Na podlagi 119. člena v povezavi z drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2,  Ur.list RS št. 61/2017) in 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) je Občinski svet občine Destrnik na svoji 15. dopisni seji dne 1.9.2021 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

ZA DEL OBMOČJA ZASADI V OBČINI DESTRNIK,

ENOTA UREJANJA PROSTORA EUP D7,

DOM ZA OSTARELE ZASADI

I.  Uvodne določbe

1. člen

(splošno)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 13/2011 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 43/2016, 28/2018, 45/2018 - obvezna razlaga, v nadaljevanju OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja Zasadi v občini Destrnik, enota urejanja prostora EUP D7, Dom za ostarele Zasadi (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelala družba Arhitekt Šmid arhitektura, urbanizem, inženiring, d.o.o. Maribor, Ulica heroja Bračiča 18, Maribor (datum februar 2021, št. proj. 7-010420), s katerim se načrtuje gradnja objekta Doma za ostarele Zasadi s pripadajočimi prometnimi, komunalnimi in ostalimi ureditvami.

(2) OPPN se vodi v zbirki prostorskih aktov v prostorskem informacijskem sistemu pod identifikacijsko številko 1951.

2. člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN obsega tekstualni in grafični del. Izdelan je v analogni in digitalni obliki. Tekstualni del je določen v tem odloku in določa območje OPPN, umestitev načrtovane prostorske ureditve, priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, parcelacijo, kulturno dediščino, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.

(2) OPPN je sestavljen iz naslednjih delov:

A. ODLOK

B. GRAFIČNI DEL:

C. PRILOGE:

1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta OPN občine Destrnik

2. Prikaz stanja prostora

3. Izhodišča

4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN

6. Povzetek za javnost

II. Območje OPPN

3. člen

(območje OPPN)

(1) Območje zajema vrzel v strnjenem obcestem naselju Zasadi in obsega zemljiški parceli št: 398/1, 398/2, 398/4 (del) v k.o. 363 Destrnik in zemljiški parceli št. 144/2 in 144/4 v k.o. 351 Svetinci. Območje OPPN meri skupaj 0,703 ha.

(2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz njegove meje v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz karte »Načrt parcelacije«.

(3) Ureditve v tem OPPN se funkcionalno navezujejo na sosednja območja, na severu na občinsko cesto, na vzhodu in zahodu pa s priključki komunalnih in energetskih vodov. Navezave na območje izven obsega OPPN so vidne iz grafične priloge »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«.

4. člen

(namenska raba območja)

(1) Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč.

(2) Podrobnejša namenska raba: območje stanovanj (S), stanovanjske površine za posebne namene (SB).

III.  Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor

5. člen

(opis prostorske ureditve)

(1) Na zemljiških parcelah št: 398/1, 398/2, 398/4 (del) v k.o. 363 Destrnik in zemljiških parcelah št. 144/2 in 144/4 v k.o. 351 Svetinci je načrtovana pozidava dveh objektov Doma za ostarele Zasadi s parkirišči, opornimi zidovi, nadstrešnicami, dovozno cesto in zunanjo ureditvijo ploščadi ter sprehajalnih poti.

6. člen

(vrste dopustnih dejavnosti, gradenj in objektov)

(1) Pretežna dejavnost objektov bo stanovanjska za posebne namene. Vrste dopolnilnih dopustnih dejavnosti na površinah namenjenim bivanju s spremljajočimi dejavnostmi so:

·  gostinstvo,

·  strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,

·  rekreacijske, športne in druge dejavnosti za prosti čas,

·  dejavnosti vzgoje in izobraževanja,

·  kulturne dejavnosti,

·  urejanje in vzdrževanje zelenih površin,

·  oskrba z električno energijo, plinom in paro.

(2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:

·  gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave,

·  tekoča investicijska in vzdrževalna dela na objektih in napravah,

·  odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,

·  rekonstrukcija objektov in naprav,

·  funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,

·  gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

·  urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

·  gradnja, urejanje in vzdrževanje športnih igrišč,

·  spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti.

