|
Na podlagi 4. člena
zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena
zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96 in 22/00), 21. in
29. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US,
45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63 – obvezna razlaga,
9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US,
74/98, 59/99 – odl. US, 70/00, 100/00 – sklep US, 87/01 in 16/02 – sklep
US, 3. in 25. člena
zakona
o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, popravek 36/83, 42/85,
popravek 2/86, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93,
66/93, 61/96 – odl. US, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in
24/01), statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95 in
72/99) in odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Slovenska
Bistrica (Uradni list RS, št. 34/96) je Občinski svet občine Slovenska
Bistrica na 31. redni seji dne 1. 7. 2002 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o oskrbi z vodo na
območju Občine Slovenska Bistrica |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta odlok določa splošne pogoje oskrbe s pitno vodo iz
vodovodov, gospodarjenje z napravami in objekti, pravice, dolžnosti in
odgovornosti upravljavcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom
pitne vode, nadzor nad izvajanjem tega odloka v Občini Slovenska
Bistrica in prenos javnega vodovoda v last Občine Slovenska Bistrica. |
|
|
2. člen |
|
|
Oskrba z vodo je obvezna lokalna javna služba, ki jo
Občina Slovenska Bistrica zagotavlja z javnim podjetjem, z oddajo
koncesije ali s podelitvijo pooblastila krajevnim skupnostim. |
|
|
3. člen |
|
|
Vodovodno omrežje je vsako vodovodno omrežje s
pripadajočimi objekti in napravami, ki preskrbuje uporabnike s pitno
vodo. Vodovodna omrežja se delijo glede na lastništvo na javna ter
zasebna vodovodna omrežja. |
|
|
4. člen |
|
|
Vodooskrba v Občini Slovenska Bistrica se lahko zagotavlja
pod pogoji, ki so določeni s tem odlokom in odlokom o gospodarskih
javnih službah v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/96). |
|
|
5. člen |
|
|
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti
in napravami, ki zagotavlja oskrbo z vodo: |
|
|
– najmanj petih gospodinjstev ali več kot dvajsetih ljudi, |
|
|
– javnih objektov, |
|
|
– objektov za proizvodnjo in promet z živili, |
|
|
– javnih prometnih sredstev. |
|
|
6. člen |
|
|
Lastnik javnega vodovoda je Občina Slovenska Bistrica. |
|
|
Ostala vodovodna omrežja, ki niso v lasti Občine Slovenska
Bistrica in ki oskrbujejo z vodo do pet gospodinjstev, lahko po
pooblastilu lastnika upravljajo posamezne krajevne skupnosti. |
|
|
7. člen |
|
|
Upravljavci morajo biti tehnično opremljeni in strokovno
usposobljeni za kakovostno izvajanje javne službe. Zagotavljati morajo
zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe z vodo. Upravljavec
mora imeti odgovorno osebo za vprašanja zdravstvene ustreznosti in
varnosti javne oskrbe z vodo, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo
naravoslovno tehnične usmeritve. |
|
|
8. člen |
|
|
Uporabniki javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda za katerekoli namene, tudi za
požarnovarnostno funkcijo. |
|
|
Vsi uporabniki javnega vodovoda imajo pravico do oskrbe s
kakovostno vodo pod enakimi pogoji, ki so določeni z zakonodajo in s
predpisi Občine Slovenska Bistrica oziroma upravljavcev javnega
vodovoda. |
|
|
9. člen |
|
|
Javna služba oskrbe z vodo obsega: |
|
|
– upravljanje z objekti in napravami za oskrbo z vodo, |
|
|
– zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode
uporabnikom, |
|
|
– varnost vodooskrbe v skladu z veljavnimi predpisi, |
|
|
– vzdrževanje objektov in naprav, |
|
|
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških
izboljšav z namenom ohranjati in izboljševati kakovost pitne vode, |
|
|
– izvajanje meritev in monitoringa kakovosti pitne vode, |
|
|
– obveščanje uporabnikov o meritvah in moritoringu
kakovosti pitne vode, |
|
