrukcija,
dograditve, vzdrževanja in odstranitve ne glede na zahtevnost:
|
– objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
– objektov grajenega javnega dobra, določenih po različni zakonodaji,
|
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
– objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice
nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za
zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, |
– objekte iz Priloge 1. |
(6) Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem
zemljišču, skladno z veljavnimi predpisi velja, da je na teh objektih in
napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti, vzdrževanje,
odstranitev ali gradnja na mestu obstoječega, če: |
– se s
tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
|
– se s
tem ne poslabšuje stanja voda, |
– je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
– se s
tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
– to ni
v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, |
– se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(7) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani tudi posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. |
(8) Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo
rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge
odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali
druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov. |
(9) Na
območju bencinskega servisa, z oznako PNRP CD, v EUP GE 1 je dopustna
gradnja, dograditev, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev objektov
obstoječe dejavnosti s pomožnimi objekti, prometnih, energetskih in
komunalnih infrastrukturnih objektov ter nezahtevnih in enostavnih
objektov, ki so določeni v Prilogi 1. |
(10) Na
območjih vodnih črpališč, v EUP KR 1, SO 1, RA 1, BO 4 in GR 1, ki so
namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z
vodo in so označena z oznako PNRP O so dopustni le posegi, ki so
določeni v predpisu o zaščiti vodnih virov na območju občine ter objekti
iz Priloge 1. |
(11) Na
območjih kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1 in K2, so dopustni
posegi, ki so določeni za območje kmetijskih zemljišč v 45. členu tega
odloka. |
(12) Na
območjih gozdnih zemljišč, z oznako PNRP G so dopustni posegi, ki so
določeni za območje gozdov v 45. členu tega odloka ter posegi, ki so
dovoljeni po Zakonu o gozdovih ali določeni v gozdnogospodarskem načrtu.
|
(13) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, z
oznako PNRP IK, v EUP TR 1, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka
za objekte: |
– druge
nestanovanjske stavbe, ki so namenjene kmetijski proizvodnji in
skladiščenju, |
–
gradbeni inženirski objekti (objekti prometne infrastrukture, prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in
odlagališč odpadkov)) ter energetski objekti (kotlovnice, sončne
elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami),
|
–
objekti iz Priloge 1. |
(14) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za intenzivno kmetijsko
proizvodnjo, z oznako PNRP IK, v EUP RA 1, so dopustni posegi iz 26.
člena tega odloka za objekte: |
–
upravne in poslovne stavbe za namene kmetijske dejavnosti, |
–
trgovske stavbe za prodajo kmetijskih pridelkov, |
– druge
nestanovanjske stavbe – nestanovanjske kmetijske stavbe in pomožne
stavbe za kmetijske namene, |
–
gradbeni inženirski objekti (objekti prometne infrastrukture, prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi), |
–
energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov
ipd.), |
–
objekti iz Priloge 1. |
(15) Na
območjih drugih zelenih površin, z oznako PNRP ZD v EUP RA 1/1, so
dopustne rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve obstoječih objektov.
|
b)
Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve
objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske
domove, družbene, trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe) se
gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od
kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in
pomožne stavbe, nezahtevne in enostavne objekte se gradi v notranjosti
parcele. Nadstrešek, garaža, terasa, zimski vrt, vetrolov ne glede na
zahtevnost se lahko postavijo pred ali ob osnovnem objektu, samostojno
ali da se stikajo. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za
spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte na samostojnih
parcelah. |
(2) Ob
ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z
linijami obstoječih objektov. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da
je daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico. |
(3) Najmanjši odmik najbolj izpostavljene točke objekta na zemljišču od
sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m,
od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 5,0 m, od gozdnih
površin ob naselju za eno drevesno višino. Odmik od sosednje parcelne
meje je lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmik od javne
občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih
objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša
upravljavec ceste. Pri odmikih od sosednjih parcelnih mej se upošteva
obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno
parcelno mejo se, v predpisanih odmikih, lahko locira le manjše pomožne
stavbe, nezahtevne in enostavne objekte, pri čemer se glede na višino
obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih
prostorov. |
Za
obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih
parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih
odmikih. |
c)
Pogoji glede velikosti |
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Optimalni faktor
zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in
celotno površino parcele, namenjene gradnji) znaša do 0,4 pri domačijah
in parcelah s stanovanjskimi objekti, do 0,6 pri družbenih in drugih
javnih objektih. |
(2) Višina stanovanjskih objektov je do dve stanovanjski etaži nad
urejenim terenom, višina družbenih, obrtnih in ostalih objektov je do
tri stanovanjske etaže nad terenom, vključno z urejenim podstrešjem. Za
kmetijske objekte omejitve v višini ni, vendar ne smejo predstavljati
dominante v prostoru in je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit
naselja. Pri umeščanju višjih objektov so izjeme kadar gre za dominantne
objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve,
gasilski stolpi …). |
č)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov v vseh EUP in pEUP, mora biti
podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2, lahko je lomljena v L ali
U. S prizidavo objektov se mora ohraniti navedeno razmerje. Kvadratni
tlorisi so dopustni na območju obstoječih tovrstnih objektov, v primerih
zapolnitve vrzeli oziroma kontinuitete obstoječe tipologije pozidave.
Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi
javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar
mora v osnovi biti prav tako podolgovata. Prepovedani so netipični
arhitekturni elementi, kot so večkotni izzidki, okrogline ipd. Izzidki
na objektih so pravokotnih oblik. Sakralni, kmetijski (silosi,
rezervoarji ...), obrtni (silosi, skladišča, rezervoarji ...) in
gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
(2) Strehe na vseh objektih morajo biti dvokapnice v naklonu od 25–45
stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno barvo
kritine. Štirikapne strehe, v naklonu od 25 do 35 stopinj, so dopustne
na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oziroma
kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Strehe z manjšim naklonom,
enokapne in ravne strehe (razen na kmetijskih objektih) so možne na
nestanovanjskih objektih in na manjših pomožnih stavbah, nezahtevnih in
enostavnih objektih. Ravne in enokapne strehe so možne na eno in več
stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je večji del objekta dvokapna
streha ter manjši del objekta ravna. Enokapni del strehe mora biti nižje
od slemena dvokapnice. Predpisano razmerje se upošteva tudi pri
enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Stavbna masa
dvokapnega dela objekta mora vizualno prevladovati. Prepovedane so
strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni. Na strehah
objektov so poleg strešnih oken lahko tudi frčade, pultna okna, sončni
sprejemniki ali druge naprave namenjene zbiranju obnovljivih virov
energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Strehe sakralnih,
kmetijskih (silosi, rezervoarji ...), obrtnih (silosi, rezervoarji ...)
in gradbenih inženirskih objektov se oblikovno prilagodijo namenu.
|
(3) Fasade se opleska v svetlih, naravnih in neizstopajočih barvah,
lahko so delno obdelane v lesu. Fasade na proizvodnih, infrastrukturnih,
kmetijskih in skladiščnih objektih so v sivih, pastelnih in
neizstopajočih barvah. Talni zidec se opleska s temno barvo
(tradicionalno sivo - rjavo) ali naravno barvo (kot je peščena, opečna,
siva). Oblikovanje objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči
urbani tipologiji prostora. |
(4) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na
zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno
je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je urejen odvod
padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
|
(5) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele
ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti
ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele pa 1,80 m. Ob
nestanovanjskih objektih se ograja prilagodi namenu. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Plastične
bele, betonske okrasne in izrazito izstopajoče ograje so prepovedane. Na
in ob območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne
ograje/mreže višine do 4 m, ki so transparentne. |
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma skladno z občinskim
odlokom o plakatiranju. |
(7) Pri
oblikovanju pomožnih stavb, nezahtevnih in enostavnih objektov se
upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli. |
d)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena,
velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter
tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v
notranjih območjih so lahko poljubne. Širina parcele mora zagotavljati
sanitarne in požarne odmike med objekti, za novogradnje samostojnih
stanovanjskih objektov širina ne sme biti manjša od 14 m. Vsaka
samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi
o javnih cestah. Širina dovoznih cest/poti mora biti najmanj 4 m za en
objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov. |
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, ki je za posamezno
dejavnost predpisano v skupnih pogojih. |
e)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Za
vse EUP in pEUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
|
f)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP
KR 1, GE 1, SO 1, RA 1, PE 4, PE 5, TI 1, TR 1, GR 1 in MČ 1 se pridobi
kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju
enote kulturne dediščine in njenem vplivnem območju so dopustni posegi
le pod pogoji in s soglasjem pristojne varstvene službe. |
(2) V
EUP in pEUP TI 1, PE 4, PE 4/1 in PE 4/2 se pri načrtovanju posegov v
prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih
vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanja biotske raznovrstnosti. V
območju naravne vrednote ni dopustna gradnja objektov in odlaganje
kakršnega koli materiala. |
(3) Na
poplavnem območju v EUP in pEUP RA 1, RA 1/1 in PE 4 se za vsak poseg
preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe.
Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna
ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv
vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno
ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda. V RA 1 se posegi na stanovanjskih in
spremljajočih objektih lahko izvedejo ob pridobljenem vodnem soglasju,
kjer bo točno določena nulta kota stanovanjskega objekta. |
(4) Pri
posegih v prostor v EUP PE 4, kjer so opredeljeni varovalni gozdovi se
upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih
gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom. |
(5) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upošteva, da območje EUP in pEUP PE 4,
PE 4/1, PE 4/2, PE 5 in GR 1, prečka območje predvidenega državnega
prostorskega načrta za hidroelektrarno. Pri posegih v območje se pridobi
pogoje in soglasja pristojne inštitucije. |
(6) Na
območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP in pEUP KR 1, SO 1, RA 1,
RA 1/1, BO 4, MP 1, PE 4, PE 5, TI 1, TR 1, TR 2, GR 1 in MČ 1 se pri
vseh posegih upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov, ki se
nahajajo na območju občine ter predpise glede gospodarjenja na
kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju.
|
(7) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja
tega odloka. |
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste
ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni
ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. |
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka. |
28. člen
(prostorski izvedbeni pogoji v območjih
stanovanjskih naselij)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za
bivanje in spremljajočim dejavnostim, z oznako PNRP SS, v EUP in pEUP z
oznakami BO 1, TR 1/1, MČ 2, MČ 3 in MČ 11, so dopustni posegi iz 26.
člena tega odloka za objekte: |
–
enostanovanjske stavbe (samostojne hiše, druge stanovanjske hiše,
dvojčki), v TR 1/1 tudi večstanovanjske stavbe (razen stolpnic), oboje s
pomožnimi objekti, |
–
gostinske (razen hotelov) in trgovske stavbe le v TR 1/1 (razen
veleblagovnic, nakupovalnih in trgovskih centrov), obstoječe se v vseh
EUP in pEUP tega člena lahko dogradijo, rekonstruirajo, vzdržujejo in
odstranijo, |
–
storitvene dejavnosti, obrtne mirne delavnice ter ohranjanje obstoječih
obrtnih in industrijskih stavb s prodajalnami, |
–
upravne in poslovne stavbe, |
– stavbe
za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, skladne z namembnostjo
območja in za javne potrebe, |
– druge
nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, |
–
gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi,
komunikacijska omrežja, drugi gradbeni inženirski objekti (razen
odlagališč odpadkov in vojaških objektov) in elektroenergetski vodi,
|
–
energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s
pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen odlagališč odpadkov in vojaških
objektov), |
–
objekti iz Priloge 1. |
V EUP in
pEUP ni dopustna postavitev kmetijsko-gozdarskih objektov. |
(2) Na
območju vodnega črpališča, v EUP BO 1, ki je namenjeno za izvajanje
dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo z oznako PNRP O
so dopustni le posegi, ne glede na zahtevnost, ki so določeni v predpisu
o zaščiti vodnih virov na območju občine. |
(3) Na
območju zelenih površin, v EUP MČ 11, ki so namenjena ostalim zelenim
površinam, z oznako PNRP ZD, je dopustna gradnja, dograditev,
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev energetskih, prometnih in
komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev objektov iz Priloge
1 ter naprav, opreme in montažnih objektov, ki so potrebni za ureditev
zelene površine. V območjih zelenih površin, ki mejijo na vodotoke,
gradnja stavb ni dopustna. |
(4) Na
območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in
območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako
PNRP PC ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega dela GJI, ki so
omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih
pasovih, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev in
tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter gradnja, dograditev,
rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih
komunalnih in energetskih objektov in omrežij, druge GJI ter objektov iz
Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi
za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma in če s posegom
soglaša upravljavec tega objekta. |
(5) Na
območjih kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1, so dopustni posegi, ki
so določeni za območje kmetijskih zemljišč v 45. členu tega odloka.
|
b)
Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju objektov se upošteva ulična gradbena linija in odmik od
kategoriziranih in lokalnih cest. Pomožne stavbe, nezahtevne in
enostavne objekte se gradi v notranjosti parcele. V notranjosti parcele
se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti.