(3) Vrste dopustnih objektov – stanovanjski objekti, nezahtevni in enostavni objekti ter gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dopustnim dejavnostim in so projektirani v skladu s 7. členom tega odloka.

7. člen

(urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj)

(1) Horizontalni gabariti, lega objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela na kartah »Ureditvena situacija«, vertikalni gabariti pa iz karte »Karakteristični prerezi«.

(2) Pomen regulacijskih elementov iz navedenih kart:

·  oznake objektov določajo objekta A in B, njihovi največji gabariti so določeni v tlorisni konturi in kotah etaž ter največji koti slemena strehe;

·  maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov ali objektov brez kleti;

·  pešpot je prometna površina, ki je namenjena pešcem in kolesarjem;

·  cesta je prometna površina, ki je namenjena motoriziranemu prometu, opremljena je s pločniki in parkirišči.

(3) Območje OPPN sestavljajo objekta Doma za ostarele Zasadi A in B s pripadajočimi zemljišči, parkirišča in dovozna cesta S s ploščadjo na severu objekta A.

(4) V vzhodnem in južnem delu območja OPPN sta v prostor umeščena objekta Doma za ostarele A in B.

Objekta tvorita celoto z naslednjimi karakteristikami:

·  gradbena površina 90,00 x 65,50 m, tloris v obliki črke L, velikost objektov je razvidna iz grafičnega dela, lahko je tudi manjša;

·  objekt A je velikosti 15,45 m x 34,35 m , etažnosti K+P+N, kota pritličja 0,00 = 334,00 m nv, glavni vhod A s severne strani s ploščadi ob obračališču ceste S, najvišja višina je +9,50 m od kote 0,00  objekta.

·  objekt B je oblike črke L, največjih velikosti 31,15 x 90,00 m, vzhodni krak velikosti 15,45 x 31,15 m  in južni trakt 90 x 19,33 m, etažnosti K+P+N, kota pritličja 0,00 = 330,00 m nv, glavni vhod B s severne strani, najvišja višina je +9,50 m od kote 0,00 objekta;

·  kleti obeh objektov sta v celoti vkopana etaža ali delno vkopana etaža;

·  streha: simetrična dvokapnica naklona vsaj 10 stopinj, dopustna je streha z atiko, na strehi je v manjšem delu dovoljena izvedba pohodnih teras in namestitev naprav za ogrevanje in pohlajevanje ter  kolektorjev za pripravo tople vode in pridobivanje električne energije;

·  fasada: dopustna je izvedba kontaktne fasade v svetlih pastelnih tonih, lesene prezračevane fasade ali lesenih oblog;

·  na južni, zahodni in vzhodni strani objekta je dopustna izvedba balkonov v etaži P in N ter teras v etažah K in P s samostojno nosilno konstrukcijo, kakor je prikazana v grafičnem delu OPPN, pri čemer  nosilna konstrukcija in balkoni ne smejo posegati v intervenčno pot gasilskega vozila okrog objektov.

(5) Dopustni enostavni in nezahtevni objekti ter gradbeno inženirski objekti:

·  manjše stavbe v pritlični izvedbi, ki niso namenjene bivanju (garaža, drvarnica, pokrito skladišče za lesena goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti),

·  manjše stavbe kot dopolnitve obstoječe pozidave (lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt in podobni objekti),

·  pomožni objekti v javni rabi (grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih, zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, sanitarna enota, grajeno spominsko obeležje, križ, kapelica, pomožni cestni objekti, grajen gostinski vrt)

·  ograje,

·  podporni zidovi,

·  rezervoarji za vodo so priporočeni kot zbiralniki deževnice za zalivanje in zalogovniki sive sanitarne in požarne vode,

·  priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,

·  samostojno parkirišče,

·  pomožni komunalni objekti,

·  male čistilne naprave,

·  kolesarske in pešpoti

·  transformatorske postaje in podobni energetski objekti.

8. člen

(pogoji za urejanje odprtih površin)

(1) Povsod tam, kjer ni načrtovanih stavb ali drugih objektov oziroma utrjenih cestišč, peš poti ali ploščadi se uredijo zelene površine kot hortikulturno urejene zelenice z urejenimi potmi.