|
– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih objektov
in naprav ter priključevanje novih uporabnikov na omrežje, |
|
|
– vodenje in razvijanje katastra ter registra komunalnih
naprav in |
|
|
– izdajanje soglasij za priključitev na javni vodovod s
strani upravljavca po javnem pooblastilu Občine Slovenska Bistrica. |
|
|
II. NAPRAVE IN OBJEKTI
OSKRBE Z VODO |
|
|
10. člen |
|
|
Objekti in naprave uporabnikov so: |
|
|
a) Sekundarno omrežje in naprave: |
|
|
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje
porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko
območje, turistično območje, manjše naselje), |
|
|
– omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantna
mreža), |
|
|
– omrežje za vzdrževanje javnih površin, |
|
|
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka
vode na sekundarnem omrežju, |
|
|
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem
omrežju; |
|
|
b) Primarno omrežje in naprave: |
|
|
– omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali
več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja
(industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki,
črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice, |
|
|
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem
omrežju, |
|
|
– vodohrani, |
|
|
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega
vodovodnega omrežja ali vodohranov, |
|
|
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi
območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji,
turističnimi območji, manjšimi naselji); |
|
|
c) Magistralno omrežje in naprave: |
|
|
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so
pomembni za oskrbo več občin ali regije, |
|
|
– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do
primarnega omrežja, |
|
|
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za
bogatenje podtalnice in naprave za pripravo vode, ki služijo več občinam
ali regiji, |
|
|
Objekti in naprave upravljavcev so v lasti Občine
Slovenska Bistrica, upravljajo in vzdržujejo pa jih upravljavci na
stroške uporabnikov. |
|
|
11. člen |
|
|
Objekti in naprave uporabnikov: |
|
|
– interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga
od javnega ločuje merilno (obračunsko) mesto ali s pogodbo dogovorjeno
mesto, |
|
|
– vodovodni priključek, t.j. spojna cev med sekundarnim
oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s
priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi in
obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim
ventilom za njim, |
|
|
– vodomerni jašek ali niša, |
|
|
– interni hidranti, interni vodomeri, naprave za
reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno,
požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje,
dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za
obračunskim vodomerom ali pogodbeno dogovorjenim mestom. |
|
|
Objekti in naprave uporabnikov so v lasti oziroma osnovno
sredstvo uporabnikov, ki jih zgradijo na osnovi dovoljenja za gradnjo
objekta na lastne stroške ter jih tudi upravljajo in vzdržujejo na
lastne stroške. |
|
|
Če objekt in naprava v lasti uporabnikov nima gradbenega
dovoljenja, se sme priključiti na javni vodovod samo na podlagi ustrezne
odločbe upravnega organa, ki izdaja gradbena dovoljenja. |
|
|
12. člen |
|
|
Naprave in objekti upravljavca se glede na namen
uporabljajo bodisi za individualno bodisi za skupno rabo. Vse naprave in
objekti so praviloma namenjeni za individualno rabo, razen tistih, za
katere ta odlok izrecno določa, da so namenjene za skupno rabo. |
|
|
13. člen |
|
|
Naprave in objekti za skupno rabo so: |
|
|
– objekti in naprave za oskrbo prebivalstva s požarno vodo
v javni rabi (hidrant in hidrantna omrežja), |
|
|
– vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin. |
|
|
Vzdrževanje naprav in objektov za skupno rabo se financira
iz sredstev pridobljenih s prodajo vode in iz proračuna Občine Slovenska
Bistrica, zato so dolžni upravljalci vsako leto, najkasneje do 30.