Nadstrešek, garaža, terasa, zimski vrt, vetrolov ne glede na zahtevnost
se lahko postavijo pred ali ob osnovni objekt, samostojno ali da se
objekti stikajo. |
(2) Ob
ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z
linijami obstoječih objektov. |
(3) Najmanjši odmik zunanje stene objekta na zemljišču od sosednje
parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od
zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 5,0 m. Odmik od
sosednje parcelne meje je lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša
sosed. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena
linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s
tem soglaša upravljavec ceste. Pri odmikih od sosednjih parcelnih mej se
upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na
nasprotno parcelno mejo, v predpisanem odmiku, se lahko locira le manjše
pomožne stavbe, nezahtevne in enostavne objekte, pri čemer se glede na
višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost
bivalnih prostorov. Za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi
odmiki od sosednjih parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi
objekt v obstoječih odmikih. |
c)
Pogoji glede velikosti |
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Optimalni faktor
zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in
celotno površino parcele namenjene gradnji) znaša 0,4. Za zazidano
površino se šteje tudi površina nezahtevnih in enostavnih objektov.
|
(2) Višina stanovanjskih objektov je do dve stanovanjski etaži nad
urejenim terenom. Pri umeščanju višjih objektov so izjeme kadar gre za
dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju
(kapele, cerkve, gasilski stolpi …). |
č)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov je poljubna. Prepovedani so
netipični arhitekturni elementi, kot so večkotni izzidki, okrogline,
ipd. Izzidki na objektih so pravokotnih oblik. Sakralni in gradbeni
inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. |
(2) Strehe na vseh objektih so lahko dvokapnice ali štirikapnice v
naklonu od 25–45 stopinj, s poljubno smerjo slemena, priporoča se opečno
kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne
in ravne strehe so možne le na manjših pomožnih stavbah, nezahtevnih in
enostavnih objektih ter nestanovanjskih objektih. Ravne in enokapne
strehe so možne na eno- in večstanovanjskih objektih, pod pogojem, da je
večji del objekta dvokapna streha ter manjši del objekta ravna streha.
Ravna ali enokapna streha, mora biti nižja od slemena dvokapnice. To
razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu
objektu. Stavbna masa dvokapnega dela objekta mora vizualno
prevladovati. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni
in slemeni. Na strehah objektov so poleg strešnih oken lahko tudi
frčade, pultna okna ter sončni sprejemniki ali druge naprave namenjene
zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena
streh. Stavbna masa dvokapnega dela objekta mora vizualno prevladovati.
|
(3) Fasade se opleska v svetlih, naravnih barvah, lahko so delno
obdelane v lesu in naravnem kamnu. Talni zidec se opleska s temno barvo
(tradicionalno sivo - rjavo) ali naravno barvo (kot je peščena, opečna,
siva). Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani tipologiji prostora. |
(4) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se
ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je
urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih
zemljišč. |
(5) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele
ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti
ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele pa 1,80 m. Ob
nestanovanjskih objektih se ograja prilagodi namenu. Plastične bele,
betonske okrasne in izrazito izstopajoče ograje so prepovedane. Ograje
ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se
postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni
cesti. Na in ob območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne
ograje/mreže višine do 4 m, ki so transparentne. |
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma v skladu z občinskim
odlokom o plakatiranju. |
(7) Pri
oblikovanju pomožnih stavb, nezahtevnih in enostavnih objektov se
upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli. |
(8) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
d)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena,
velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter
tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v
notranjih območjih so lahko poljubne. Širina parcele mora zagotavljati
sanitarne in požarne odmike med objekti, za novogradnje samostojnih
stanovanjskih objektov širina parcele ne sme biti manjša od 14 m. Vsaka
samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi
o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 4 m za en objekt
in najmanj 5 m za dva ali več objektov. |
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, ki je za posamezno
dejavnost predpisano v skupnih pogojih. |
e)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Za
vse EUP in pEUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
|
f)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
pEUP TR 1/1 je zavarovana enota kulturne dediščine. Ta se varuje v
skladu s predpisi in mednarodnimi načeli ohranjanja kulturne dediščine.
V območja kulturne dediščine se praviloma ne posega. Za vsak poseg v
enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi
kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. |
(2) Glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja
tega odloka. |
(3) Na
območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP BO 1 se pri vseh posegih
upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov, ki se nahajajo na
območju občine. Pri izvajanju posegov se upoštevajo tudi določila
predpisa gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih
na vodovarstvenem območju. |
(4) Za
vse EUP in pEUP veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
|
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste
ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni
funkciji, so vhodi ločeni. |
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka. |
29. člen
(centralni del naselja Tišina)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim,
upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim,
verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju, z oznako PNRP CU, v EUP TI
2 so dopustni posegi iz 26. člena tega Odloka za objekte: |
– eno-
(samostojne hiše, dvojčki in podobne enostanovanjske stavbe) in
večstanovanjske stavbe (razen stolpnic) s pomožnimi stavbami,
|
–
gostinske in nastanitvene stavbe (razen hotelov), |
–
upravne in pisarniške stavbe, |
–
trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo, zdravstvo, znanost,
varstvo starejših, izobraževanje, knjižnica, muzej, športne dvorane
ipd.), |
– stavbe
za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja in za javne potrebe, |
– druge
nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), |
–
gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi), |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen odlagališč odpadkov in vojaških
objektov), energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah
objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
–
objekti iz Priloge 1. |
V EUP ni
možna gradnja kmetijsko-gozdarskih objektov. |
(2) Na
območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in
območjih prometne infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako
PNRP PC ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega dela GJI, ki so
omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih
pasovih, je dopustna gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev in
tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter gradnja, dograditve,
rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih
komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge GJI ter objektov
iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi
predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s
posegom soglaša upravljavec tega objekta. Na območju in znotraj
varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s
posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(3) Na
območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z
oznako PNRP ZD, je dopustna gradnja dograditve, rekonstrukcija,
odstranitev in vzdrževanje energetskih, prometnih in komunalnih
infrastrukturnih objektov ter postavitev objektov iz Priloge 1 ter
naprav, opreme in montažnih objektov, ki so potrebni za ureditev zelene
površine. |
b)
Pogoji glede lege objektov |
(1) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od
javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je
lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmiki od javnih cest
so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti
bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Za
obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih
parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih
odmikih. |
(2) Ob
ulicah se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z
linijami obstoječih objektov. |
c)
Pogoji glede velikosti |
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Velikost objektov na
posamezni parceli ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor
zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in
celotno površino parcele, namenjene gradnji), ki znaša 0,8 pri družbenih
objektih. |
(2) Višina nestanovanskih in večstanovanskih objektov je največ štiri
etaže (P+3 ali P+2+M), stanovanjskih pa do dve etaži (P+1 ali P+M) nad
urejenim terenom. V primeru gradnje P+3 ali P+1 pod streho ni kolenčnega
zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči, prostor pod streho je
lahko izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna, sončni
sprejemniki ali druge naprave namenjene zbiranju obnovljivih virov
energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Višina objektov se lahko
poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni
gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Višina sakralnih
stavb in gradbenih inženirskih objektov se prilagodi namenu.
|
č)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika objektov je poljubna (kvadratne, podolgovate ali
lomljene oblike). Sakralni in gradbeni inženirski objekti se oblikovno
prilagodijo namenu. Strehe so dvokapne, na nestanovanjskih objektih tudi
štirikapne, ravne in enokapne. Oblika strehe na sakralnih in gradbenih
inženirskih objektih se prilagodi namenu. Na preostalih strehah objektov
so poleg strešnih oken lahko tudi frčade, pultna okna, sončni
sprejemniki ali druge naprave namenjene zbiranju obnovljivih virov
energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Sakralni objekti se
oblikovno prilagodijo namenu in pod pogoji in v soglasju spomeniškega
varstva. |
(2) Fasade so v svetlih, naravnih in neizstopajočih barvah. Oblikovanje
nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani
tipologiji prostora. |
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele
mora biti ozelenjen. |
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje ob javnih objektih se prilagodi namenu, ob stanovanjskih objektih
ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele pa 1,80
m. Na območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne
ograje/mreže višine do 4 m, ki so transparentne. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
|
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma skladno z občinskim
odlokom o plakatiranju, razen na območju KD. |
(6) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
d)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med
objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z
javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v
skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti
najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.
|
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, ki je za posamezno
dejavnost predpisano v skupnih pogojih. |
e)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Za
EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega Odloka. |
f)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP
se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V
vplivnem območju kulturnega spomenika Cerkev Marijinega rojstva se
ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine.
Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega
spomenika. |
(2) Na
območjih varstvenih pasov vodnih virov se pri vseh posegih upošteva
določila predpisov o zaščiti vodnih virov na območju občine.
|
(3) Glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja
tega odloka. |
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka. |
30. člen
(območja centralnih dejavnosti)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območju obstoječe trgovine, ki je namenjena za trgovske dejavnosti, z
oznako PNRP CD v EUP SO 4, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka
za objekte: |
–
trgovine osnovne ali specializirane preskrbe, |
–
gostinske stavbe, upravne in poslovne stavbe, |
– stavbe
za storitvene dejavnosti s stanovanji, skladišča, |
– stavbe
za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, skladne z namembnostjo
območja in za javne potrebe, |
– druge
nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), |
–
gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter drugi gradbeni
inženirski objekti (razen odlagališč odpadkov), energetski objekti
(kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo
in inštalacijami), |
–
objekti iz Priloge 1. |
(2) Na
območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam, z
oznako PNRP ZD, je dopustna gradnja, dograditve, rekonstrukcije,
vzdrževanja, in odstranitve prometnih, energetskih in komunalnih
infrastrukturnih objektov ter objektov iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Novi
objekt se locira na mestu obstoječega oziroma na ustrezni prosti
površini, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele (to je
razmerje med zazidano površino in površino parcele), ki znaša 0,6.
Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu ali ravna, kritina
poljubna. Etažnost objekta ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad
urejenim terenom. |
(2) Fasade so svetlih, pastelnih in neizstopajočih barv. Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti
ozelenjen. Okolica se lahko ogradi z ograjo do višine 2 m. |
(3) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od
javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je
lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmiki od javnih cest
so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti
bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Za
obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih
parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih
odmikih. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo
prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma skladno z občinskim
odlokom o plakatiranju. |
(5) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje ob javnih objektih se prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih,
priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je
omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. |
(6) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
c)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi listavce. |
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, ki je za posamezno
dejavnost predpisano v skupnih pogojih. |
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Za
EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
EUP veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka. |
f)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka. |
31. člen
(območje ob meji v Gederovcih)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območju nekdanjega mejnega prehoda, ki so posebna območja, namenjena za
gostinske, turistične, trgovske, servisne in poslovne dejavnosti, z
oznako PNRP BD v EUP GE 3, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka
za objekte: |
–
trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
–
gostinske stavbe vključno s parkiriščem za avtodome, |
–
družbene dejavnosti, |
–
pisarniške in poslovne stavbe, |
– stavbe
za promet in elektronske komunikacije, |
– druge
nestanovanjske stavbe in skladišča (razen kmetijskih), |
–
gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, energetski
objekti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
|
–
energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s
pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, |
–
objekti iz Priloge 1. |
(2) Na
območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in
območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako
PNRP PC ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega dela GJI, ki so
omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih
pasovih, je dopustna gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev in
tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter gradnja, dograditve,
rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih
komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge GJI ter objektov
iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi
predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture in če s posegom
soglaša upravljavec tega objekta. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove
objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti
površini, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele (to je
razmerje med zazidano površino in površino parcele), ki znaša 0,8.
Oblika objektov je poljubna, strehe v naklonu ali ravne, kritina
poljubna. Etažnost objektov ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž, ki
so P+M v primeru dvokapne strehe in P+1 v primeru enokapne ali ravne
strehe, nad urejenim terenom. |
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Območje se
lahko ogradi. Ograjo se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Del parcele mora biti ozelenjen. |
(3) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od
javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je
lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmiki od javnih cest
so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti
bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Za
obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih
parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih
odmikih. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo
prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma je v skladu z občinskim
odlokom o plakatiranju. |
(5) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
c)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi listavce. |
(2) Ob
objektu mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za
posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih. |
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Za
EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Na
območjih varstvenih pasov vodnih virov se pri vseh posegih upošteva
določila predpisov o zaščiti vodnih virov na območju občine.
|
(2) Za
EUP veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka. |
f)
Posebni pogoji |
(1) Območje EUP se lahko priključi k EUP z oznako GE 4 in se zanj izdela
OPPN. |
32. člen
(EUP vodnikov službenih psov Petanjci)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območju nekdanje mejne karavle, ki je namenjeno za športni center, z
oznako PNRP BC v EUP PE 1, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka
za objekte: |
–
turistične nastanitvene in gostinske stavbe ter upravne in pisarniške
stavbe, |
– druge
nestanovanjske stavbe ter stavbe namenjene bivanju psov, oskrbi ter
vadbi in vzgoji psov, |
–
gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, energetski objekti
(kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo
in inštalacijami), |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, |
– ter
objekti iz Priloge 1. V območju ni dopustna postavitev
kmetijsko-gozdarskih pomožnih objektov, razen objektov za rejo, oskrbo
in vzgojo psov s spremljajočimi objekti in napravami. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Objekte se locira na ustrezni prosti površini, v velikosti, ki jo
dopušča faktor zazidanosti parcele (to je razmerje med zazidano površino
in površino parcele), ki znaša 0,6. Oblika objektov je podolžna, strehe
v naklonu, kritina opečne barve. Etažnost objektov ne sme presegati dveh
stanovanjskih etaž nad urejenim terenom. Prostor pod streho je lahko
izkoriščen. |
(2) Strehe na enostavnih in nezahtevnih objektih so lahko enokapne ali
ravne. |
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele
mora biti ozelenjen. Območje se lahko ogradi. Višina ograje se prilagodi
namenu. Ograjo se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Na in ob območju športnih površin se lahko
postavljajo varovalne ograje/mreže višine do 4 m, ki so transparentne.