(2) Med parkirnimi mesti se zasadijo drevesa v skladu z grafičnimi prilogami. Drevesa se zasadijo v skladu z predpisi o načrtovanju, sajenju in negi lesnatih rastlin na javnih površinah.

(3) Za potrebe oskrbe stanovalcev doma za ostarele se uredijo dvorišča s parkovnimi ureditvami, ki so primerno ograjena. Na zahodu objekta A se uredi dvorišče na koti +334,00 mnv, na severu objekta B se uredi dvorišče na koti +330,00 mnv. Ob izhodih objekta A in B iz sob stanovalcev in iz skupnih prostorov se uredijo izhodne terase.

(4) Okolje stavb se uredi kot parkovno zelenje in opremi z urbano opremo. Del zunanjih površin se ogradi z žično ograjo, ki se jo obsadi z živo mejo. Ob skupini stanovanjskih objektov se uredi sprehajališče. Ob njem se uredi klopi in drugo urbano opremo. Vse zelene površine in netlakovane dele sprehajališča se parkovno uredi kot zelenice. Del se intenzivno zasadi s sadnim, del pa z gozdnim drevjem. Za urejanje odprtih površin na severni in zahodni strani objekta A in na severni strani objekta B se v sklopu načrtovanja izdela načrt krajinske arhitekture DGD PZI, ki mora predvidevati tudi navezave in ureditve na zelene in odprte površine severno in južno od območja OPPN.

IV. Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

9. člen

(skupne določbe)

(1) Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja elektronskih komunikacij se izdela projektna dokumentacija. Projektiranje in gradnja infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva.

(2) Pri izdelavi projektne dokumentacije in gradnji komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati minimalne horizontalne in vertikalne odmike med posameznimi komunalnimi vodi. Posebej je potrebno upoštevati minimalni horizontalni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša 3,0 m in minimalni vertikalni odmik, ki znaša 0,5 m, pri čemer vodovod poteka nad kanalizacijo. V primerih ko to ni mogoče, je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

(3) Zasnova prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu na karti »Ureditvena situacija prometne infrastrukture«.

(4) Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih komunikacij je razviden v grafični prilogi »Ureditvena situacija komunalne in energetske infrastrukture«.

10. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Območje OPPN je prometno dostopno preko podrejene priključne ceste S na cesto Zasadi LC 060052 na severu območja OPPN.

(2) Cesta S se na javno cesto Zasadi priključuje na severu območja.

(3) V območju priključka se zagotovi preglednost, ki jo je treba določiti s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti.

(4) Prečni profil predvidene ceste je določen v odvisnosti od pomena te ceste v območju in prilagojeni predvideni zazidavi ob njej ter določilih iz OPN: cestišče je široko 6,00 m, stranska pločnika pa 3,00 m. Izbrana širina ceste in dimenzije priključnih radijev zagotavljajo prevoznost merodajnega vozila (troosno vozilo za odvoz smeti), kar ustreza osnovnim gasilskim intervencijskim vozilom – površine za gasilce ob zgradbah.

(5) Parkirne površine za potrebe doma za ostarele se uredijo na zunanjem parkirišču s kapaciteto 38 parkirnih mest na nivoju vhoda A in 8 parkirnih mest na nivoju vhoda B. Parkirišče je dostopno z dovozne ceste S. Potrebno je urediti predpisano število parkirnih mest za gibalno ovirane osebe, 4 PM na parkirišču, v neposredni bližini vhodov.

(6) Kolesarji se po cestnem omrežju vodijo po vozišču. Promet se umirja s prometnim režimom in talnimi oznakami.

(7) Upoštevajo se zahteve, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi.