novembra, za naslednje leto predložiti občinski strokovni službi,
pristojni za okolje in prostor, finančno ovrednoten plan vseh del, ki so
povezani z vzdrževanjem in obnavljanjem teh naprav in objektov. |
|
|
14. člen |
|
|
Upravljavci vzdržujejo kataster vodovodnega omrežja in
register vodnih priključkov ter hidrantov. Kataster in register sta last
Občine Slovenska Bistrica. |
|
|
Upravljavci so dolžni hraniti evidenco izdanih soglasij za
priključitev objektov na javni vodovod. |
|
|
15. člen |
|
|
Tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov se določi s
pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega
vodovoda na območju Občine Slovenska Bistrica. |
|
|
III. POGOJI
PRIKLJUČITVE NA JAVNI VODOVOD |
|
|
16. člen |
|
|
Kjer je javni vodovod že zgrajen ali se gradi ali
rekonstruira, je priključitev vsakega novega objekta na javni vodovod
obvezna. |
|
|
17. člen |
|
|
Objekt se priključi na javni vodovod samo s pisnim
soglasjem upravljavca, ki priključitev tudi izvede. V kolikor uporabnik
oziroma investitor sam ne zaprosi za izdajo soglasja za priključitev na
javni vodovod, ga mora upravljavec obvestiti, da je priključitev obvezna
in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za priključitev na javni
vodovod. |
|
|
18. člen |
|
|
Uporabnik oziroma investitor je dolžan zagotoviti izvedbo
priključka v okvirih, ki so določeni s soglasjem. Za vsak odmik v
postopku izvedbe priključka ali za vse kasnejše spremembe na priključku,
mora uporabnik ponovno pridobiti soglasje upravljavca. |
|
|
19. člen |
|
|
Upravljavci dajejo soglasja k: |
|
|
– prostorskim izvedbenim aktom, |
|
|
– lokacijski dokumentaciji, |
|
|
– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in k vlogi
za spremembo namembnosti prostora, |
|
|
– vlogi za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku
za pridobitev gradbenega dovoljenja, |
|
|
– vlogi za začasni priključek. |
|
|
20. člen |
|
|
Upravljavec sodeluje kot strokovni sodelavec pri tehničnih
pregledih objektov. |
|
|
21. člen |
|
|
Uporabnik oziroma investitor mora k vlogi za izdajo
soglasja ali pred priključitvijo objekta predložiti upravljavcu
naslednjo dokumentacijo: |
|
|
a) za soglasje k prostorsko izvedbenemu aktu: |
|
|
– predlog prostorsko izvedbenega akta z izračunom
potrebnih količin pitne vode; |
|
|
b) za soglasje k lokacijski dokumentaciji: |
|
|
– lokacijsko dokumentacijo, |
|
|
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali drugem
merilu, ki je dostopen v katastru, |
|
|
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s
predvideno potrošnjo vode; |
|
|
c) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja in za spremembo namembnosti prostora: |
|
|
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje, |
|
|
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s podrobnim
projektom za priključitev na javni vodovod (detajl izvedbe priključka), |
|
|
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi
komunalnimi vodi (po potrebi), |
|
|
– soglasja lastnikov oziroma oseb, ki razpolagajo z
zemljišči, po katerih bo potekal priključek ali pravnomočna sodna
odločba oziroma drug ustrezen pravni akt, ki nadomesti njihovo soglasje; |
|
|
d) soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v
postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja: |
|
|
– pravnomočno gradbeno dovoljenje, |
|
|
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali drugem
merilu, ki je dostopen v katastru, |
|
|
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s podrobnim
projektom za priključitev na javni vodovod (detajl izvedbe priključka), |
|
|
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi
komunalnimi vodi (po potrebi), |
|
|
– soglasja lastnikov oziroma oseb, ki razpolagajo z
zemljišči, po katerih bo potekal priključek ali pravnomočna sodna
odločba oziroma drug ustrezen pravni akt, ki nadomesti njihovo soglasje; |
|
|
e) soglasje za začasni priključek (za gradbišče ali za
začasni objekt), katero se izda za največ dve leti: |
|
|
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali drugem
merilu, ki je dostopen v katastru, |
|
|
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu ali gradbeno
dovoljenje za objekt, ki se gradi, |
|
|
– soglasja lastnikov oziroma oseb, ki razpolagajo z
zemljišči, po katerih bo potekal priključek ali pravnomočna sodna
odločba oziroma drug ustrezen pravni akt, ki nadomesti njihovo soglasje, |
|
|
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi
komunalnimi vodi (po potrebi), |
|
|
– opis predvidene porabe vode, |
|
|
– predviden datum odstranitve začasnega priključka. |
|
|
22. člen |
|
|
Če uporabnik oziroma investitor pridobiva enotno
dovoljenje za gradnjo, mora za pridobitev soglasja upravljavca za
priključitev upoštevati pogoje, ki veljajo za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
|
|
23. člen |
|
|
Soglasje oziroma ustrezno upravno odločbo izdajajo
upravljavci tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na
lastni vir oskrbe s pitno vodo (vodovodni sistemi, ki jih ne upravlja
upravljavec oziroma ne sodijo med javne vodovode), kakor tudi v
primerih, ko objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna
prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta. |
|
|
24. člen |
|
|
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporabljajo
določbe člena, ki določa, katera dokumentacija se prilaga k vlogi za
soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja in za spremembo
namembnosti. |
|
|
25. člen |