|
(4) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od
javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je
lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmiki od javnih cest
so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti
bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Za
obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih
parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih
odmikih. |
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo
prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma v skladu z občinskim
odlokom o plakatiranju. |
(6) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
c)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi listavce. |
(2) Ob
objektu mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za
posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih. |
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Za
EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
EUP veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka. |
33. člen
(drevesnica)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območju drevesnice, ki je namenjeno za kmetijsko proizvodnjo (intenzivna
pridelava rastlin) z oznako PNRP IK v EUP TI 6, so dopustni posegi iz
26. člena tega odloka za objekte: |
– druge
nestanovanjske stavbe, skladiščne, proizvodne stavbe, prodajne in
pisarniške stavbe, slednji pod pogojem, da sta vezani na dejavnost na
območju, |
–
gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni
inženirski objekti, energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na
strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami)) in postavitev
pomožnih objektov in stavb za vzgojo rastlin ter objekti iz Priloge 1.
|
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove
objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti
površini. Oblika objektov se prilagodi namenu, strehe dvokapne v naklonu
ali ravne, kritina v opečni, rjavi ali sivi barvi. Etažnost objektov ne
sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad urejenim terenom. Višji so
lahko silosi, ki pa ne smejo predstavljati dominante v prostoru.
|
(2) Fasade so svetlih, pastelnih in neizstopajočih barv. Okolica
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti
ozelenjen. |
(3) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od
javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je
lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmiki od javnih cest
so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti
bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Za
obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih
parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih
odmikih. |
(4) Območje se lahko ogradi. Višina ograje se prilagodi namenu. Ograjo
se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba
soseda. |
(5) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
c)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Za
ureditev okolice objektov je dopustna dopolnilna zasaditev drevja in
grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih
poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi listavce.
|
(2) Ob
objektu mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za
posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih. |
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Za
EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Na
območjih varstvenih pasov vodnih virov se pri vseh posegih upošteva
določila predpisov o zaščiti vodnih virov na območju občine.
|
(2) Za
EUP veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka. |
34. člen
(kmetijsko-gospodarska cona Tišina)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območju kmetijske-gospodarske cone, ki je namenjeno za obrtne,
proizvodne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne dejavnosti, z
oznako PNRP IG v EUP TI 8, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka
za objekte: |
–
trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
–
poslovne stavbe znotraj dejavnosti IG, |
– stavbe
za promet in elektronske komunikacije, |
– manjše
obrtne in industrijske stavbe in skladišča, |
– druge
nestanovanjske stavbe, |
–
gradbeni inženirski objekti (ceste in javne poti, cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, energetski objekti
(kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo
in inštalacijami), drugi gradbeni inženirski objekti) in objekti iz
Priloge 1. Bioplinarne so prepovedane. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove
objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti
površini. Oblika objektov je poljubna, strehe v naklonu ali ravne,
kritina poljubna. Etažnost objektov ne sme presegati dveh stanovanjskih
etaž nad urejenim terenom. |
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele
mora biti ozelenjen. |
(3) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
(4) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od
javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je
lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmiki od javnih cest
so lahko manjši, če gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže
od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Za obstoječe
objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, so
dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih odmikih. |
c)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi avtohtone listavce.
|
(2) Ob
objektu mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za
posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih. |
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Za
EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
EUP veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka. |
f)
Posebni pogoji |
(1) Za
območje se lahko izdela tudi OPPN s priključitvijo k EUP TI 7.
|
35. člen
(čistilne naprave)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so površine okoljske infrastrukture,
namenjene za izvajanje gospodarske službe s področja čiščenja odpadnih
voda, z oznako PNRP O v EUP PE 8 in MČ 9, so dopustne gradnje,
rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje komunalnih čistilnih naprav,
vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša
delovanje in poveča kapaciteta naprave ter so potrebni za delovanje in
priključitev (vključno z dostopi) na omrežje. Na območju PE 8 se lahko
uredi zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Dopustna je tudi
gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna
dela infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za delovanje,
priključitev ali oskrbo okoljske infrastrukture ter objekti iz Priloge
1. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Objekte v območju čistilne naprave se oblikovno in višinsko
prilagodi namenu. |
c)
Ureditev parcele |
(1) Območje se obsadi z avtohtonim drevjem in grmovjem. Utrjene površine
se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami, lahko so
gramozirane. |
(2) Ograjo ob čistilni napravi se postavi znotraj parcele ali na meji,
če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je do 2,0 m.
|
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in
telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezni
upravljavec. |
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 5. poglavja
tega odloka. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP MČ 9 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve,
izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(2) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upošteva, da območje EUP MČ 9 prečka
območje predvidenega državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno.
Pri posegih v območje se pridobi pogoje in soglasja pristojne
inštitucije. |
(3) Na
območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP MČ 9, se pri vseh posegih
upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov na območju občine.
|
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja
tega odloka. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka. |
36. člen
(vodarna Črnske meje)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so površine okoljske infrastrukture,
namenjene za izvajanje gospodarske službe s področja oskrbe z pitno vodo
z oznako PNRP O v EUP MČ 8, so dopustne gradnje, rekonstrukcije,
odstranitev in vzdrževanje naprav v črpališču, vključno z vsemi
tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje
vodarne. Dopustna je tudi gradnja, dograditev, rekonstrukcija,
odstranitev in tekoča vzdrževalna dela gradbenih inženirskih objektov,
ki so namenjeni dejavnosti na območju oziroma delovanju vodarne in
priključitvi le te na infrastrukturo ter postavitev ograj za zaščito
vodnega vira. Na območju veljajo tudi pogoji iz predpisov o zaščiti
vodnih virov na območju občine. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Objekti v območju vodarne se oblikovno prilagodi namenu. Nove
objekte se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti
površini. Odmiki objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne
občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če
s tem soglaša upravljavec ceste. |
c)
Ureditev parcele |
(1) Območje se obsadi z avtohtonim drevjem in grmovjem. Utrjene površine
se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami ali pa se površine
gramozira. Pri vzdrževanju površin je prepovedana uporaba gnojil in
fitofarmacevtskih sredstev. |
(2) Ograjo se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje je do 2,0 m. |
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Priključevanje objekta na prometno infrastrukturo, električno
omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod
pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec. |
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 5. poglavja
tega odloka. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Na
območjih varstvenih pasov vodnih virov se pri vseh posegih upošteva
določila predpisa o zaščiti vodnih virov na območju občine. |
(2) V
gozdovih, ki so opredeljeni kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim
pomenom se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o
varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom. |
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja
tega odloka. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka. |
37. člen
(območja pokopališč)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na
umrle v EUP KR 3, GE 6, SO 2, BO 5, BO 7, MP 2, PE 9, TI 4, TI 9, GR 2
in MČ 7, je na območjih z oznako PNRP ZK, možna gradnja, rekonstrukcija,
vzdrževanje in odstranitev pokopališča oziroma spomenikov, spominskih
obeležij, urbane opreme, ograj, ureditev dostopnih poti, potk, ureditev
parkirišč, infrastrukturnih objektov (gradbenih inženirskih objektov, ki
služijo dejavnosti na območju oziroma služijo kot mesto za priključitev
ali so povezovalni vodi), ter objekti iz Priloge 1. |
(2) Na
območjih z oznako PNRP CD, v EUP KR 3, GE 6, SO 2, BO 5, BO 7, MP 2, PE
9, TI 4, TI 9, GR 2 in MČ 7 je dopustna gradnja, dograditev,
vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev pokopaliških in obrednih
stavb, gradbenih inženirskih objektov (prometna infrastruktura,
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, energetski
objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s
pripadajočo opremo in inštalacijami)) ter drugi gradbeni inženirski
objekti skladni z dejavnostjo na območju) in objekti iz Priloge 1.
|
(3) Na
vseh EUP, kjer so območja prometne infrastrukture, ki so del druge
namenske rabe in območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za
promet, z oznako PNRP PC in PO ter na vseh prometnih površinah iz
izvedbenega dela GJI, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih
pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, dograditve,
rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne
infrastrukture ter gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev ter
vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in
omrežij ter druge GJI ter objektov iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če
niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove
mrliške vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti
površini. Odmiki objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne
občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če
s tem soglaša upravljavec ceste. Oblika objekta je poljubna, streha v
naklonu, kritina je opečna. Objekti so pritlični. Prostor pod streho je
lahko izkoriščen. |
(2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da
ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali
območja. |
(3) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
c)
Ureditev parcele |
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi za pokopališča značilne
vrste drevja in grmičevja (gaber, pušpan ipd.). Ograja mora biti
ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme
presegati višine 2,0 m. Ograjo se postavi znotraj parcele ali na meji,
če se tako sporazumeta oba soseda. |
(2) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) V
EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP PE 9 in MČ 7 sta enoti kulturne dediščine (EŠD 24775: Petanjci –
nagrobna kapela družine Vogler in EŠD 24604: Murski Črnci – kamniti
križ). Preko EUP GR 2 in MČ 7 poteka rimska cesta (EŠD 1249). V območju
EUP in v vplivnem območju so prepovedane ureditve in posegi, ki bi
utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno
substanco kulturnega spomenika. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine
in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in
kulturno-varstveno soglasje. |
(2) Na
območju EUP MČ 7 in GR 2 se v primeru, da arheološke raziskave v fazi
priprave predmetnega akta niso bile izvedene in rezultati upoštevani pri
rešitvah, mora obvezno upoštevati naslednje: |
– strokovni nadzor nad posegi – zaradi varstva arheoloških ostalin je
potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni
vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti pristojno območno enoto
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred
pričetkom zemeljskih del. |
– odkritje arheološke ostaline – ob vseh posegih v zemeljske plasti
velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano
na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu
z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki
jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to
zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne
opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove
gospodarska ali druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke
ostaline. |
(3) Na
območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP KR 3, BO 5, BO 7 in TI 9 se
pri vseh posegih upošteva predpise o zaščiti vodnih virov na območju
občine. |
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja
tega odloka. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo š splošni pogoji iz 7.
poglavja tega odloka. |
38. člen
(opuščene gramoznice-rekreacijska
območja)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih opuščenih gramoznic v EUP in pEUP KR 4, GE 5, GE 8, GE 8/1, SO
3, RA 5 (le na parcelah št. 466, 470, 471, 473, in 477 k.o. Vanča vas),
RA 6, MP 3, PE 2, PE 3, PE 11, PE 12, PE 12/1, PE 12/2, PE 13, PE 14, PE
15, PE 17, PE 17/1, TR 4, MČ 4 in MČ 10 je na območjih z oznako PNRP ZS
in ZD dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev in
tekoča vzdrževalna dela (razen na GE 8/1, PE 12/1, PE 12/2, PE 13, PE 14
in PE 15) infrastrukturnih objektov (objekt javne razsvetljave,
elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, priključek na
kanalizacijo, ureditev dostopov in parkirišč), drugih gradbenih
inženirskih objektov, kot so objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
ter postavitev začasnih objektov (odprt sezonski gostinski vrt, šotor,
oder z nadstreškom), kampov (v GE 8 le šotorišče) ter objektov iz
Priloge 1. V PE 12/2 je možna ureditev pešpoti za vzgojne namene, med PE
12/1 in PE 12/2 se uredi nasip oziroma zajezitev. Območja EUP GE 8/1, PE
17/1 in PE 12/1 so mirne cone, kjer se območje prepusti zarasti
(čiščenje se izvaja občasno – predvsem invazivnih vrst). |
(2) Na
območju celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge namenske rabe, na
območju celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, na območjih vodne
infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg
osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih
voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih
in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s
predpisi o vodah. |
Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za
izjeme, kot so (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve ne
glede na zahtevnost): |
– objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
– objektov grajenega javnega dobra, določenih po različni zakonodaji,
|
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
– objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice
nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za
zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, |
– objekti iz Priloge 1. |
Dopustni
so še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda
ter objekti iz Priloge 1 (razen na območju PE 12/1, PE 12/2 in GE 8/1).
|
(3) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
|
(4) V
EUP KR 4, GE 5, GE 8, PE 12 in PE 17, ki so namenjena športnim centrom,
z oznako PNRP BC, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka, za
objekte (objekti namenjeni izključno dejavnosti na območju oziroma za
njeno obratovanje, v GE 8 le pritlične, montažne izvedbe): |
–
gostinske stavbe (razen hotelov in gostišč), |
– manjše
turistične nastanitvene stavbe, počitniške hišice s spremljajočimi
objekti, kampi s spremljajočimi objekti, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena (muzej …), |
– lovski
dom, ribiški dom ipd., |
–
poslovne, trgovske stavbe (v sklopu turističnega objekta, kot pisarna,
butik), |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
–
gradbeni inženirski objekti (objekti prometne infrastrukture, prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, energetski objekti (kotlovnice, sončni sprejemniki, s pripadajočo
opremo in inštalacijami, ipd.), drugi gradbeni inženirski objekti (razen
vojaških objektov in odlagališč odpadkov) ter objekti iz Priloge 1.
|
(5) Na
območju komunikacijske infrastrukture, ki je namenjeno za prenos
signalov z oznako PNRP T v EUP RA 5, so dopustni posegi iz 26. člena
tega Odloka za objekte in naprave infrastrukturnih objektov.
|
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Oblika začasnih objektov je poljubna, streha v naklonu ali ravna s
poljubno kritino. Višina objektov na območju z oznako PNRP BC je lahko
P+M. Stavbe na območju ZS in ZD morajo biti pritlične, na točkovnih
temeljih in so v montažni ali tipski izvedbi. Strehe na objektih so
dvokapne, kombinirane z manjšimi deli ravnih ali enokapnih streh. Masa
dvokapnega dela objekta mora vizualno prevladovati. Strešna kritina ja
opečne, rjave ali sive barve. Streha je lahko tudi ozelenjena.