(8) Za dovoz gasilskih vozil je predvidena izgradnja utrjene interventne krožne dovozne poti gasilskega vozila okrog kompleksa, širine najmanj 3,5 m, ki se na javno cesto Zasadi priključi na severovzhodni strani območja, se na vzhodni strani mimo objekta A spusti do južne strani objekta B in obrne proti zahodu ter na zahodni in severni strani obkroži objekt B ter se v osrednjem dvorišču priključi na cesto S. Večji del interventne poti poteka po trasi obstoječih utrjenih kolovozov. Ob interventni poti gasilskega vozila je predvidena ureditev postavitvenih površin v skladu s predpisi s področja varstva pred požarom. Zasnova interventne krožne dovozne poti gasilskega vozila je vrisana v ureditveni situaciji in situaciji prometne ureditve. V postopku izdelave projektne dokumentacije je potrebno izdelati študijo požarne varnosti, v kateri jo potrebno natančno določiti tudi dovoz gasilskih vozil.

11. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Obstoječ vodovodni cevovod PE 90, ki poteka po območju, se prestavi v parcelno mejo št. 144/3 k.o. Svetinci in parcelno mejo št. 403/4 k.o. Destrnik.

(2) Predvidena zazidava se naveže na prestavljen vodovodni cevovod, ki poteka na severni meji območja OPPN.

(3) Za potrebe požarne vode se na območju zagotovi kombinacija naprave za dvig tlaka, ki se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, in ustrezno dimenzioniranega zbiralnika požarne vode.

12. člen

(odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod)

(1) Izvede se ločeni sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih vod, na javno kanalizacijo se predvidi odvod izključno sanitarnih-komunalnih odpadnih vod od posameznih objektov. Kanalizacija se izvede v vodotesni izvedbi, za katero se po končani izgradnji pridobi atest o vodotesnosti.

(2) Predvidena zazidava se zaradi premagovanja terena naveže na nov tlačni vod sanitarno-komunalne odpadne vode, ki poteka po cesti Zasadi do obstoječega cevovoda komunalnih odpadnih vod zahodno od območja OPPN, ki je povezan z obstoječo čistilno napravo.

(3) Vse objekte je treba zaščititi pred vdorom odpadne vode iz sistema GJI-kanalizacija.

(4) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda iz urbanih površin. Padavinske vode s streh ter vode, ki ne bodo onesnažene s škodljivimi snovmi se speljejo v ponikovalnice, ki so locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1m nad najvišjo gladino podzemne vode. Možnost izvedbe ponikovalnice je potrebno preveriti z geomehanskim poročilom. Pri izdelavi projektne dokumentacije se preveri možnost zajemanja padavinske vode v zbiralnike za ponovno uporabo vode za zalivanje zelenih površin.

(5) V primeru faznosti izvedbe se javni sistem odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih vod izvede kot je predvideno končno stanje po izvedbi vseh objektov in ureditev, ne glede na vrstni red gradnje.

(6) Odvajanje padavinskih vod s prometnih površin in urejenih povezovalnih cest se uredi razpršeno.

(7) Odvajanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2) iz katerih se nato vode speljejo v ponikovalnico. V primeru tlakovanja ali uporabe gramoza, je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali drug primeren vodonepropustni material, ki bo odpadne padavinske vode speljal v smeri proti lovilcu olj in usedalniku.

(8) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih vod iz javnih cest mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

13. člen

(elektroenergetska infrastruktura in javna razsvetljava)

(1) Za potrebe napajanja območja z električno energijo se zgradi nova transformatorska postaja (TP) TP 20/0,4 kV ZASADI. Za vključitev TP Zasadi se od OP18 do TP Zasadi zgradi nov 20 kV kablovod, približne dolžine 58,00 m.

(2) Obstoječ nizkonapetostni vod, ki poteka čez območja v smeri zahod-vzhod, od parcele št. 406/3 do parcele št. 389/2, obe v k.o. Destrnik, se odstrani.

(3) Zgradi se novi nizkonapetostni kabelski razvod iz nove transformatorske postaje TP Zasadi do parcele št. 406/3, do parcele št. 389/2, obe v k.o. Destrnik in novega objekta doma za ostarele po predhodno izdelani idejni rešitvi napajanja objektov v območju OPPN.

