|
Na podlagi 36. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 26/97,
70/97, 10/98 in 74/98)
in 18. člena statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 43/95) je
Občinski svet občine Kobarid na 11. redni seji dne 16. 12. 1999 sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Občinskega sveta
občine Kobarid |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Poslovnik Občinskega sveta občine Kobarid ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju besedila:
svet) in se smiselno uporablja tudi pri delu odborov, komisij in drugih
delovnih teles. |
|
|
2. člen |
|
|
Vprašanja organizacije in način dela sveta, ki niso
urejene s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odlokom ali drugim aktom
sveta v skladu s tem poslovnikom. |
|
|
3. člen |
|
|
Zaradi urejanja skupnih interesov, izmenjave izkušenj v
zadevah skupnega pomena svet sodeluje z državnim zborom, državnim
svetom, sveti drugih občin in drugimi organi. |
|
|
4. člen |
|
|
Pri izvajanju svojih nalog svet sodeluje s krajevnimi
skupnostmi, z družbami, javnimi zavodi, političnimi strankami in
društvi. |
|
|
5. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih organov je javno. Javnost se lahko
omeji ali izključi le v izjemnih primerih, kadar tako odloči svet ali
delovno telo zaradi varovanja tajnosti ali splošnih koristi. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
6. člen |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dosedanji župan in
jo vodi do konstituiranja novega sveta. |
|
|
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. |
|
|
7. člen |
|
|
Dosedanji komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja župan predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu
volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana ter morebitne
pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list
kandidatov. |
|
|
Na predlog dosedanje komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja svet ugotovi izvolitev in mandate članov sveta, ko
ta poda poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur
oziroma list kandidatov. |
|
|
Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o
vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
|
Član sveta katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. |
|
|
Svet je z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o
pritožbi kandidata ali predstavnika kandidatur oziroma liste kandidatov. |
|
|
8. člen |
|
|
Na konstitutivni seji občinski svet najprej imenuje
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, vsa preostala
imenovanja pa najkasneje v roku treh mesecev po tem. |
|
|
9. člen |
|
|
Postopek za izvolitev predsednika in člane komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se izvede po določilih tega
poslovnika. |
|
|
10. člen |
|
|
Člani sveta in župan podajo slovesno izjavo. |
|
|
Slovesna izjava se glasi: |
|
|
Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in
odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih, da bom varoval pravni red
in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Občine Kobarid. |
|
|
III. KANDIDIRANJE |
|
|
1. Splošno |
|
|
11. člen |
|
|
Na predlog župana občinski svet imenuje enega ali več
podžupanov. |
|
|
Imenovanje podžupana se opravi s tajnim glasovanjem, razen
če svet z večino glasov navzočih članov sklene, da se glasuje javno. |
|
|
Podžupan opravlja funkcijo v skladu s zakonom in statutom
občine. |
|
|
12. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
predlaga kandidate za člane delovnih teles in drugih organov, ki jih
voli ali imenuje občinski svet, če za njihovo predlaganje ni pristojen
župan ali drug organ. |
|
|
Kandidate za člane odborov, delovnih teles, komisij in
člane drugih organov, ki jih voli ali imenuje občinski svet, lahko
predlaga tudi vsak član občinskega sveta. Predsednika delovnih teles
imenujejo člani delovnih teles na svoji prvi seji. |
|
|
Glasovanje je tajno, razen če svet z večino glasov
navzočih članov sklene, da se glasuje javno. V primeru tajnega
glasovanja svet imenuje petčlansko komisijo, ki ugotovi rezultate
glasovanja. |
|
|
2. Kolektivni organi |
|
|
13. člen |
|
|
Če je za posamezno funkcijo predlaganih več kandidatov, so
predlagani kandidati navedeni po vrstnem redu, kot so bili predlagani. |
|
|
Če se glasuje tajno, se o predlogu glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži številko pred kandidatom. |
|
|
Če kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se
opravi drugi krog glasovanja. |
|
|
Pri kolektivnih organih se v drugi krog glasovanja
uvrstijo kandidati, ki v prvem krogu niso bili izvoljeni. |
|
|
Če je v drugem krogu dobilo dvoje ali več kandidatov enako
najvišje število glasov, se z žrebom določi kandidata, ki je izvoljen. |
|
|
Če tudi v drugem krogu kandidat ni dobil potrebne večine,
se kandidacijski postopek ponovi. Če se kandidacijski postopek lahko
opravi takoj, se volitve lahko opravijo na isti seji. |
|
|