|
(2) Odmik objektov od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin
5,0 m, od gozdnih površin ob naselju za eno drevesno višino. Odmiki
objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali
poti 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša
upravljavec ceste. Velikost, oblika in obdelava objektov se podredi
namenu. |
(3) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Ob
gramoznicah se za gradnjo stavb in ureditev okolice uporablja avtohtone
materiale. Objekti so lahko leseni. Fasada ne sme biti iz brun. Fasade
so v sivih, pastelnih in neizstopajočih barvah ali lesene. Zasaditev z
avtohtono drevnino. |
(4) Za
namene ureditev rekreacije v EUP PE 12 se oblikuje mirna cona v pEUP PE
12/1. Območje pEUP PE 12/2 je namenjeno ureditvi naravoslovne poti za
opazovanje, proučevanje rastlin in živali. Dejavnosti v EUP PE 12 so
možne ob upoštevanju pogojev za pEUP PE 12/1 in PE 12/2 ter, ko se
počistijo vsi deponirani odpadki. |
c)
Ureditev parcele |
(1) Ob
vodni površini se lahko uredi utrjeno gramozirano parkirišče. Ostali del
območja izven vodne površine se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in
grmičevjem. Postavitev ograj okrog vodnih površin ni dopustno, razen ob
pEUP GE 8/1, če gre za ureditev ribnika v skladu s predpisi o vodah in
ima pridobljeno vodno pravico. |
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) V
EUP in p EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
|
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP
KR 4, se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno
soglasje. V območju enote kulturne dediščine in njegovem vplivnem
območju so posegi možni le s soglasjem pristojne varstvene službe.
|
(2) Na
EUP in pEUP RA 5, PE 2, PE 11, PE 12, PE 12/1, PE 12/2, PE 13, PE 14, PE
15, PE 17, PE 17/1 in MČ 10 se pri načrtovanju posegov v prostor
upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(3) Na
območjih varstvenih pasov vodnih virov na EUP in pEUP KR 4, GE 5, GE 8,
GE 8/1, SO 3, RA 6, PE 3 in MČ 10 se pri vseh posegih upošteva določila
o zaščiti vodnih virov na območju občine. Pri izvajanju posegov na tem
območju je treba upoštevati določila predpisa gospodarjenja na
kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju.
|
(4) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upošteva, da območje EUP in pEUP PE 3,
PE 12/2, PE 13, PE 14, PE 15, PE 17, PE 17/1 in MČ 10 prečka območje
predvidenega državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno. Pri
posegih v območje se pridobi pogoje in soglasja pristojne inštitucije.
|
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja
tega odloka. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka. |
39. člen
(konjušnica v Zatonu)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so površine posebnih območij za šport,
rekreacijo in turizem z oznako PNRP BC v EUP PE 16, so dopustni posegi
iz 26. člena tega odloka, za objekte: |
–
upravnih in pisarniških stavb za socialne in zdravstvene dejavnosti,
|
–
gostinskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti in dopolnilne
kmetijske dejavnosti, |
–
športnih in rekreacijskih objektov in površin, |
–
gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi,
komunikacijska omrežja, druge gradbene inženirske objekte, energetske
objekte (sončni sprejemniki, kotlovnice) in elektroenergetski vodi),
|
–
kmetijske objekte za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo
pridelkov, |
–
objekti iz Priloge 1. |
(2) Na
območju celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge namenske rabe, na
območju celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, na območjih vodne
infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg
osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih
voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih
in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s
predpisi o vodah. |
Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za
izjeme, kot so (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve ne
glede na zahtevnost): |
– objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
– objektov grajenega javnega dobra, določenih po različni zakonodaji,
|
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
– objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice
nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za
zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, |
– objekti iz Priloge 1. |
Dopustni
so še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda.
|
(3) Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem
zemljišču, skladno z veljavnimi predpisi velja, da je na teh objektih in
napravah mogoča dograditev, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev,
sprememba namembnosti ali gradnja objekta na mestu obstoječega, če:
|
– se s
tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
|
– se s
tem ne poslabšuje stanja voda, |
– je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
– se s
tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
– to ni
v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, |
– se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(4) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
|
(5) Na
območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam, z
oznako PNRP ZD, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija,
odstranitev in tekoča vzdrževalna dela energetskih in komunalnih
infrastrukturnih objektov, postavitev montažnih objektov iz Priloge 1
tega odloka ter ureditev parkirnih, prometnih, športnih in rekreacijskih
površin. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Lega
objektov je določena z obstoječimi objekti. Tlorisna oblika objektov
mora biti podolgovata, lahko je lomljena v L ali U. S prizidavo objektov
se mora ohraniti navedeno razmerje. |
(2) Strehe na vseh objektih morajo biti enakostranične dvokapnice v
naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in
z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom
in enokapne strehe so možne na kmetijskih objektih in na manjših
pomožnih stavbah, nezahtevnih in enostavnih objektih. Višina
nekmetijskih objektov je do P+M, kmetijski se po višini prilagodijo
namenu. Objekti na območju zelenih površin so pritlični, montažni
objekti na točkovnih temeljih. |
(3) Fasade se opleska v svetlih barvah, neizstopajočih barvah, lahko so
delno ali v celoti obdelane v lesu, burne kot fasada so prepovedane.
Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo - rjavo).
|
(4) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi namenu.
|
c)
Ureditev parcele |
(1) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na
zunanjem robu območja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni.
|
(2) Območje se lahko ogradi, ograja je lahko lesena, žična ali živa
meja. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če soglašajo
lastniki sosednjih zemljišč. Višina ograje se prilagodi namenu.
|
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na širše območje. Namestitev
velikih reklamnih panojev v območju ni dopustna. Pri oblikovanju
pomožnih stavb in objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih
objektov na parceli. |
(4) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in
hortikulturna ureditev vseh namenskih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s
travnimi kockami. Pri zasaditvi se uporabi avtohtone listavce.
|
(5) Na
območju mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za
posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih. |
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in
telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen
upravljavec. |
(2) V
EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča
in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(2) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upošteva, da območje EUP prečka območje
predvidenega državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno. Pri
posegih v območje se pridobi pogoje in soglasja pristojne inštitucije.
|
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja
tega odloka. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka. |
40. člen
(območja igrišč)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji v naravi
z oznako PNRP ZS v EUP KR 2, RA 4, BO 3, BO 6, PE 7, PE 18, TI 3, TR 3,
GR 3, MČ 5 in MČ 6, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka, za
objekte: ograje ob igrišču, tribuna ob igrišču, prometnih, energetskih
in komunalnih infrastrukturnih objektov in gradbenih inženirskih
objektov namenjenih dejavnosti na območju, urbane opreme, montažnih
objektov, postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom,
cirkus, začasna tribuna) ter objektov iz Priloge 1 (stavbe montažne
izvedbe na točkovnih temeljih). |
(2) V
EUP KR 2, BO 3, BO 6, PE 7, PE 18/1, TR 3, GR 3, MČ 5 in MČ 6, na
območjih, ki so namenjena športnim centrom, z oznako PNRP BC so dopustni
posegi iz 26. člena tega odloka za objekte: |
–
športni objekti, tribune, klubski objekti (razen v pEUP PE 18/1),
garderobami in skupnimi prostori (v EUP PE 18 le montažni objekti za
namene paintballa), |
–
gradbeni inženirski objekti (razen v pEUP PE 18/1), prometna
infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi ter drugi gradbeni inženirski objekti (razen odlagališč in vojaških
objektov), energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah
objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami) ter |
–
objekti iz Priloge 1. |
(3) Na
območju centralnih dejavnosti z oznako PNRP CD so v EUP MČ 6 dopustni
posegi iz 26. člena tega odloka za objekte: |
–
športni objekti, |
–
družbeni objekti (namenjeni dejavnosti na območju), |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje – od tega samo gasilski dom in prostori
za društva, |
–
gradbeni inženirski objekti, prometna infrastruktura, cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter drugi gradbeni
inženirski objekti (razen odlagališč in vojaških objektov), energetski
objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s
pripadajočo opremo in inštalacijami) ter |
–
objekti iz Priloge 1. |
(4) Na
vseh EUP, kjer so območja prometne infrastrukture, ki so del druge
namenske rabe in območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za
promet, z oznako PNRP PC ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega
dela GJI, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih
varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija,
odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter
gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje
podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter
druge GJI ter objektov iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
(5) Na
območju kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1, so poleg posegov iz 45.
člena tega odloka, v EUP PE 18, dopustni posegi za namene izvajanja
paintballa. Možna je postavitev začasnih mobilnih ovir kot so prenosne
ovire, pregrade, napihljivi objekti ipd. elementi, ki niso trajno
povezani s tlemi. |
(6) Na
območjih drugih zelenih površin, z oznako PNRP ZD v EUP RA 3, so
dopustne rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitev obstoječih objektov,
postavitev začasnih objektov za čas prireditve/dogodka (šotor, oder z
nadstreškom, cirkus, začasna tribuna). |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Klubske objekte se locira ob igrišču. Oblika objekta je poljubna,
streha v naklonu ali ravna s poljubno kritino. Objekti do višine P+M.
Tribune se oblikovno in višinsko prilagodijo namenu. Objekti na območju
z PNRP ZS so montažne ali tipske izvedbe s točkovnimi temelji.
|
(2) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
c)
Ureditev parcele |
(1) Ob
objektu se lahko uredi utrjeno parkirišče. Ostali del območja izven
travnatega igrišča se zatravi, lahko se zasadi z avtohtonim drevjem in
grmičevjem. |
(2) Zaščitna mreža na čelnih straneh igrišča je višine do 4 m, ograja ob
parcelni meji do 1,5 m. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Elementi za paintball na območju ZS morajo biti montažni, na območju K1
pa le kot mobilne ovire. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na
prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno
površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade je dopustno
oziroma v skladu z občinskim odlokom o plakatiranju. |
(4) Na
območju mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za
posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih. |
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Vse
priključke na GJI se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen
upravljavec. |
(2) Z
utrjenih površin se uredi odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske
vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinski odvodnik.
|
(3) V
EUP in pEUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
|
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
(1) EUP
KR 2, RA 3, RA 4, BO 3 in BO 6, ki se nahajajo v varstvenem pasu vodnega
zajetja se upošteva predpis o zaščiti vodnih virov na območju občine.
Vse odpadne vode iz objektov in površin je treba priključiti na
kanalizacijsko omrežje. Na kanalizacijsko omrežje se priključi tudi vse
začasne objekte in vsa večja gradbišča. Pri izvajanju posegov na tem
območju je treba upoštevati določila pravilnika gospodarjenja na
kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju.
|
(2) Na
poplavnem območju v EUP RA 3 se za vsak poseg preveri poplavno varnost
območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe. Pri tem se ne sme
poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih
območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi
posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode,
vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja,
razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
|
(3) V
EUP in pEUP PE 18 in PE 18/1 se pri načrtovanju posegov v prostor
upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(4) Pri
načrtovanju v EUP in pEUP PE 7, PE 18 in PE 18/1 se upošteva, da območje
prečka predvideni državni prostorski načrt za hidroelektrarno. Pri
posegih v območje se pridobi pogoje in soglasja pristojne inštitucije.
|
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja
tega odloka. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Vhodi v objekt, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati
dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o
projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje.
|
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka. |
41. člen
(spominski park Petanjci)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih stavbnih zemljišč v spominskem parku dr. Šiftarja na Petanjcih,
ki je površina za centralne dejavnosti z oznako PNRP CD in CU v EUP PE
10, so dopustne novogradnje, dozidave, rekonstrukcije, odstranitev,
sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov oziroma
objektov z isto namembnostjo s spremljajočimi objekti. Na površini parka
z oznako PNRP ZP pa tudi gradnja, dograditev, rekonstrukcija,
odstranitev in tekoča vzdrževalna dela objektov opredeljenih v Prilogi
1, ki so montažne izvedbe. Znotraj EUP je možna gradnja gradbenih
inženirskih objektov ter energetskih objektov, ki so namenjeni
dejavnosti na območju. |
Dopustna
je tudi dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturne
ureditve ob predhodnem soglasju pristojne kulturno-varstvene službe. Na
območju parka je dopustna parkovna ureditev s spremljajočo urbano
opremo. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Lega, oblika, velikost objektov je določena z obstoječimi objekti.
Tlorisna oblika objektov mora ostati podolgovata. Oblikovno se objekte
ne spreminja. |
(2) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
c)
Ureditev parcele |
(1) Območje EUP se lahko ogradi, ograja je lahko lesena ali živa meja.
Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, v sporazumu z lastniki
sosednjih zemljišč. Višina ograje ne sme presegati višine 1,2 m.
|
(2) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na območje. Namestitev
velikih reklamnih panojev v območju ni dopustna. |
(3) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in
hortikulturna ureditev vseh namenskih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s
travnimi kockami, lahko so tudi peščene. Pri zasaditvi se uporabi
listavce. |
(4) Na
območju mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za
posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih. |
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in
telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen
upravljavec. |
(2) V
EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz Smernic
varstva kulturne dediščine in občinskega Odloka o razglasitvi
nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Občine Tišina. |
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja
tega odloka. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka. |
3. Prostorski izvedbeni pogoji na
območjih občinskih podrobnih prostorskih načrtov in državnih prostorskih
načrtov
42. člen
(posegi na območjih predvidenih OPPN)
|
a)
Pogoji glede namembnosti območja: |
(1) V
območjih EUP in pEUP GE 2, GE 4, GE 7, RA 2, PE 6, TI 7, TI 10, TI 11,
TR 1/2 in TR 5, kjer je predvidena izdelava OPPN, do izdelave le-teh
niso dopustni nobeni posegi, razen postavitev začasnih objektov za
prireditve (pokrit prireditveni prostor, cirkus). Na območjih
predvidenih OPPN-jev je možna rekonstrukcija, vzdrževanje ter
odstranitev obstoječih objektov in naprav, ureditev zelenih površin,
travnatih igrišč ter vrtičkov. |
(2) Pri
izdelavi OPPN se po posameznih EUP in pEUP upoštevajo naslednji pogoji
glede namembnosti območja: |
– v EUP
in pEUP GE 2, RA 2, TI 10, TR 1/2 in TR 5, ki so namenjene bivanju in
spremljajočim dejavnostim z oznako PNRP SS so dopustne stanovanjske
stavbe, upravne in pisarniške stavb, stavbe za storitvene dejavnosti,
gradbeni inženirski objekti, pomožni objekti in urbana oprema. Na
območju z oznako PNRP O in ZD v EUP TR 5 je pred sprejetjem OPPN-ja
možna gradnja prometne infrastrukture, cevovodov, komunikacijskega
omrežja, elektroenergetskih vodov in ograje, ter povezovalnih vodov
preko namenske rabe SS. Na območju z oznako PNRP ZD je možna postavitev
nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1 ter ureditev zelenih
površin; |
– v EUP
TI 7, ki je namenjena osrednjemu območju centralnih dejavnosti, za
trgovske, oskrbne, obrtne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene,
vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter
bivanje, z oznako PNRP CU, je dopustna gradnja stanovanjskih stavb,
upravnih in pisarniških stavb, trgovskih in drugih stavb za storitvene
dejavnosti in stavb splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo
in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših ipd.), gradbenih
inženirskih objektov, pomožnih objektov in urbana oprema. Pri
načrtovanju dejavnosti v EUP se stanovanjsko območje locira vzdolž meje
z EUP TR 1, nestanovanjsko območje pa ob EUP TI 8. Med EUP in pEUP TI 7
in TR 1/1 se vzpostavi zeleni pas z oznako PNRP ZD, ki služi kot
»puferska cona« med namenskima rabama. Vzpostavi se ga lahko kot
parkovno ali rekreacijsko površino; |
– v EUP
GE 4, TI 11 in PE 6, ki so gospodarske cone z oznako PNRP IG, so
dopustne obrtne, proizvodne stavbe, trgovske stavbe, stavbe za
storitvene dejavnosti, stavbe za skladišča, gradbeni inženirski objekti,
pomožni objekti in urbana oprema; agresivne industrijske dejavnosti, ki
bi negativno vplivale na bližnja stanovanjska območja, niso dopustne. Na
območju EUP PE 6 se obstoječi objekti lahko rekonstruirajo, vzdržujejo
in odstranijo ter se jim spremeni namembnost, ki je skladna z
namembnostjo območja. Dovoljena je postavitev enostavnih in nezahtevnih
objektov, ki so dovoljeni na oznaki PNRP IG in k obstoječemu
stanovanjskemu objektu objekti, ki so dovoljeni za oznako PNRP SS v
Prilogi 1; |
– v EUP
GE 7, ki je namenjena za centralne dejavnosti z oznako PNRP CD je
dopustna gradnja upravnih in pisarniških stavb, trgovskih, gostinskih in
drugih stavb za storitvene dejavnosti in stavb splošnega družbenega
pomena, gradbenih inženirskih objektov, pomožnih objektov in športna ter
urbana oprema. Na območju ZS je dopustna ureditev športnih in
rekreacijskih površin, gradbenih inženirskih objektov, pomožnih objektov
in športna ter urbana oprema; |
– na
območju PC v EUP RA 2, GE 7 in TI 7 je do izdelave OPPN možna gradnja,
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev prometnih površin ter
komunalnih vodov; |
– na
območju VC v EUP GE 7 so do izdelave OPPN možni posegi, ki jih dovoljuje
zakonodaja o vodah. |
b)
Pogoji glede velikosti in oblikovanja |
(1) V
vseh EUP in pEUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, se velikost
objektov in ostalih ureditev prilagodi namenu območja. Parcelacija v EUP
in pEUP GE 2, RA 2, BO 2, TI 10, TR 1/2, TR 5 in TI 7 mora biti
pravokotna na nove ulice. |
(2) Višina objektov v EUP GE 4 in PE 6 ne sme presegati štirih
stanovanjskih etaž nad urejenim terenom, upošteva se faktor zazidanosti,
ki znaša do 0,8. |
(3) Občina lahko na podlagi 55. člena ZPN-ačrta tudi na drugih območjih
podrobneje načrtuje prostorske ureditve, če se za to izkaže potreba po
tem, ko je bil sprejet OPN. |
c)
Ostali pogoji |
(1) Širina parcel ob cesti za samostojne stanovanjske objekte v EUP in
pEUP GE 2, RA 2, TI 10, TR 1/2 in TR 5 ne sme biti manjša od 18 m.
|
(2) Na
območju predvidenih OPPN-jev je možna rekonstrukcija, vzdrževanje,
odstranitev obstoječih objektov in naprav. Pridobitev gradbenega
dovoljenja je dovoljeno le za objekte, ki so bili zgrajeni do sprejetja
predmetnega OPN in se bodo lahko funkcionalno navezovali na predvidene
ureditve v posameznem OPPN-ju. Pred sprejetjem OPPN-ja se lahko gradijo
tudi gradbeni inženirski objekti, če gre za funkcionalno ureditev druge
EUP, pEUP ali za funkcionalno povezavo do drugih EUP oziroma pEUP, če za
to ni drugih prostorskih možnosti. |
43. člen
(sprejeti OPPN)
|
Na
območju EUP BO 2 in TI 5, kjer veljajo OPPN-ji, se upošteva PIP:
|
– za BO
2 iz odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za romsko
stanovanjsko naselje v EUP BO 2 v Vanča vasi (Uradni list RS, št. 58/13)
in |
– za TI
5 iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto TI-5
(Bathyanijev dvorec) (Uradni list RS, št. 20/14). |
44. člen
(državni prostorski načrti)
|
EUP EU
7-DPA in EU 8-DPA so na območju visokovodnega nasipa, ki je območje
vodne infrastrukture z oznako PNRP VI, dopustni le posegi, ki so
določeni v Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo
visokovodnih nasipov ob reki Muri od Dokležovja do Kučnice (Uradni list
RS, št. 73/04). |
4. Prostorski izvedbeni pogoji na
območju krajine
45. člen
(območja urejanja na območju krajine)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) EUP
EU 1, EU 2, EU 3, EU 4, EU 5 in EU 6 so območja krajine, pretežno
namenjena kmetijski in gozdarski dejavnosti ter razpršeni poselitvi in
se delijo na najboljša kmetijska zemljišča z oznako PNRP K1, druga
kmetijska zemljišča z oznako PNRP K2, gozdna zemljišča z oznako PNRP G,
vodna zemljišča z oznako PNRP VC, območje vodne infrastrukture
(visoko-vodni nasip) z oznako PNRP VI, površine cest z oznako PNRP PC,
ostale prometne površine z oznako PNRP PO, površine vodnih črpališč z
oznako PNRP O, zelene površine za oddih, rekreacijo in šport z oznako
PNRP ZS in na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi z oznako PNRP A.
|
(2) Na
kmetijskih zemljiščih z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za
kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni posegi:
|
–
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč, |
–
objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja
tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po
uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med
pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po
velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega
rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;
|
–
pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek,
žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem,
obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja
za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna
mreža), |
–
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,
|
–
raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira, |
–
začasni objekti in začasni posegi za čas dogodka oziroma v času sezone,
in sicer oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, cirkus,
če so šotor in drugi objekti montažni, začasna tribuna za gledalce na
prostem, |
–
premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični
čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik), |
–
opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža,
ptičja opazovalnica), |
–
začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
– dostop
do objekta, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih
zemljiščih, razpršeni gradnji ali razpršeni poselitvi, |
–
gradbeni inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena uvrščeni v skupini daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje, in lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna)
komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje,
|
–
rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja
ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču,
kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter
objekti GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti
zaradi rekonstrukcije ceste, |
– mala
vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z
boniteto manj kot 35, |
–
objekti iz Priloge 1, |
– ostali
posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,
vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega
režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih
del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in
vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine s
sočasno primarno kmetijsko rabo). |
(3) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske
rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s
spremembo OPN oziroma na način, ki ga dovoljuje zakonodaja. Predmet
komasacije so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana
stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh
zemljiščih, ki so del drugih EUP in pEUP. |
(4) Gradbene inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih
trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi
ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da
poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter
po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni
gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Po odstranitvi pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov se zemljišča vzpostavi v prvotno stanje.
|
Pri
rekonstrukciji prometnih površin se upošteva vse prometne površine, ki v
grafičnih prikazih niso opredeljene s PNRP prometne infrastrukture,
temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge PNRP
zemljišč. Razvidne so iz grafičnih prikazov stanja prostora (v Prikazih
gospodarske javne infrastrukture) ali iz grafičnih prikazov izvedbenega
dela OPN (v Prikazu območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture (obstoječe ali predvidene)) ali so kategorizirane
občinske ceste ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali so
razvidne iz digitalne topografske karte ali evidentne v prostoru (so po
dejanski rabi prometne površine, poti). |
(5) Na
gozdnih zemljiščih, z oznako PNRP G, ki so namenjena za gozdarsko
dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni posegi: |
–
gradbeni inženirski objekti: razen objekti iz skupine 230 in zahtevni
objekti iz skupine 2412 ter objekti iz skupine 24203. Objekti iz skupine
22232 – čistilne naprave se lahko postavljajo na robu gozdnega
zemljišča, |
–
objekti iz Priloge 1, |
–
premični čebelnjak (obstoječi, grajeni se lahko rekonstruirajo,
vzdržujejo in odstranijo), |
– ostali
posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh,
vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega
režima, objekti in naprave za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in
drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira
in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine kot
so paintball, adrenalinski park ipd.) in drugi posegi v soglasju z
Zavodom za gozdove Slovenije. Za vsak poseg se poleg pridobitve soglasja
Zavoda za gozdove Slovenije pridobi tudi soglasje in pogoje Zavoda
Republike Slovenije za varstvo narave. |
(6) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno
drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v
čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva
narave in pod pogojem, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v
prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih
meja, ki imajo v tem območju varovalno ali krajinsko značilno funkcijo,
ni dopustna, izjemoma pa le ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije.
Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. |
(7) V
gozdovih, ki so opredeljeni kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim
pomenom v EUP EU 1 in EU 6 se upoštevajo režimi gospodarjenja in
varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim
pomenom. |
(8) Na
območju celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge namenske rabe, na
območju celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, na območjih vodne
infrastrukture VI in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so
poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo
površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni
promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v
neskladju s predpisi o vodah. |
Na
vodnem, vodni infrastrukturi in priobalnem zemljišču ni dovoljeno
posegati v prostor, razen za izjeme, kot so (gradnje, rekonstrukcije,
vzdrževanja in odstranitve ne glede na zahtevnost): |
– objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
– objektov grajenega javnega dobra, določenih po različni zakonodaji,
|
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
– objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice
nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za
zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, |
– objekti iz Priloge 1. |
(9) Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem
zemljišču, skladno z veljavnimi predpisi velja, da je na teh objektih in
napravah mogoča rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev, sprememba
namembnosti ali gradnja objekta na mestu obstoječega, če: |
– se s
tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
|
– se s
tem ne poslabšuje stanja voda, |
– je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
– se s
tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
– to ni
v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, |
– se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(10) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
|
(11) Na
območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve v EUP EU 1 in EU 6, ki so
namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi
dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi z oznako PNRP
A, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte: |
–
stanovanjske stavbe s pomožnimi stavbami in objekti, |
–
kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo
pridelkov, |
–
gostinske in druge stavbe za storitvene in dopolnilne kmetijske
dejavnosti, obrtne in manjše proizvodne stavbe (kot so mizarske
delavnice, pekarne, klavnice, avtomehanične delavnice in podobne
delavnice), stavbe za dopolnilno dejavnost na kmetiji, skladišča,
|
– druge
nestanovanjske stavbe, |
–
gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, energetski objekti
(sončni sprejemniki, kotlovnice s pripadajočo opremo in inštalacijami),
drugi gradbeni inženirski objekti), |
–
objekti iz Priloge 1. |
(12) Na
vseh EUP, kjer so območja prometne infrastrukture, ki so del druge
namenske rabe in območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za
promet, z oznako PNRP PC in PO, ter na vseh prometnih površinah iz
izvedbenega dela GJI, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih
pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, dograditev,
rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne
infrastrukture ter gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev ter
vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in
omrežij ter druge GJI ter objektov iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če
niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
(13) Na
območjih vodnih črpališč oziroma okoljske infrastrukture v EUP, z oznako
PNRP O, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s
področja oskrbe z vodo ter na pripadajočih varstvenih pasovih, v EUP EU
1 in EU 6 so dopustni posegi, ki so določeni v predpisu o odjemu in
preskrbi s pitno vodo. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska
zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasov vodnih zajetij.
|
(14) Na
območjih opuščenih gramoznic v EUP EU 1 z oznako PNRP ZS, je dopustna
gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna
dela infrastrukturnih objektov (elektroenergetsko omrežje, vodovodni
priključek, priključek na kanalizacijo, ureditev dostopov in parkirišč),
drugih gradbenih inženirskih objektov, kot so objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas, montažni objekti, začasni objekti (odprt
sezonski gostinski vrt, šotor, oder z nadstreškom), kampi ter objekti iz
Priloge 1. |
(15) Na
območju zemljišč z oznako PNRP VI, ki je območje vodne infrastrukture
(visokovodni nasip ob reki Muri) niso dopustni nobeni posegi, razen
vzdrževalnih del oziroma posegi, ki jih dopuščajo predpisi o vodah ter
objekti iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske
ceste ali poti 4,0 m, od potokov in vodnih površin 5,0 m. Odmiki od
javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste.
|
(2) Velikost objektov na vseh stavbnih parcelah se prilagodi namenu.