(4) Cesta S in parkirišče se opremita z javno razsvetljavo tako, da bo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči zagotovljen varen potek prometa. Pri postavitvi svetilk je potrebno upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja ter zmanjševanja porabe električne energije.

(5) Javna razsvetljava se sprojektira in izvede ločeno kot javna razsvetljava priključka ceste S na javno cesto Zasadi ter ločeno kot interna razsvetljava parkirišč in vhodov v objekte A in B ter parkirišča Doma za ostarele.

14. člen

(kabelsko in telekomunikacijsko omrežje)

Predvidena objekta se priključita na obstoječe kabelsko ali telekomunikacijsko omrežje zahodno od območja  OPPN v skladu s smernicami in projektnimi pogoji upravljalca omrežja.

15. člen

(plinovod, daljinsko ogrevanje)

V območju ni plinovoda ali daljinskega ogrevanja.

16. člen

(ogrevanje)

(1) Pri gradnji predvidene zazidave je potrebno upoštevati lokalni energetski koncept in zakonodajo s področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energijsko učinkovito gradnjo.

(2) Za energetsko oskrbo predvidenega objekta se uporablja biomasa, lesna biomasa, sončna energija ter geotermalna energija.

V.  Parcelacija

17. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je prikazan na karti Načrt parcelacije.

(2) Nove parcelne meje so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz načrta parcelacije.

VI. Kulturna dediščina

18. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Območje OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ali lastnika zemljišča ali investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

VII.  Varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

19. člen

(varstvo narave)

Na območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

20. člen

(zrak)

(1) Varovanje pred onesnaženjem zraka se izvaja skladno z določili veljavnih predpisov o kakovosti zraka na območju Občine Destrnik. Stavbe je treba ogrevati na okoljsko neoporečne energente in spodbujati razvoj trajnostnih oblik mobilnosti.

(2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Med gradnjo je potrebno:

·  vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

·  preprečevanje raznosa materiala z gradbišč,

·  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,

·  prekrivanje deponij in transportnih sredstev v času prevozov sipkega materiala,

·  protiprašna zaščita vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

(3) Skladno s sprejetimi predpisi s področja varstva okolja se priporoča izvedba t.i. zelenih in hladnih streh kot izravnalni ukrep, ki je pomemben iz vidika mikroklime in bilance zelenih površin.

21. člen

(tla)

Med gradnjo se:

·  posege v tla izvaja tako, da so prizadete čim manjše površine tal;

· z viški materiala od izkopa gradbenih jam je potrebno ravnati skladno z veljavnimi predpisi o preprečevanju obremenjevanja tal z vnašanjem odpadkov;

·  za začasne prometne in gradbene površine (skladišča gradbenih materialov, lokacije za parkiranje gradbene mehanizacije) prednostno uporablja obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, ki se določijo pred začetkom izvajanja del;

·  posebno pozornost se posveti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče skladno z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja se določi tudi lokacija začasnega odlagališča;

·  na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo);

·  na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporablja le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa tehnično brezhibni gradbene stroji in ostala mehanizacija;

·  z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati skladno z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Investitor mora zagotoviti prevzem zemeljskega materiala odpadkov od pooblaščenega zbiralca gradbenih odpadkov ali oddajo neposredno v predelavo odpadkov, ki jo opravlja pooblaščeno podjetje. V dogovoru z javno službo, ki je zadolžena za zajem in odvoz odpadkov na območju občine se sklene dogovor za odvoz zemeljskega materiala in oblikovanje začasnih deponij tega materiala ter primerno urediti površine.

22. člen

(ravnanje z odpadki)

Zagotovi se deponiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnim občinskimi predpisi. Za zbiranje odpadkov  je predvidena zbiralnica ločenih frakcij na območju OPPN, v sklopu nadstrešnega parkirišča ob vhodu B.

23. člen

(varstvo voda)

(1) Odpadne vode, ki bodo nastale v času uporabe objektov so: 

·  padavinske vode s streh stavb in utrjenih površin,

·  padavinske vode s parkirišč,

·  odpadne vode iz podzemnih garaž in

·  komunalne odpadne vode.