Kandidat je izvoljen ali imenovan, če je zanj glasovala
večina navzočih članov sveta. |
|
|
14. člen |
|
|
Kolektivi organi lahko začnejo delati, ko je izvoljena več
kot polovica članov. |
|
|
3. Individualne
funkcije |
|
|
15. člen |
|
|
Če za posamezne funkcije noben kandidat ni dobil potrebne
večine, se opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta dobila največje
število glasov. |
|
|
Če je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov
enako najvišje število glasov, se uvrstijo v drugi krog vsi kandidati,
ki so dobili enako najvišje število glasov. |
|
|
Če tudi v drugem krogu kandidat ni izvoljen, se
kandidacijski postopek ponovi. |
|
|
16. člen |
|
|
Če kdo od kandidatov,ki jih predlaga župan, tudi v drugem
krogu ni dobil potrebnega števila glasov, lahko župan vztraja pri
predlogu in po obrazložitvi zahteva ponovno glasovanje. |
|
|
Če kdo od kandidatov, ki ga je predlagal župan, ni
imenovan ali izvoljen, lahko župan imenuje osebo, ki bo začasno
opravljala naloge, vendar največ za obdobje dveh mesecev, brez možnosti
ponovitve. |
|
|
17. člen |
|
|
Potek glasovanja in ugotavljanje izida se vnese v zapisnik
seje. V zapisnik se vpiše število članov občinskega sveta prisotnih na
seji in število glasov za posameznega kandidata. |
|
|
18. člen |
|
|
Po ugotovitvi izida glasovanja župan razglasi rezultate
glasovanja. |
|
|
IV. ČLANI OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
Pravice in dolžnosti
članov občinskega sveta |
|
|
19. člen |
|
|
Člani občinskega sveta imajo pravice in dolžnosti, ki so
določene z zakonom, statutom in tem poslovnikom, predvsem pa: |
|
|
1. udeleževati se sej občinskega sveta in njegovih
organov, katerih člani so, |
|
|
2. varovati podatke zaupne narave, če se po zakonu ali
aktu sveta štejejo za zaupne, |
|
|
3. do vpogleda v vse gradivo, s katerim razpolaga občinski
svet in njegovi organi, |
|
|
4. pregledati odloke in druge splošne akte in dajati
amandmaje, |
|
|
5. dajati predloge, mnenja, pobude, pripombe k vprašanjem,
ki so na dnevnem redu in o njih odločati v skladu z določili v
poslovniku, |
|
|
6. predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni
vrstni red obravnave zadev na seji, |
|
|
7. postavljati vprašanja in predlagati pobude, dajati
predloge in opozorila, |
|
|
8. zahtevati pojasnila in obvestila, ki se nanašajo na
delo sveta, njegovih organov in občinske uprave, |
|
|
9. predlagati razpravo o izvajanju politike, ki jo je
sprejel Državni zbor ali o vprašanjih, ki se nanašajo na izvajanje
določil ustave, zakonov, statuta občine, ter predlagati ukrepe za
izvajanje te politike ali izvrševanje predpisov. |
|
|
V. DELO OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
1. Program dela
občinskega sveta |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela po programu dela, ki ga praviloma
sprejme za obdobje enega leta, lahko pa tudi za krajše obdobje. |
|
|
S programom dela občinski svet določi zadeve in naloge iz
delovnega področja in pristojnosti sveta, ki bodo opravljene v
posameznih časovnih obdobjih ter okvirni rok. |
|
|
21. člen |
|
|
Program dela pripravi župan ob sodelovanju članov
občinskega sveta in njihovih organov. |
|
|
2. Sklic sej in
pošiljanje gradiva |
|
|
22. člen |
|
|
Seje sveta sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami
statuta občine in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če
to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti
sklicana najpozneje v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna
zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku
sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega
sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora
biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane
točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
|
Na vsaki seji sveta mora biti določen čas za vprašanja, ki
jih postavljajo člani sveta predsednikom delovnih teles in županu ter
čas za odgovore nanje. Odgovori na vprašanja morajo biti dani na
naslednji seji. |
|
|
V okviru posebne točke seje sveta se opravi tudi pregled
realizacije sklepov prejšnjih sej. |
|
|
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta opravlja občinska uprava. |
|
|
23. člen |
|
|
Sejo sveta se skliče s pisnim vabilom najmanj 7 dni pred
dnem določenim za sejo. Z vabilom se pošlje tudi predlog dnevnega reda,
gradivo, ki se nanaša na dnevni red, zapisnik prejšnje seje in poročilo
o uresničitvi sklepov. |
|
|
V nujnih primerih lahko župan skliče sejo tudi v krajšem
roku. Razloge za sklic seje mora župan na seji obrazložiti. |
|
|
3. Dnevni red |
|
|
24. člen |
|
|
Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda seje
sveta, lahko predlagajo župan, člani občinskega sveta, organi sveta in
občinska uprava. |
|
|
25. člen |
|
|
Dnevni red sprejemajo člani občinskega sveta na predlog
predsedujočega na začetku seje. |
|
|
Dnevni red že sklicane seje se lahko razširi le izjemoma. |
|
|
Predlagatelj razširitve dnevnega reda mora utemeljiti