Višina se ne spreminja oziroma je lahko največ K+P+1. Višina sakralnih
objektov se prilagodi namenu, višina silosov je do 13 m. |
(3) Strehe na stavbah so simetrične dvokapnice v naklonu od 25–45
stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno
kritino. Enokapne in ravne strehe ter strehe z manjšim naklonom so možne
na nezahtevnih in enostavnih objektih. Strehe kmetijskih objektov so
lahko z nižjim naklonom od predpisanega ter enokapne. Strehe sakralnih
objektov ter silosov se prilagodi namenu. |
(4) Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu.
Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo - rjavo).
Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na
zunanjem robu parcel mora biti ozelenjen. |
(5) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov mora biti podolgovata v
razmerju stranic 1:1,5 do 1:2, lahko je lomljena v L ali U. S prizidavo
objektov se mora ohraniti navedeno razmerje. Nestanovanjski objekti so
pravokotne oblike. Sakralni objekti ter silosi se oblikovno prilagodijo
namenu. |
(6) Gradbeni inženirski objekti so oblikovno prilagojeni namenu.
|
(7) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele
ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme
presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob
drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost
in ni oviran promet po javni cesti. |
(8) Ob
objektu mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za
posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih. |
c)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Nova
in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvaja
v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi
infrastrukturnimi vodi. |
(2) Pri
načrtovanju GJI se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
|
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 5. poglavja
tega odloka. |
č)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP EU 1, EU 3, EU 4, EU 5 in EU 6 se pri načrtovanju posegov v prostor
upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(2) Pri
vseh posegih na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih se upošteva
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja
se sklenjenost gozdnih površin, ohranja se gozdne površine v kmetijskih
območjih. Odstranjevanje omejkov, živic, dreves in gozdnih otokov med
kmetijskimi površinami ni dopustno. V območju se vzpodbuja razvoj
trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti,
ki so usklajene z naravnimi danostmi. |
(3) Za
vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP
EU 1 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno
soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali
postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem
pristojne varstvene službe. |
(4) Na
poplavnem območju v EUP EU 1, EU 3 in EU 6 se za vsak večji poseg
preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe.
Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna
ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv
vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno
ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda. |
(5) V
EUP EU 1, EU 3, EU 4, EU 5 in EU 6 na območju varstvenih pasov vodnega
črpališča, ki je del osnovne namenske rabe, so dopustni le posegi, ki so
določeni v predpisih o zaščiti vodnih virov. Prepovedan je razvoz
gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasov.
|
(6) Pri
posegih v prostor se upošteva, da območje EUP EU 1, EU 2, EU 3, EU 4, EU
5 in EU 6 prečka območje predvidenega državnega prostorskega načrta za
hidroelektrarno. Pri posegih v območje se pridobi pogoje in soglasja
pristojne inštitucije. |
(7) Pri
posegih v prostor v EUP EU 1 in EU 6, kjer so opredeljeni varovalni
gozdovi se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o
varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom. |
(8) V
EUP EU 6 se v skladu s predpisi varuje tudi vire mineralne vode, ki so
zavarovane z Odlokom o določitvi varstvenih pasov vseh javnih vodnih
virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v Občini Gornja Radgona (Uradne
objave, št. 27/84 in Uradni list RS, št. 76/00). |
(9) Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja tega
odloka. |
d)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka. |
5. Skupni in splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro
46. člen
(območja opremljanja zemljišč in splošni
pogoji za izgradnjo opreme)
|
(1) Novogradnja, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije stavb so
dovoljene le na komunalno opremljenih zemljiščih (zagotovljen dovoz in
priključek na javno cesto, priključek za kanalizacijo, vodovod in
elektriko (v nadaljevanju: komunalna oprema), kjer je komunalna
infrastruktura zgrajena ali predvidena, vključno z objekti in omrežji
druge GJI, ki so vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru
občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto. Ta se izvaja v skladu
s prikazi v OPN (v strateškem ali izvedbenem delu grafičnega ali
tekstualnega dela) in skladno z ustrezno projektno dokumentacijo. Obveza
glede komunalnega opremljanja ne velja za enostavne in nezahtevne
objekte ter na območjih, kjer odlok določa drugače. |
(2) Nova
in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se v EUP
in pEUP naselij in drugih stavbnih zemljiščih prednostno izvede
podzemno, zračno le v primeru, če ni drugih prostorskih možnosti, v
območju krajine pa tudi zračno. Vso predvideno GJI se izvede v skupnih
koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi
vodi. |
(3) Pri
načrtovanju GJI se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
|
(4) Na
območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč se GJI načrtuje v skupnih
koridorjih in tako, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih
zemljišč in da ni potrebna odstranitev drevja in grmičevja. Linijske
infrastrukturne objekte se umesti vzporedno z obstoječimi strukturami v
prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja). Namenska raba zemljišč pod
ali nad koridorji GJI ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav
tako infrastrukturni vodi ne smejo ovirati rabe namenske rabe zemljišč
pod (ali nad) katerimi potekajo. |
47. člen
(pogoji priključevanja na gospodarsko
javno infrastrukturo)
|
(1) Vse
objekte, kjer je treba zagotoviti pitno vodo, se priključi na javno
vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o
preskrbi in odjemu pitne vode. Priključitev objektov, kjer se pričakuje
povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le
po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
|
(2) Vse
objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se obvezno priključi
tudi na kanalizacijsko omrežje, razen objektov izven naselij, kjer je
obremenitev odpadne vode nizka in je odvajanje možno le s prečrpavanjem.
Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, se odvajanje in čiščenje
odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih
naprav ali nepretočnih greznic, pod pogoji in soglasjem upravljavca.
Vsebina greznic se obdela na eni od komunalnih čistilnih naprav.
Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijo pod pogojem, da
le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oziroma predpisom, ki
urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo. Podrobnejše pogoje o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ureja
občinski odlok. |
(3) Pri
gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen
odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika
ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v
največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni,
da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik
…). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se
meteorne vode odvede preko lovilcev maščob. |
(4) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih
gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekte
za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez
odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska
zemljišča v skladu s predpisi. Prepovedan je razvoz gnojnice na
kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij.
|
(5) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po
veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in
njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna
mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna
vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih
komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
|
(6) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi
upravljavec v svojem soglasju. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi
podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije
elektroenergetskih objektov. |
(7) Pri
lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z
elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja
preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi. Pri
umeščanju in graditvi baznih postaj se upošteva naslednje: |
– Baznih
postaj ni dovoljeno graditi na stanovanjskih stavbah, na stavbah
namenjenih zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, otroških igriščih ter na
pokopališčih. |
– Pri
graditvi baznih postaj je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo
graditev, elektronske komunikacije in elektromagnetno sevanje.
|
– Samostoječih antenskih stolpov ni dovoljeno graditi na območjih
stavbnih zemljišč in v pasu 50 m od njih, kar ne velja za stavbna
zemljišča z oznako PNRP IK in IG. |
(8) Nove
transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v
sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo
priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od
upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših posameznih
objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih EUP se uredi javna
razsvetljava. |
(9) Varovalni pas sistemov elektrike je zemljiški pas ob
elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi
objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na
obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti
od vodov in objektov tega omrežja. Pri vseh posegih v bližini obstoječih
in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor
(širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi
elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali
transformatorske postaje), ki znaša: |
– za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV – 10 m; |
– za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m;
|
– za
nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno
20 kV – 10 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1
m; |
– za
razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje
napetosti 0,4 kV – 2 m. Za vse objekte, se skladno s prilogo tabele 1 in
2 Energetskega zakona, upošteva pogoje in omejitve Pravilnika o pogojih
in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v
območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, označene z »+« je
dovoljena gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih
daljnovodov, možna le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti
od vodov in objektov tega omrežja, ter označen z »-« je prepovedana
gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov.
Dovoljena PNRP znotraj 80 m širokega pasu je: območje brez stanovanj,
brez športnih, zdravstvenih, izobraževalnih, ipd. objektov, namenjeno le
industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti,
transportni, skladiščni, ipd. dejavnosti, kar je potrebno in se mora
upoštevati pri prostorskem načrtovanju občine. |
V
navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih
pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi
njihovo soglasje. |
(10) Na
podlagi pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter
opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih
omrežij se lahko v varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov ter
razdelilnih transformatorskih postaj, razdelilnih postaj in
transformatorskih postaj opravljajo dejavnosti, ki se uvrščajo v
dejavnosti I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem v skladu z
Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju
(Uradni list RS, št. 70/96) le na zemljiščih, kjer je takšna dejavnost
opredeljena v prostorskih aktih občin, veljavnih na dan uveljavitve tega
pravilnika in se na teh zemljiščih takšna dejavnost z dnem uveljavitve
tega pravilnika tudi izvaja. |
(11) Pri
načrtovanju in gradnji objektov na območju občine je potrebno upoštevati
naslednje pravilnike, normative in tipizacijo: |
– Na
območju naselij bodo grajeni srednje in nizkonapetostni vodi v kabelski
izvedbi (razen na delih, kjer ni drugih prostorskih možnosti), izven
naselja pa lahko tudi v nadzemni izvedbi. |
– Ob
povečanju obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne
razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode
in objekte (NNO, SN in TP) se planira in gradi nove transformatorske
postaje (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV).
|
– Nove
transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v
sklopu drugih objektov ali njihovi neposredni bližini. Pri tem je
potrebno izpolniti zahteve iz predpisov glede elektromagnetnega sevanja
in hrupa. |
– Za
potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma
industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo
potrebno pri upravljavcu naročiti raziskave o možnostih napajanja z
električno energijo. |
– Za
vsako poznejšo detajlnejšo izdelavo prostorskih aktov (OPPN) si mora
občina na območni enoti Elektra Maribor pridobiti natančne podatke o
poteku tras elektroenergetskih vodov in lokacije posameznih
elektroenergetskih objektov ter jih vnesti (vrisati) v grafične dele
akta. |
– Na
podlagi energetskih predpisov in navodilih o sistemski obratovalni
distribuciji omrežja, si morajo investitorji za vsako novo priključitev
ali povečanje priključne moči pridobiti soglasje za priključitev in
izpolniti z njimi predpisane pogoje. |
– Investitorji si bodo morali pridobiti smernice oziroma projektne
pogoje za izdelavo prostorskih aktov, ki bodo izdelani za posamezna
območja, ter si k njim pridobiti mnenja oziroma izjave glede ustreznosti
rešitev. |
(12) Pri
načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih
virov energije, predvsem geotermalno energijo in energijo biomase ali
druge alternativne vire. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi
odpadkov iz kmetijstva. |
(13) Pri
rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega
1000 m2 se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela
študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
|
(14) Pri
prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega telekomunikacijskega
omrežja. V primeru premestitve telekomunikacijskih naprav je treba
obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za območja novih con
ali večjih objektov se načrtuje novo telekomunikacijsko omrežje. Pred
izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti
upravljavec telekomunikacijskega omrežja. K posameznim gradnjam se
pridobi projektne pogoje in soglasja upravljavca telekomunikacijskih
naprav. |
(15) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov
ali posebnih strokovnih podlag. |
(16) Pri
prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega telekomunikacijskega
omrežja. Za območja novih con ali večjih objektov se mora načrtovati
novo telekomunikacijsko omrežje. Vsaj 60 do 90 dni pred izgradnjo
komunalne infrastrukture se na posameznem območju obvesti upravljavca
telekomunikacijskega omrežja. Pri vseh posegih v varovalni pas javne
infrastrukture, ter gradnji objektov in izgradnji komunalnih naprav na
območju predvidene ureditve je potrebno v fazi izdelave dokumentacije
(projektov PGD in PZI itd.) pridobiti projektne pogoje in soglasje
upravljavca telekomunikacijskih omrežja. Na območju ureditve zagotoviti
in predvideti ustrezno zaščito obstoječe telekomunikacijske
infrastrukture ob vseh posegih v varovalni pas telekomunikacijske
infrastrukture. Zaščito in prestavitev tangiranega telekomunikacijskega
omrežja se obdela v projektu. |
Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati
pod pogoji upravljavca GJI oziroma v katerih je pri pripravi tehnične
dokumentacije pred poseganjem v prostor potrebno pridobiti projektne
pogoje in soglasje k projektu, če posebni predpisi s področja posamezne
GJI ne določajo drugače, so: |
– pri
vodih namenjenih telekomunikacijskim storitvam je varovalni pas 3 m
merjeno levo in desno od osi posameznega voda, kar ne velja za posamezne
priključke. Odmike je potrebno upoštevati tudi v koridorjih načrtovane
GJI. |
V
primeru, da bo zaradi gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in
napeljav treba izvesti prestavitev oziroma zaščito obstoječega javnega
komunikacijskega omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je dolžan
investitor predvidene gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in
napeljav o tem obvestiti operaterja, ki je lastnik javnega
komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je
potrebno prestaviti in zaščititi, najmanj 30 do 90 dni pred predvidenim
pričetkom del ter njegovi pooblaščeni osebi omogočiti prisotnost ter
strokovni nadzor pri izvedbi del. V nasprotnem primeru investitor
odgovarja operaterju za morebitno povzročeno škodo. Pred pričetkom vseh
posegov in komunalni ureditvi je potrebno naročiti zakoličbo zemeljskega
telekomunikacijskega omrežja, ter po potrebi naročiti zaščito oziroma
prestavitev tangiranega telekomunikacijskega omrežja. Stroški zakoličbe,
stroški prestavitve in zaščite telekomunikacijskega omrežja bremenijo
investitorja gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav.
|
(17) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega
sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od
tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče
ter znaša: |
– pri
glavnih cestah 25 metrov, pri regionalnih cestah 15 metrov, pri državnih
kolesarskih poteh 5 metrov. V tem pasu je gradnja ali postavitev
objektov in naprav možna le ob soglasju upravljavca ceste. Pri posegih v
državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor)
se upoštevajo naslednji odmiki: globina podvrtanih komunalnih vodov
znaša 1,20 m pod nivojem vozišča, višina zračno vodenih komunalnih,
energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem
povesu. Odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi
višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.