(2) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej se na celotnem območju urejanja omeji ali prepreči z naslednjimi ukrepi:

·  komunalne odpadne vode iz stavbe se vodijo v javno komunalno kanalizacijo z iztokom na obstoječo čistilno napravo;

·  padavinske vode s strešine se vodi v ponikovalnice, ki se locirajo na gradbenih parcelah stavb;

·  odvodnjavanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno  dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj;

·  pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

·  pri gradnji kleti mora biti dno izkopa izvedeno nad srednjo gladino podzemne vode, kar mora biti  nedvoumno razvidno iz projektne dokumentacije. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo;

·  odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba  ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;

·  vsa dela je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;

·  na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);

·  gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se izvaja izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;

·  prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);

·  v času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke;

·  v primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, se za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika-vrtine) ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote.

·  v primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (vertikalni kolektor - geosonda) se za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde).

·  pred gradnjo objekta na območju OPPN mora biti zgrajena vsa tista predvidena javna gospodarska  infrastruktura, na katero se mora objekt priključiti;

(3) Investitor mora po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje.

24. člen

(varstvo pred hrupom)

Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju II. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.

25. člen

(varstvo človekovega zdravja)

(1) Gradbišča je treba organizirati tako, da bo čas izvajanja del čim krajši. Čas gradnje in prevoza materiala potrebnega za izgradnjo se omeji na čas med 7. in 20. uro.

(2) Pri načrtovanju ureditev, ki bi utegnili povzročiti elektromagnetno sevanje, je potrebno upoštevati predpise s področja o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

26. člen

(svetlobno onesnaženje)

(1) Zaradi svetlobnega onesnaženja se je treba izogibati osvetljevanju gradbišča po 20. uri.

(2) Vsa zunanja svetila morajo biti skladna s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

VIII.  Ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

27. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Območje OPPN se nahaja v erozijskem območju, kjer so potrebni običajni zaščitni ukrepi. Pri prostorskih ureditvah in posameznih ukrepih v prostor so potrebni preventivni ukrepi z namenom, da se erozijsko delovanje čim bolj omeji. Pred izvedbenim planiranjem in arhitekturnim projektiranjem je potrebno pridobiti strokovne presoje in tehnične rešitve za zagotovitev zadostne stabilnosti objektov. Na erozijskem območju je prepovedano: poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, vlačenje lesa.

(2) Obravnavano območje leži po karti Potresne nevarnosti Slovenije v potresni coni VII. stopnje po MCS lestvici s projektnim pospeškom tal 0,10 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju in temu primerno predvideti način potresno varne gradnje. Varstvo pred potresi je treba zagotavljati z ustreznim upoštevanjem opredeljene stopnje potresne nevarnosti pri načrtovanju in razporeditvi stavb in drugih objektov ter zlasti pri njihovem projektiranju. Objekte je treba graditi protipotresno v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s predmetno stopnjo potresne ogroženosti.

(3) Na območju je majhna verjetnost pojavljanja plazov. Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na območju je prepovedano: zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. Pred izvedbenim planiranjem in arhitekturnim projektiranjem je potrebno pridobiti strokovne presoje in tehnične rešitve za zagotovitev zadostne stabilnosti objektov.

(4) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju nadzora nad:

·  tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,

·  uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

·  ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter

·  ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje.

(5) Območje ni poplavno, vendar mora biti dno izkopa vsaj 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Zaradi možnosti razlitja nevarnih snovi se morajo na parkiriščih in manipulativnih utrjenih površinah izvesti ustrezno dimenzionirani lovilci olj s koalescenčnimi filtri, ki so priključeni na javno kanalizacijo.

(6) Temeljenje objektov se izvede v skladu z geotehničnim mnenjem. Pri gradnji je potreben stalen nadzor geomehanika.

28. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi o požarni varnosti.

(2) Območje načrtovanega OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.

(3) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:

·  zmanjšanje možnosti nastanka požara,

·  zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,

·  zmanjšanje škode ob požaru.

(4) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov.

(5) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem. V hidrantnem omrežju se zagotovi zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje za gašenje požarov.