|
|
Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno
omrežje mora upravljavec določiti: |
|
|
– minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja, |
|
|
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred
vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj, |
|
|
– traso, globino in profil priključnih cevi in priključno
mesto na javno omrežje, |
|
|
– profil vodomera, |
|
|
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška, |
|
|
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na
območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za
zajem pitne vode, |
|
|
– pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem, |
|
|
– mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je
odgovoren upravljavec in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve
objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda. |
|
|
26. člen |
|
|
Uporabnik oziroma investitor si mora pridobiti soglasje
upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele
zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno
vodo. |
|
|
Uporabnik oziroma investitor, izvajalec, pravne in fizične
osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si
morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter pokriti vse s tem
nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom in pri opravljanju
teh del zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ali naprave
nepoškodovane. |
|
|
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči
izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo
neposredne stroške za odpravo napak in posledično vse stroške, ki pri
tem nastanejo. |
|
|
27. člen |
|
|
Pri izvajanju del na vodovodnem omrežju oziroma del,
katerih posledica bo priključitev na vodovodno omrežje, so dolžni
lastniki zemljišč oziroma osebe, ki razpolagajo z zemljiščem, dopustiti
pooblaščenim osebam upravljavca dostop do naprav in objektov vodovodnega
omrežja. |
|
|
Pooblaščene osebe upravljavca morajo pri izvajanju delih
paziti, da je poseg v prostor čim manjši. Upravljavec je dolžan povrniti
vso škodo, ki jo je lastnik oziroma oseba, ki razpolaga z zemljiščem
zaradi posega utrpela. |
|
|
28. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan izdati soglasje za vodovodni
priključek in priključiti uporabnika na vodovodno omrežje, če je
uporabnik oziroma investitor izpolnil vse pogoje soglasja, ko je k svoji
vlogi predložil predpisano dokumentacijo, ko poravna priključno takso in
če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in prepustnost
omrežja. V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je
upravljavec dolžan obvestiti uporabnika oziroma investitorja o razmerah
ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna. |
|
|
29. člen |
|
|
Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške
uporabnika. Po končani gradnji se priključek brezplačno prenese v
upravljanje upravljavcu, ki vpiše lastnika objekta v kataster javnega
vodovoda in v register priključkov in hidrantov. |
|
|
Priključek je del objekta in je last uporabnika.
Priključek vključno z obračunskim vodomerom vzdržuje upravljavec na
stroške uporabnika. Stroški vzdrževanja vodomera so zajeti v števnini,
ki se zaračuna ob ceni vode. |
|
|
30. člen |
|
|
Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih
lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni
priključek brez soglasja upravljavca. |
|
|
31. člen |
|
|
Podrobnejši pogoji izvedbe vodovodnega priključka bodo
določeni v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav
javnega vodovoda na območju Občine Slovenska Bistrica. |
|
|
32. člen |
|
|
Izvajalec del na javnem vodovodu je upravljavec ali
strokovna usposobljena oseba, ki jo pooblasti upravljavec. Ne glede na
izvajalca mora upravljavec zagotoviti strokovni nadzor nad deli v skladu
s predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
|
|
IV. PREVZEM OBJEKTOV
IN NAPRAV ZA OSKRBO Z VODO V UPRAVLJANJE |
|
|
33. člen |
|
|
Prenos tistega sistema, ki še ni prenesen v upravljanje
izvajalcu javne gospodarske službe, se opravi zapisniško v šestih
mesecih po uveljavitvi tega odloka. Za prenos vodovodnega sistema se
smiselno uporabljajo določbe 34. člena. |
|
|
34. člen |
|
|
Za prenos novozgrajenega infrastrukturnega sistema, ki ima
status javnega vodovoda, v upravljanje upravljavcu morajo biti
izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
|
a) vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno
dokumentacijo (uporabno dovoljenje, vpisan v kataster in v evidenco
priključkov in hidrantov, vpisan v evidenco osnovnih sredstev in
navedene njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja), |
|
|
b) vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani
in žigosani skladno s predpisi Republike Slovenije, |
|
|
c) izračunani morajo biti stroški vzdrževanja vodovoda, ki
se predaja in stroški v zvezi s prevzemom, |
|
|
d) sprejet in ocenjen mora biti program sanacije,
avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan
predračun, |
|
|
e) izračunana in sprejeta mora biti enotna ali
diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje
prevzetih naprav, |
|
|
f) postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z
zapisniki o primopredaji: dokumentacije, evidence, knjigovodskih
podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o
terjatvah in dolgovih, in ostalih poslovnih zadev. |
|
|
V. MERITVE IN OBRAČUN
PORABLJENE VODE |
|
|
35. člen |
|
|
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri.
Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o
meritvi porabljene vode. |
|
|
Kadar meritev ni možna, se lahko z uporabniki sklenejo
posebne pogodbe s pavšalnim odjemom. Za pavšalni odjem pri porabi pitne
vode v gospodinjstvu se za enoto vzame 4–9 m3 na osebo na mesec, vendar
to velja le za obstoječe vodovodne sisteme. |
|
|
36. člen |
|
|
Porabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo
vodne vire na območju, ki ga oskrbuje z vodo javni vodovod, morajo
stalno meriti količino načrpane vode. |
|
|
37. člen |
|
|
Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda
obračunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera
bremenijo uporabnika. |
|
|
Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec
samostojno oziroma v skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati,
zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera. Vsak obračunski vodomer
mora pregledati in žigosati pristojni organ. Upravljavec vzdržuje
obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za zamenjavo. |
|
|
38. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za
vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam
upravljavca. Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik
prijaviti upravljavcu. |
|
|
Uporabnik ima poleg rednih pregledov, pravico zahtevati
izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je sporna njegova
točnost. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven
dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem
primeru pa uporabnik. |
|
|
Vse okvare, ki so nastale na vodomeru ali na priključku po
krivdi uporabnika (npr. zaradi zmrzali, udara tople vode in mehanskih
poškodb) bremenijo uporabnika. |
|
|
39. člen |
|
|
Vodomeri v interni napeljavi, ki so nameščeni za
obračunskim vodomerom, služijo uporabniku ali upravljavcu interne
napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec
javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčituje za obračun stroškov, razen
če upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda
skleneta o tem posebno pogodbo. |
|
|
40. člen |
|
|
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v
kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku. Cena
kubičnega metra vode se določa skladno s predpisi o oblikovanju cen
storitev. |
|
|
Tarifni sistem za obračun oskrbe z vodo sprejme občinski
svet, skladno z veljavnimi predpisi v roku šest mesecev od uveljavitve
tega odloka. |
|
|
41. člen |
|
|
Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski
vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz
drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za
obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov
obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja
vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi standardov
porabe. |
|
|
42. člen |
|
|
Uporabniki – fizične in pravne osebe plačujejo porabljeno
vodo na podlagi izdanih računov mesečno (akontacija). Akontacija se
določi na podlagi povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. |
|
|
43. člen |
|
|
Upravljavec praviloma opravi odčitke obračunskih vodomerov
dvakrat letno in opravi obračun porabljene vode za vsakega uporabnika. |
|
|
Upravljavec je dolžan objaviti spremembo cene vode na
krajevno običajen način. |
|
|
Če se spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno
vodo, vendar ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan
uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem
obračunskem obdobju. |
|
|
44. člen |
|
|
V primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki
se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z
enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu
upravljavcu internega vodovoda. |
|
|
Pooblaščeni upravljavec internega vodovoda porazdeli račun
na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki. Če več uporabnikov
ne določi pooblaščenega upravljavca internega vodovoda, so vsi
uporabniki solidarni dolžniki za plačilo računa. |
|
|
Upravljavec javnega in internega vodovoda se lahko s
posebno pogodbo dogovorita o izdajanju računov posameznim porabnikom na
osnovi med porabniki dogovorjenih razmerij, katerih osnova so lahko
odčitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov. |
|
|
45. člen |
|
|
Uporabnik mora plačati račun v roku, navedenem na
položnici oziroma na računu. V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine
v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V
opominu mora določiti dodaten rok za plačilo in opozoriti uporabnika na
posledice neplačila. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu upravljavec
zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti. |
|
|
46. člen |
|
|
Uporabnik, ki se s prejetim računom ne strinja, lahko
sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po
prejemu položnice oziroma računa. Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti
na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti
dobavo vode. Ugovor ne zadrži plačila. Če porabnik ne plača zneska
računa na položnici oziroma računu niti v petnajstih dneh po izdanem
opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode brez ponovnega opomina. |
|
|
VI. PREKINITEV DOBAVE
VODE |
|
|
47. člen |
|
|
Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti
dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih
in napravah vodovodnega omrežja, vendar mora o času trajanja prekinitve
dobave vode, pravočasno obvestiti uporabnike bodisi preko sredstev
javnega obveščanja, na krajevno običajen način bodisi neposredno. |
|
|
48. člen |
|
|
Upravljavec ima pravico za krajši čas prekiniti dobavo
vode brez predhodnega obvestila uporabnikov v primerih: |
|
|
– če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža
zdravje drugih uporabnikov oziroma kakovost vode v vodovodnem omrežju, |
|
|
– če je priključek na vodovod izveden brez soglasja ali ni
v skladu s soglasjem upravljavca, |
|
|
– če interna instalacija in druge naprave uporabnika
ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša
stanja, |
|
|
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli
priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če
razširi svojo napeljavo, |
|
|
– če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje
ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki
jih ta izvaja v skladu z določili tega odloka, |
|
|
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo
na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
glede na stanje ob priključitvi, |
|
|
– če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z
vodo, |
|
|
– če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti
po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem
naveden, |
|
|
– z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z
odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost
onesnaževanja vode, |
|
|
– če uporabnik pismeno odpove priključek ali zahteva
prekinitev dobave vode. |
|
|
49. člen |
|
|
Upravljavec ukine priključek tako da: |
|
|
– fizično odstrani priključni ventil in cev, |
|
|
– izbriše priključek iz katastra, |
|
|
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev. |
|
|
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik. |
|
|
50. člen |
|
|
Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen
vzrok prekinitve. |
|
|
Stroške prekinitve in stroške morebitne ponovne
priključitve nosi uporabnik v kolikor ne izpolnjuje določil 48. člena
odloka. |
|
|
VII. ODVZEM VODE IZ
HIDRANTOV |
|
|
51. člen |
|
|
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem
požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in
redno vzdrževani. Javne hidrante vzdržuje upravljavec. Za uporabo vode
iz hidrantov mora imeti uporabnik tehnično brezhiben hidrantni nastavek,
ki ga registrira upravljavec. Spremembe na hidrantih upravljavec redno
sporoča pristojni gasilski enoti. |
|
|
52. člen |
|
|
Iz hidrantov se sme odvzemati voda brez soglasja
upravljavca le za gašenje požarov in za odpravljanje posledic
elementarne nesreče. Zaradi registracije odvzete vode, je potrebno
najkasneje naslednji delovni dan obvestiti upravljavca o odvzemu vode iz
hidranta. Upravljavec po obvestilu nemudoma pregleda hidrant in o
morebitnih poškodbah obvesti uporabnika hidranta. |
|
|
53. člen |
|
|
Odvzem vode iz hidrantov za primere: |
|
|
– čiščenja ulic, cest in trgov, |
|
|
– zalivanja parkov in javnih nasadov, |
|
|
– izpiranja kanalov, |
|
|
– utrjevanja cestišč in drugih gradbenih del, |
|
|
– javnih prireditev, |
|
|
– gasilskih vaj, |
|
|
– polnjenja cistern za razvoz vode (suša ipd.), |
|
|
je dovoljen samo s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem
vode se sklene pogodba o odvzemu vode, v kateri se določijo pogoji
odvzema in plačilo vodarine. |
|
|
54. člen |
|
|
Za uporabo hidrantov v lasti uporabnika (interni
hidranti), ki se napaja direktno iz javnega vodovoda in je brez
vodomera, veljajo prav tako določbe tega poglavja. Te hidrante plombira
upravljavec, vzdržuje pa jih lastnik na lastne stroške. O odstranitvi
plombe mora uporabnik obvestiti upravljavca najkasneje naslednji delovni
dan. |
|
|
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V
primeru, da uporabnik poškoduje hidrant, nosi vse stroške popravila. |
|
|
VIII. IZREDNE RAZMERE
IN VARČEVANJE Z VODO |
|
|
55. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan porabo vode stalno nadzirati. V
primeru čezmerne uporabe oziroma pomanjkanja vode, lahko izda navodilo
za racionalno uporabo vode, ki so ga uporabniki dolžni upoštevati. |
|
|
V primeru višje sile kot so potres, požar, suša,
onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima
upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo
vode. V teh primerih mora postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov
za take primere in poročati pristojnim občinskim službam. |
|
|
56. člen |
|
|
Upravljavec mora v primeru izrednih razmer in varčevanja z
vodo skrbeti predvsem za prednostno preskrbo z vodo osnovnih
življenjskih potreb občanov in za požarno varnost. |
|
|
57. člen |
|
|
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami
izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile
dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje
črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih
potreb občanov in za požarno varnost. |
|
|
IX. OBVEZNOST IN
NALOGE UPRAVLJAVCA TER UPORABNIKOV |
|
|
58. člen |
|
|
Upravljavec ima pri oskrbi z vodo naslednje obveznosti: |
|
|
a) zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v
okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za
planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in
varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov, |
|
|
b) redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega
vodovoda, |
|
|
c) vzdrževati in obnavljati vodovodne priključke, |
|
|
d) redno vzdrževati obračunske vodomere in skrbeti za
redne preizkuse skladno z zakonodajo Republike Slovenije in predpisi
Občine Slovenska Bistrica oziroma upravljavca ali na zahtevo uporabnika, |
|
|
e) redno kontrolirati kakovost vode skladno s predpisi, ki
urejajo to področje, |
|
|
f) obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob
prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja, na krajevno
običajen način ali neposredno, |
|
|
g) voditi kataster in register vodovoda ter ostale
evidence, |
|
|
h) odčitovati vodomere in redno obračunavati stroške po
veljavnem tarifnem sistemu, |
|
|
i) izdajati soglasja in omogočiti priključitev na javni
vodovod, kot to določa ta odlok, |
|
|
j) organizirati preskrbo v primeru višje sile in poročati
o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom, |
|
|
k) sistematično pregledovati omrežje, ugotavljati izgube
ter skrbet za avtomatizacijo, |
|
|
l) preizkušati in vzdrževati hidrante, |
|
|
m) kontrolirati ustreznost interne napeljave v objektih
uporabnikov pred priključitvijo na javni vodovod, |
|
|
n) opraviti pregled interne napeljave in opraviti kontrolo
kakovosti vode, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna, |
|
|
o) meriti količino načrpane vode na lastnih črpališčih, |
|
|
p) skrbi, da so javni vodovodi zgrajeni iz atestiranih
materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji, |
|
|
q) pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji
vodovodnega omrežja, preverja in po potrebi obnavlja vodovode, ki ne
ustrezajo več veljavnim normativom za hidrantno omrežje, |
|
|
r) pripravlja načrte za izvedbo del iz zbranih
amortizacijskih in investicijskih sredstev. |
|
|
59. člen |
|
|
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda
samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov,
priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v
javnem vodovodu. |
|
|
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati
lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na
javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli
medsebojne povezave. |
|
|
60. člen |
|
|
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
|
|
a) na javni vodovod se priključijo le s soglasjem
upravljavca, |
|
|
b) redno vzdržujejo interno napeljavo, vodomerni jašek ali
nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo
dostope do njih pred snegom, ledom in ostalimi neprilikami, |
|
|
c) ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer, |
|
|
d) dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za
odčitovanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali
okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode, |
|
|
e) kontrolirajo stvarno porabo vode in jo primerjajo z
dovoljeno ob priključitvi, |
|
|
f) javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu,
priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov za
sekundarni sistem na katerega so priključeni, |
|
|
g) pismeno obveščajo upravljavca o spremembi naslova,
lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun
vode, |
|
|
h) redno plačujejo vodo in priključno moč na podlagi
izdanih računov, |
|
|
i) urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo
obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo upravljavcu
naslovnika in plačnika računov, |
|
|
j) se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje
sile ali upravičene prekinitve dobave vode, |
|
|
k) pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri
predelavi in popravilih interne inštalacije, |
|
|
l) povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je
povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj. |
|
|
m) za dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav si morajo pred
začetkom del pridobiti soglasje upravljavca. |
|
|
n) samovoljno ne smejo prestavljati, zamenjati ali popravljati
obračunskega vodomera. |
|
|
o) za vsak odmik v postopku izvedbe vodovodnega priključka ali za vse
kasnejše spremembe na vodovodnem priključku, si morajo ponovno pridobiti
soglasje upravljavca. |
|
|
61. člen |
|
|
Izvajalci del pri vzdrževanju, rekonstrukciji ali gradnji
cest, ulic, trgov in drugih objektov morajo pred začetkom del pridobiti
soglasje upravljavca javnega vodovoda. Po zaključku del morajo
vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. |
|
|
Upravljavci drugih komunalnih instalacij (PTT, elektro,
javna razsvetljava, toplovod, plinovod, kabelska TV, kanalizacija, itd.)
morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da
ostanejo vodovodne naprave in objekti nepoškodovane. |
|
|
X. NADZOR |
|
|
62. člen |
|
|
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo
pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci upravljavca pa
strokovni nadzor. |
|
|
XI. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
XI. GLOBE |
|
|
63. člen |
|
|
Z denarno kaznijo
Z
globo 200.000 SIT se kaznuje upravljavec
javnega vodovoda: |
|
|
a) če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila
uporabnikom in je s tem povzročena materialna škoda, |
|
|
b) če z nestrokovnim delom onesnaži vodo v vodovodnem
omrežju, |
|
|
c) če ne dopusti priključitve ob predhodni izpolnitvi
pogojev, |
|
|
č) če ne izpolnjuje obveznosti prednostne oskrbe z vodo za
osnovne potrebe občanov v času pomanjkanja ob nastopu višje sile, |
|
|
d) če ne izpolnjuje svojih obveznosti po 58. členu tega
odloka. |
|
|
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se z denarno
kaznijo 60.000 SIT kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca. |
|
|
64. člen |
|
|
Z denarno kaznijo
Z
globo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek
uporabnik – fizična oseba, če: |
|
|
a) se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, |
|
|
b) se priključi na javni vodovod brez soglasja
upravljavca, |
|
|
c) ne izpolnjuje svojih obveznosti iz 60. člena, |
|
|
č) prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z
nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi, |
|
|
e) neupravičeno odvzema vodo iz hidranta. |
|
|
Za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje
uporabnik – fizična oseba v zvezi z opravljanjem dejavnosti z denarno
kaznijo 150.000 SIT. |
|
|
Z
globo 1250 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojen
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje
uporabnik – pravna oseba z denarno kaznijo 200.000 SIT, odgovorna oseba
pravne osebe pa z denarno kaznijo 60.000 SIT. |
|
|
Z
globo 250 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika,
ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka
tega člena. |
|
|
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki: |
|
|
Z
globo 1250 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojen
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
ki: |
|
|
a) ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest
ali ulic in trgov ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem
stanju, |
|
|
b) pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne
zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda
nepoškodovane, |
|
|
c) ne merijo načrpane vode. |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka
tega člena. |
|
|
Z
globo 250 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika,
ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz četrtega odstavka
tega člena. |
|
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
65. člen |
|
|
Obstoječi infrastrukturni sistem (infrastrukturni objekti,
naprave oziroma omrežja) je postal last Občine Slovenska Bistrica na
podlagi 76. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS,
št. 32/93). Z dnem prenosa v javno lastnino, t.j. z dnem uveljavitve
omenjenega zakona so ugasnile tudi vse terjatve do Občine Slovenska
Bistrica. |
|
|
66. člen |
|
|
Upravljavec in uporabniki vodovodnega omrežja, ki je v
lasti občine, se morajo zahtevam tega odloka prilagoditi najkasneje v
roku enega leta po začetku veljave tega odloka. |
|
|
67. člen |
|
|
Občinski svet občine Slovenska Bistrica sprejme v roku
šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka pravilnik o tehnični izvedbi
in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda. |
|
|
68. člen |
|
|
Za odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS. Z dnem njegove uveljavitve preneha veljati odlok o dobavah in odjemu
pitne vode na območju Občine Slovenske Bistrice (Uradni list SRS, št.
22/89). |
|
|
|
|
|
Št. 10/032-01/31-6/2002 |
|
|
Slovenska Bistrica, dne 1. julija 2002. |
|
|
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l. r. |
|
|
|