Posegi v cestni svet in varovalni pas državnih cest so možni ob
predhodnem soglasju pristojne službe državne uprave za ceste.
|
(18) Varovalni pas občinskih cest in poti se meri od zunanjega roba
cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok: pri lokalni
cesti 8 m, pri javni poti 6 m, pri javni poti za kolesarje 3 m. Posegi v
cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob
predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste. Pogoje o
gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski predpis o
občinskih cestah. |
(19) Za
vsak javni, proizvodni, servisni objekt, turistični, športni objekt
oziroma za posamezni del objekta je treba zagotoviti naslednje najmanjše
število parkirnih mest(v nadaljevanju: PM) glede na funkcijo in
kapaciteto objektov, in sicer: |
Dejavnost |
Število parkirnih mest (PM) na enoto |
Stanovanjski objekti, počitniške hiše |
1–2 PM na stanovanje |
Večstanovanjski objekti |
1–1,5 PM na stanovanje (dodatno 10 % za obiskovalce)
|
Dom za ostarele |
1 PM na 5–8 postelj (dodatno 75 % za obiskovalce), minimum 3 PM |
Osnovne šole |
1PM/ na učilnico + 1 PM na oddelek za kratkotrajno parkiranje
staršev |
Vrtci |
2 PM na oddelek + 1 PM na oddelek za kratkotrajno parkiranje
staršev |
Poslovne/dejavnosti/pisarne/javni prostori |
1 PM na 30 m2–40 m2 neto površin ali 1
PM/50 m2 etažnih površin (dodatno 20 % za
obiskovalce) |
Prodajni prostori |
1 PM na 30 m2–40 m2 koristne prodajne
površine ali
1 PM na 60 m2 etažnih površin |
Butiki, specializirane trgovine |
1 PM na 50 m2 koristne prodajne površine od tega
najmanj 75 % PM za obiskovalce |
Večnamenske dvorane |
1 PM na 5 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce
|
Kinematografi, šolske dvorane |
1 PM na 5–10 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce
|
Cerkve |
1 PM na 20–30 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce
|
Športne dvorane |
1 PM na 50 m2 površine dvorane |
Obrt, servisi in proizvodni objekti |
1 PM na 3 zaposlene ali 1 PM na 50–70 m2 neto površin
|
Bencinski servis z osebjem |
1 PM/25,00 m2 stavbe, ne manj kot 3 PM za obiskovalce
|
Avtopralnice |
3–5 PM na 1 pralno mesto |
Avtomobilski servisi |
6 PM na 1 popravljalno mesto |
Gostinski objekti |
1 PM na 10 sedežev |
Gostišča s prenočišči |
1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže + 1 PM za avtobus |
Turistične-nastanitvene stavbe |
1 PM na 2–6 postelj in
1 PM na 8–12 sedežev v restavraciji od tega najmanj 75 % PM za
obiskovalce |
Športnega igrišča in naprave |
1 PM na 250 m2 površin |
Za obiskovalce športnih prireditev oziroma gledalci |
1 PM na 10–15 prostorov za obiskovalce |
Igrišča za tenis |
4 PM na igrišče |
Kegljišče, bowling |
4 PM na stezo |
Pokopališča |
1 PM na 600 m2 površine, ne manj kot 10 PM |
(20) Zagotovljeno
mora biti najmanj 1 PM oziroma 5 % vseh PM pri objektu, ki je namenjeno
javnosti, za parkiranje vozil invalidnih oseb. Izvedena mora biti
ozelenitev parkirišč in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM, razen ob
stanovanjskih objektih. Ob stanovanjskih površinah se k površini za
parkiranje šteje utrjeno dvorišče. Za posamezno drevo na parkiriščih
(razen ob stanovanjskih objektih) mora biti zagotovljena zelena površina
v velikosti premera odraslega drevesa x 0,8. Samostojna parkirišča za
parkiranje tovornih vozil so v centralnem, turističnem, rekreacijskem,
stanovanjskem delu ter ob družbenih objektih, pokopališčih, prepovedana.
Okolice trgovskih/poslovnih/proizvodnih con ter pripadajoča parkirišča
morajo biti obsajene na podlagi krajinsko arhitekturnega načrta.
|
(21) Kadar ustreznega števila PM na mestu gradnje (zemljišču namenjenem
gradnji) v območju gradnje trgovskih, gostinskih, storitvenih,
družbenih, obrtnih in poslovnih območjih ni mogoče zagotoviti, mora
investitor ustrezno število PM zagotoviti v neposredni bližini – manj
kot 200 m od nameravane gradnje, in sicer: |
– na
zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali |
– na
najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, za
nedoločen čas oziroma za čas obstoja dejavnosti na podlagi notarsko
overjene najemne pogodbe ali |
– na
javnem/zasebnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki jamči
za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu. PM morajo biti
zagotovljena za čas obstoja objekta, h kateremu pripadajo. |
(22) Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane
tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove
telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno
samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi
cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne
smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so
namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in
komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen
dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb v skladu s
predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. |
(23) Del
območja občine je v vplivnem območju letališča Murska Sobota, preko
območja občine potekajo tudi zračne poti, zato je pri načrtovanju
objektov, instalacij in naprav, ki so višje od 100 m od okoliškega
terena in so v koridorjih večjih infrastrukturnih koridorjev, upošteva
predpise s področja letalstva. Za vsak poseg, ki s svojo višino utegne
vplivati na varnost zračnega prometa, se predhodno pridobi ustrezno
soglasje pristojnega organa za civilno letalstvo. |
(24) Prodaja izven prodajaln je možna na vseh javnih površinah, ob
trgovskih in gostinskih objektih ter na območjih, kjer se izvajajo javne
prireditve, ob predhodni pridobitvi soglasja občinske uprave ali
upravljavca/lastnika površine. |
6. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb
48. člen
(celostno ohranjanje kulturne
dediščine)
|
(1) V
občini je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi
nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Občine Tišina (Uradni list
RS, št. 1189/05, 58/06 in 99/07) ter evidentirana v Registru kulturne
dediščina na območju občine. Območja in objekti kulturne dediščine so
razvidna iz javnih evidenc. Vse objekte in območja kulturne dediščine se
ohranja v celoti. V območjih enot kulturne dediščine in njihovem
vplivnem območju so dovoljeni posegi in prostorske rešitve, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine in zvišanju njene kakovosti, pri
čemer se upošteva varstveni režim skladno s predpisi o varstvu kulturne
dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz Prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi OPN in je njegova obvezna priloga
in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o
razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij
dediščine). |
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na
objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in
|
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V
primeru neskladja ostalih določb tega odloka s PIP glede celostnega
ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja
kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo
se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih
opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega
spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo PIP, določeni z varstvenim
režimom v aktu o razglasitvi. |
(9) Za
varstvena območja dediščine veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni
režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja
dediščine, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi
varstvenih območij dediščine. |
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo PIP, določeni v
tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še PIP,
kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:
|
Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
|
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati dna vodotokov ter jezer, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
Izjemoma
so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča
znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi
naslednjih pogojev: |
– če ni
možno najti drugih rešitev in |
– če se
na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
Obseg in
čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje
varstva kulturne dediščine. |
Za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
|
(11) V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi Odloka o
spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine
Tišina, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
|
(13) Za
poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka ali drugih predpisov. |
(14) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
(15) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
(16) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
|
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
49. člen
(ohranjanje narave)
|
(1) Na
območju občine je več območij varstva narave, in sicer: območja naravnih
vrednot, zavarovana območja, ekološko pomembno območja, posebna
varstvena območja in posebna ohranitvena (območja NATURA 2000),
varovalni gozdovi. Vsa območja varstva narave, razen območij habitatnih
tipov so razvidna iz javnih evidenc in iz Prikaza stanja prostora.
|
(2) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje
za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti. |
50. člen
(varstvo okolja in naravnih dobrin)
|
(1) Za
vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se
v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na
okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje. |
(2) Voda
se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo.
Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in
smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se
upošteva pogoje iz občinskih predpisov. |
(3) Na
vodovarstvenih območjih vodnih virov, ki se nahajajo oziroma segajo na
območje občine se pri izvajanju posegov upoštevajo določila predpisov o
varovanju vodnih virov ter določila predpisa gospodarjenja na kmetijskih
zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju.
|
(4) Gozdove v občini se varuje v obstoječi velikosti, obliki in
funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje
Zavoda za gozdove Slovenije. |
(5) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske
rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s
spremembo OPN ali na način, kot dopušča zakonodaja. |
51. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami)
|
(1) Pri
graditvi objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva predpise,
ki opredeljujejo ukrepe za zagotavljanje varnosti pred poplavami,
erozijo in plazovi. Za zagotavljanje zaklanjanja ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva
predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
|
(2) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na poplavnem
območju je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav. Za vsak poseg
se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne
ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih
območjih. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna
ogroženost sosednjih območij. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem
območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
(3) Pri
vseh posegih se upoštevajo pogoji za vzpodbujanje razvoja požarno
nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali
preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive
obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij
ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem,
železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu. |
(4) Pri
gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni
dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po
potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za
preprečitev požara. |
(5) Gradnja kletnih prostorov je izjemoma možna. Gradnja kletnih
prostorov mora biti vodotesna izvedena na način, da ne more priti do
vdora podtalne vode v kletne prostore. Prav tako mora investitor izvesti
vse ukrepe, da ne pride do vdora površinskih in meteornih voda v kletne
prostore. Kletni prostori ne smejo biti priključeni na kanalizacijske
sisteme. Pri izvedbi kletnih prostorov sodelujejo investitor,
projektant, izvajalec del, ter nadzornik nad gradnjo. Le ti nosijo tudi
eventualno škodno odgovornost za povzročeno škodo, ki jo naredijo vode v
kletnih prostorih. |
(6) Na
območju občine se pri gradnji objektov pridobi projektne pogoje, v
katerih se določi kote gradnje objektov in soglasje, službe pristojne za
vode. |
(7) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri reki Muri in reki Ledavi, ki
sta vodi 1. reda, sega 15,0 m od meje vodnega zemljišča, pri ostalih
potokih (Mokoš, Dobel) pa 5,0 m. Na vodnem in priobalnem zemljišču so
posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah.
|
52. člen
(obrambne potrebe)
|
Na
območju občine ni območij in objektov za potrebe obrambe, zato posebni
pogoji za obrambo niso določeni. |
7. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
glede varovanja zdravja
53. člen
(varovanje zdravja)
|
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in
objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena
celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo
sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim
hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli
in v stanovanjski enoti. |
(2) Za
vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste
ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni
ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte,
prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode
invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez
grajenih ovir. Zagotovi se tudi ustrezno/prilagojeno parkiranje.