(6) Ukrepi za preprečevanja širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001.2010 – Požarna varnost v stavbah. Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4,00 m objekta od mej in 8,00 m med stavbami. V primeru manjšega odmika, se dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) opredeljujejo v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(7) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko dostopne ceste S, cestnega priključka na cesto, intervenčne poti gasilskega vozila in površin za dostavo vozil – parkiranje pred stanovanjskimi stavbami. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste in intervenčne poti morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom in gasilskemu vozilu tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN. Vse dostopne ceste ustrezajo standardu SIST DIN 14090 – julij 1999.

IX. Etapnost

29. člen

(etapnost)

Načrtovan objekt in ureditve je možno graditi etapno v več zaporednih fazah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka faza mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.

X.  Dopustna odstopanja

30. člen

(tolerance glede oblikovanja in velikosti objektov)

(1) Pri dopustni gradbeni površini in gradbeni meji je možno lokalno odstopanje izven dopustnih gabaritov za 2,00 m v vse smeri zaradi izzidkov in balkonov. Pri tem ne sme biti poseženo v svetli profil ceste in interventnih poti gasilskih vozil. Objekti so lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji. Gradnja v nobenem primeru ne sme presegati omejitve faktorjev, določenih v OPN:

faktor pozidanosti 0,4 in faktor izkoristka površin 1,2.

(2) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

(3) Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov. Dovoljena odstopanja pri določanju višinskih kot pritličij so 1,00 m.

(4) Pri umestitvi nadzemnih enostavnih in nezahtevnih objektov v prostor je potrebno spoštovati odmik od sosednje parcelne meje, ki je min. 3,00 m ter predpisane odmike in varovalne pasove komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in priključkov nanje.

(5) Odmik objektov od parcelne meje je lahko manjši od 4,00 m, v kolikor gre za istega lastnika sosednje parcele. Ker gre pri snovanju kompleksa DSO na južni strani območja OPPN za istega lastnika, je odmik objekta B od južne parcelne meje manjši od 4,00 m. Najmanjši odmik od navedene parcelne meje je določen s konstrukcijo temeljev, ta ne sme segati na sosednjo parcelo. Odmik se prikaže v projektni dokumentaciji.

31. člen

(tolerance glede infrastrukturnih ureditev)

(1) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje elektronskih komunikacij), so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve. Le-te ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. V skladu z odstopanji do tehničnih rešitev se lahko prilagodi tudi parcelacija.

(2) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

XI. Obveznosti investitorjev in izvajalcev

32. člen

(obveznosti investitorjev)

(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN morajo investitorji pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

(2) Investitorji so dolžni na lastne stroške naročiti projektno dokumentacijo in zgraditi manjkajočo komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo, kot je načrtovano s tem OPPN.

(3) Ne glede na dinamiko načrtovanja pozidave posameznih parcel mora biti v prvi etapi izdelana projektna dokumentacija za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter biti izgrajena celotna navedena infrastruktura na območju OPPN. Predvideno je, da se po izgradnji in pridobitvi uporabnega dovoljenja za priključek ceste S in nove infrastrukture ta priključek preda Občini v last (kot javno dobro), upravljanje in vzdrževanje.

33. člen

(obveznosti v času gradnje)

(1) Pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave, jih zakoličiti  in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode ter uskladiti vse posege v območje varovalnih pasov njihovih objektov in naprav.

(2) Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo, delo pa organizirano tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal.

(3) Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za ureditev zelenih površin.

(4) V času gradnje imajo investitorji in izvajalci še dodatne obveznosti in sicer:

·  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

·  promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

·  sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),

·  v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

·  zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

·  v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

·  vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,

·  zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

·  sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

·  na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno  embalažo in

·  po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter površine urediti skladno z načrtovanim namenom.

(5) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja  prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

XII.  Končne določbe

34. člen

(hramba in vpogled OPPN)

OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki na sedežu Občine Destrnik, kjer je v času uradnih ur tudi na vpogled.

35. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

36. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 900-11/2021-15D-1/1

Datum: 1.9.2021

PRILOGE