|
54. člen
(varstvo zraka)
|
(1) Dejavnosti, ki pomembno vplivajo na kakovost zraka, je dovoljeno
umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim, kamor ni
dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Upravljavci naprav,
ki so zavezanci za prve meritve emisij v zrak so dolžni poskrbeti za
meritve emisij po potrebi izvajati obratovalni monitoring in po potrebi
izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. |
(2) Pri
novogradnjah in prenovah objektov se prednostno uporabijo obnovljivi
viri energije in »čistejša« kuriva, prav tako se upoštevajo pogoji glede
učinkovite rabe energije v stavbah. |
(3) Izvede se energetska sanacija starih oziroma energetsko potratnih
javnih stavb. Novogradnje javnih stavb se izvedejo po principu
nizkoenergetskih in pasivnih stavb. |
(4) Spodbujajo se inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo, kot so
daljinski sistemi za ogrevanje, vključno s sistemi soproizvodnje toplote
in električne energije. Spodbuja se pridobivanje električne energije in
toplote iz geotermalne energije. |
(5) Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki virov neprijetnih vonjav
(npr. večji hlevi, proizvodni objekti, biopilinarne ipd.) od
stanovanjskih območij. Neprijetne vonjave iz teh objektov ne smejo
motiti bivanja, dela in počitka v okoliških objektih z varovanimi
prostori. |
(6) Pri
vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z
agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se
upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. |
55. člen
(varstvo pred hrupom)
|
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z Uredbo o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju po podrobni namenski rabi prostora in
njene spremembe (v nadaljevanju: Uredba). |
(2) Na
območjih poselitve se v skladu z Uredbo, za stanovanjske površine (SS)
in površine za turizem (BT) ter vzgojno izobraževalne in zdravstvene
ustanove, določa II. stopnja varstva pred hrupom. |
(3) Na
območjih poselitve se v skladu z Uredbo, za površine podeželskega
naselja (SK), območja centralnih dejavnosti (C), območja športnih
centrov (BC), območja zelenih površin (Z) in na površinah razpršene
poselitve (A), določa III. stopnja varstva pred hrupom. |
(4) Na
območjih poselitve se v skladu z Uredbo, za območja proizvodnih
dejavnosti (I), določa IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(5) Za
območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture (E),
območja okoljske infrastrukture (O) in območja komunikacijske
infrastrukture (T) se v skladu z Uredbo določa IV. stopnja varstva pred
hrupom. |
(6) Na
območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna
območja na prostem, se v skladu z Uredbo določa IV. stopnja varstva pred
hrupom. |
(7) Za
območja voda se za vse površine razen za površine vodne infrastrukture
in površine na mirnem območju na prostem, določi III. stopnja varstva
pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja
varstva pred hrupom. |
(8) Na
območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba vse obstoječe
stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo
varstva pred hrupom. |
(9) Novogradnje stavb z varovanimi prostori naj bodo od osi državnih
cest po možnosti oddaljene v tolikšni meri, da ravni hrupa na najbolj
izpostavljeni fasadi teh stavb zaradi prometa ne bodo presegale mejnih
vrednosti kazalcev hrupa za infrastrukturne vire v nobenem obdobju
dneva. V nasprotnem primeru je treba zagotoviti takšno razporeditev
prostorov v stavbi, da bodo okna varovanih prostorov v stavbi na
fasadah, ki so manj obremenjene s hrupom. Poleg tega je treba predvideti
gradbene elemente zunanjih sten in stavbnega pohištva s takšno zvočno
izoliranostjo, da bo v varovanih prostorih zagotovljeno izpolnjevanje
zahtev predpisa o zaščiti pred hrupom v stavbah, ki se nanašajo na
zaščito pred hrupom, ki ga povzročajo viri izven stavbe. Za zaščito
funkcionalnih površin stavb z varovanimi prostori je smiselno v smeri
proti regionalni cesti izvesti polne ograje. |
55.a člen
(varstvo vodnih virov)
|
(1) Kakovostna in zdravstveno neoporečna voda se kot naravna dobrina
prvenstveno uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Za večino
prebivalstva na območju občine se zagotovi oskrba s kakovostno pitno
vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja
varčno in smotrno rabo pitne vode. |
(2) Pri
vseh posegih v vodovarstvena območja vodnih virov se upošteva določila
predpisov o varovanju vodnih virov. Hkrati je potrebno upoštevati
določila predpisa gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in
posestvih na vodovarstvenem območju. |
55.b člen
(varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem)
|
(1) V
občini je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko in
visoko frekvenčne vire elektromagnetnega sevanja (v nadaljevanju: EMS),
kjer se v primeru gradnje novih elektroenergetskih objektov upošteva
naslednje stopnje varstva pred sevanjem: |
– I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč,
okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno varstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).
|
– II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena
kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na
površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali
železniškemu prometu. |
– V
obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost
stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim
sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v
objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem
pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem. |
(2) V
vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeščati
objektov z varovanimi prostori. Vplivna območja virov elektromagnetnega
sevanja za varovanje zdravja ljudi segajo od središčne osi daljnovoda na
višini 1 metra od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in geometrij
(tipa) daljnovoda oziroma drugega vira elektromagnetnega sevanja, in
sicer za nadzemni daljnovod nazivne napetosti 400 kV tip ipsilon 46 m na
vsako stran osi in tip sod 42 m na vsako stran osi, za nadzemni
daljnovod nazivne napetosti 200 kV tip jelka 24 m na vsako stran osi in
tip sod 18 m na vsako stran osi, za nadzemni daljnovod nazivne napetosti
110 kV tip jelka, portal in donau 14 m na vsako stran osi in tip sod 11
m na vsako stran osi ter za zunanjo ograjo razdelilne transformatorske
postaje nazivne napetosti 110 kV 15 m. |
55.c člen
(svetlobno onesnaženje)
|
(1) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na
podlagi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja se
pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež
svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo
javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko
uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne
presega 5 %, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali
je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava
s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo
razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu
prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo
prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave. |
(2) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine
vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin,
ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v tej občini, presega ciljno vrednost 45,81 kWh. Porabo
električne energije za razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo
javnih površin se zmanjša pod ciljno vrednost. V skladu z Lokalnim
energetskim konceptom Občine Tišina je potrebno izvesti energetski
pregled javne razsvetljave, pri pregledu pa se ugotovijo možnosti
učinkovite rabe električne energije, kot so zamenjava svetil z
energijsko varčnimi svetili, avtomatičen izklop ob določenih urah ipd.
|
(3) Pri
omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne
vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih
varovanih prostorov: |
Okoljsko območje |
Osvetljenost
od sončnega zahoda do 24. ure |
Osvetljenost
od 24. ure do sončnega vzhoda |
območje, ki je s predpisom
določeno kot naravna
vrednota |
2 lx |
0 lx
1 lx (samo za osvetljenost
zaradi razsvetljave javne
površine) |
naselje, ki ni mesto |
5 lx |
1 lx |
mesto |
10 lx |
2 lx |
8. Omejitve za uporabo zemljišča na
podlagi predpisov posameznih nosilcev prostora in drugi pogoji
56. člen
(tehnični in drugi pogoji gradnje
objektov)
|
(1) Pri
gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na
posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S
smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja GJI, z
vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati
stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se
uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije in sončne
svetlobe, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni
energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za
sanitarne namene. |
(2) Pri
projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva projektni pospešek
tal 0.100 [g]. |
(3) Za
zaščito pred požarom se zagotovi: |
– pogoje
za varen umik ljudi in premoženja, |
– požarno varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev
objektov, |
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce,
postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z
zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno
gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST
DIN 14090, |
– vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
V skladu
s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti
se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne
varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne
varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi
objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne
varnosti ne izdelujeta. |
(4) Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno
ali neposredno ne ogroža sosednje parcele oziroma sosednje nepremičnine.
|
(5) Na
strehah objektov so prepovedane strehe z nezdružljivimi različnimi
nakloni in slemeni, podaljšani, prirobljeni in polni čopi oziroma
elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo območja. Prepovedani
so dodatki na pročeljih objektov (večkotni izzidki, stolpiči, fasadni
pomoli). |
(6) Na
območjih, kjer so dovoljene dvokapne strehe, ki se kombinirajo z
ravnimi, se upošteva naslednje določilo: Ob dvokapnem, pretežnemu delu
objekta (ca. 2/3), so lahko deli stavbe z ravno ali enokapno streho, ki
so višine največ do spodnjega roba zatrepa. Pri kombinaciji dvokapne
strehe z ravno ali enokapno mora stavbna masa dvokapnega dela objekta na
ulični strani vizualno prevladovati. |
(7) Višina stanovanjske etaže je največ 3,0 m. Višina poslovne etaže 4,5
m oziroma se lahko prilagodi tehnologiji. |
(8) Sakralni objekti, gasilski stolpi, športni objekti (tribune, stolpi)
se oblikovno, višinsko prilagodijo namenu, strehe s poljubnim naklonom
in kritino. Strehe prizidkov in izzidki k stavbam se lahko prilagodijo
naklonu obstoječega objekta ali izvedejo v manjšem naklonu. |
(9) Ne
glede na določila odloka je možna gradnja stanovanjskih objektov v drugi
vrsti, če je prva vrsta zapolnjena in je do predvidenega objekta v drugi
vrsti zagotovljena dovozna pot na katero se lahko priključi parcela
stavbnega zemljišča. Dovozna pot mora bit širine 4 m za en objekt
oziroma 5,0 m za dva ali več objektov. |
(10) Ostale obstoječe objekte in naprave izvedene na kmetijskih in
gozdnih zemljiščih se lahko vzdržuje, rekonstruira in poruši (kužna
znamenja, spomeniki, lovske preže, obvestilne prometne in neprometne
signalizacije …) v skladu z resornimi predpisi. |
(11) Gradbena linija, je linija, na katero morajo biti z enim robom
postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov
fasad kot so – balkoni, manjši izzidki, vetrolovi, nastopne stopnice in
podobno. |
57. člen
(skupni pogoji za nezahtevne, enostavne,
začasne objekte ter obstoječe objekte)
|
(1) Enostavni, nezahtevni in začasni objekti imajo lahko ravne in
enokapne strehe, kakor tudi strehe z nižjimi nakloni od predpisanih v
posamezni EUP in pEUP, razen v primerih, če je za tovrstne objekte v
členih odloka določeno drugače. Vrtne ute, paviljoni imajo lahko tudi
šotorasto ali stožčasto streho s poljubnim naklonom. Nadstreški za avto
imajo lahko tudi usločeno obliko. |
(2) Nadstreški, terase, garaže in vetrolovi se lahko gradijo za, ob in
pred objektom pod pogojem, da se upošteva prometno varnost in je v
soglasju z upravljavcem ceste. Gradnja nadstreškov, teras, garaž za
lastne potrebe in vetrolovov pred objektom je možna izven gradbene
linije, vendar z najmanjšim odmikom 2 m od meje cestnega sveta, pod
pogojem, da se upošteva prometno varnost in je v soglasju z upravljavcem
ceste. Ograje, škarpe, dovozi, dvorišča, parkirišča, podporni zidovi,
ipd. se gradijo v okolici objektov. Objekti, ki nimajo višine, pa se
lahko gradijo do meje. |
(3) Za
objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih kot
funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišče, veljajo PIP-i iz
EUP in pEUP, v kateri se nahaja kmetija, kmečko gospodarstvo. V kolikor
gre za ureditev kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo PIP- i, ki
so predpisani za razpršeno poselitev z oznako PNRP A. |
(4) Pri
obstoječih objektih ter tudi pri objektih, kjer gre za pridobitev
gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, ki je bil zgrajen do
sprejetja predmetnih sprememb in dopolnitev OPN so dopustna odstopanja
od predpisanih prostorsko izvedbenih pogojev (višina/etažnost, lega,
velikost objekta oziroma faktor zazidanosti, oblika tlorisa, odstopanje
od predpisanega naklona dvokapne strehe, smer slemena, orientacija
objekta, strešna kritina, kolenčni zid, odmiki), če so zagotovljene
minimalne tehnične zahteve za gradnjo določene vrste objektov ter
bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter varstva
pred požarom in je poseg v soglasju z upravljavci GJI in nosilci
urejanja prostora ter če objekt ne predstavlja degradacijo v prostoru. V
primeru pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt, pri katerem gre za
neskladnost izvedene gradnje z določbami tega prostorskega načrta,
morajo v projektni dokumentaciji biti za izvedeno gradnjo navedene vse
neskladnosti, navedene stopnje odstopanja vključno s podrobnimi
strokovnimi utemeljitvami. |
(5) Stavbe obstoječih dejavnosti, ki s tem aktom niso dovoljene v
posamezni EUP in pEUP se lahko rekonstruira, vzdržuje in odstrani.
Rekonstrukcija je možna v obstoječih gabaritih ali pod pogojem, da ni
presežen faktor zazidanosti ter dejavnost ne povečujejo negativnih
vplivov na okolje. Dejavnosti, za katere bi bilo potrebno izdelati
presojo vplivov na okolje so prepovedane. |
(6) Na
območju stavbnih zemljišč namenjenih bivanju, se samostojno, pred
gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov lahko gradijo naslednji
nezahtevni in enostavni objekti: ute, lope, nadstrešek, gradbeni
inženirski objekti in ter pomožni kmetijsko-gozdarski objekti.
|
58. člen
(možnost izdelave natečajnih rešitev)
|
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN, druge prostorske
ureditve iz OPN-ja (kompleksnejše, reprezentativne in javne ureditve)
ali na drugih območjih, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil
sprejet OPN, se lahko tudi pridobijo z izdelavo variantnih rešitev ali z
javnim natečajem. |
(2) Variantne rešitve izdela več različnih načrtovalcev (najmanj tri).
Izdelane morajo biti tako, da jih je mogoče med seboj primerjati. V
postopku priprave variantnih rešitev mora sodelovati predstavnik občine.
Najustreznejšo variantno rešitev izbere za ta namen določena komisija,
ki mora vključevati vsaj arhitekta in krajinskega arhitekta, potrdi pa
jo pristojni organ občine. |
(3) Kadar se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z izdelavo
variantnih rešitev, se za njihovo pripravo, vrednotenja in primerjave
uporabljajo predpisi, ki urejajo vsebino, obliko in način priprave
variantnih rešitev prostorskih ureditev. |
(4) Javni natečaj se lahko izvede za strokovne rešitve prostorskih
ureditev, kadar gre za načrtovanje prostorske ureditve ob javnih
površinah ali javnim programom, za kompleksne prostorske ureditve, za
prostorske ureditve v vplivnem območju prostorskih dominant ali za
prostorske ureditve, ki so same prostorske dominante. Javni natečaj se
izvede v skladu s predpisi, ki predpisujejo izvedbo javnih natečajev.
|
(5) Kadar načrtovane ureditve zajemajo zavarovana območja ali objekte
kulturne dediščine, se mora pred izvedbo javnega natečaja pridobiti
natečajne podloge organa pristojnega za varstvo kulturne dediščine.«
|
IV. KONČNE DOLOČBE
3. člen
(dokončanje postopkov)
|
Upravne
postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege
v prostor, ki so se pričeli na podlagi Občinskega prostorskega načrta
Občine Tišina, se konča na podlagi navedenega akta. |
4. člen
(hramba aktov)
|
Prostorski načrt je shranjen in na vpogled na Občini Tišina, področni
upravni enoti in ministrstvu pristojno za prostor. |
5. člen
(nadzor)
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
|
6. člen
|
Z
uveljavitvijo Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Tišina SD OPN 1 prenehajo veljati določbe 59.,
60. in 61. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tišina
(Uradni list RS, št. 5/10). |
7. člen
(veljavnost)
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-0018/2017 |
Tišina, dne 24. aprila 2017 |
|
Župan |
Občine Tišina |
Franc Horvat l.r. |
|
Priloga
1: Nezahtevni, enostavni in začasni objekti
|
Priloga
2 |
Priloga
3 |