nujnost primera in predložiti članom sveta ustrezno gradivo, kadar je
potrebno. |
|
|
Člani sveta odločajo brez razprave o vsaki predlagani
spremembi in dopolnitvi dnevnega reda posebej. |
|
|
26. člen |
|
|
Pred dokončnim sprejemom dnevnega reda lahko predlagatelj
posamezno točko umakne z dnevnega reda. Umik mora posebej obrazložiti. |
|
|
4. Vodenje in udeležba
na seji |
|
|
27. člen |
|
|
Seje občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje
seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ali pooblaščena oseba ne more
voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
28. člen |
|
|
Udeležbo na seji ugotovi predsedujoči na osnovi evidence
prisotnosti. |
|
|
Seja je sklepčna, če je na njej navzoča večina članov
občinskega sveta. Sklepčnost mora biti zagotovljena, dokler seja ni
zaključena. |
|
|
29. člen |
|
|
Če predsedujoči ugotovi, da na seji ni zadostnega števila
članov sveta, lahko odloži pričetek seje za največ pol ure, če pa tudi
takrat ni zadostnega števila članov sveta, preloži sejo za določen ali
nedoločen čas. |
|
|
Sejo prekine in odloži tudi v primeru, če se med potekom
seje ugotovi, da svet ni več sklepčen. |
|
|
30. člen |
|
|
Govorniku da besedo predsedujoči. Govornika lahko opozori
na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem
redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opozori. |
|
|
31. člen |
|
|
Člani sveta se lahko na predlog predsedujočega ali člana
sveta odločijo, da se o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa se
odločijo tudi za časovno omejitev govora in razprave. Če se odločijo za
časovno omejitev traja razprava vsakega posameznega govornika 3 minute
in replika posameznega govornika 1 minuto. |
|
|
32. člen |
|
|
Če zadeva, ki jo svet obravnava, ne zahteva izdaje akta,
lahko člani sveta na podlagi utemeljenih razlogov sklenejo, da se o
določenem vprašanju ne bodo odločali in odložijo obravnavo na eno od
naslednjih sej ter preidejo na naslednjo točko dnevnega reda. |
|
|
Člani sveta lahko odložijo obravnavo in odločanje, če
ugotovijo, da je potrebno poiskati dodatne informacije in mnenja, ki
lahko bistveno vplivajo na odločanje. |
|
|
Člani sveta o tem odločijo z glasovanjem. |
|
|
5. Potek seje |
|
|
33. člen |
|
|
Ko predsedujoči prične sejo, lahko da pojasnila v zvezi z
delom in potekom seje. |
|
|
Posamezne zadeve svet obravnava po istem vrstnem redu, kot
je to določeno v dnevnem redu. |
|
|
Med sejo se lahko vrstni red točk dnevnega reda menja, če
za to obstajajo razlogi in če se s tem strinja večina prisotnih članov
občinskega sveta. |
|
|
O spremembi vrstnega reda točk dnevnega reda se odloča
brez razprave. |
|
|
34. člen |
|
|
Predlagatelj zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko pred
začetkom razprave poda dodatno obrazložitev. |
|
|
35. člen |
|
|
Predsedujoči daje članom sveta besedo po vrstnem redu,
kakor so se prijavili k razpravi. |
|
|
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika oziroma
sprejetega dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko se prijavi k
besedi. |
|
|
Če član sveta ni zadovoljen s pojasnilom predsedujočega
glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda, odločijo člani sveta o
vprašanju brez razprave. |
|
|
36. člen |
|
|
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči
opomni. Če se razpravljalec tudi po drugem opozorilu ne drži dnevnega
reda, mu predsedujoči lahko odvzame besedo. |
|
|
Odvzemu besede lahko član sveta ugovarja. O ugovoru
odločijo člani sveta brez obravnave. |
|
|
37. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več razpravljalcev, sklene
obravnavo. |
|
|
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsedujoči
zaključi sejo. |
|
|
6. Odločanje |
|
|
38. člen |
|
|
Člani sveta veljavno sprejemajo odločitve z večino glasov
navzočih na seji, če ni s statutom ali tem poslovnikom določena višja
stopnja soglasja. |
|
|
39. člen |
|
|
Glasovanje je javno, razen v primerih, za katere je
določeno tajno glasovanje oziroma, kadar člani sveta z večino glasov
navzočih na seji sklenejo, da bo glasovanje tajno. |
|
|
Pred glasovanjem predsedujoči ugotovi število prisotnih
članov sveta. To lahko ugotavlja tudi s poimenskim klicanjem članov
sveta. |
|
|
40. člen |
|
|
Glasovanje se opravi tako, da predsedujoči pokliče člane
sveta, da se opredelijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti in ali se
je glasovanja kdo vzdržal. Če je podanih več predlogov, se o njih
glasuje po vrstnem redu, kot so bili predlagani. |
|
|
Glasuje s z dvigom rok. Pred glasovanjem lahko člani sveta
obrazložijo razloge za svoje glasovanje. |
|
|
Posamično se izjavljajo člani sveta, če se tako odločijo
na predlog predsedujočega ali člana sveta, če meni, da je to potrebno za
natančno ugotovitev izida glasovanja. |
|
|
41. člen |
|
|
Po končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid
glasovanja in na podlagi izida razglasi, ali je predlog, o katerem so
glasovali, sprejet ali zavrnjen. |
|
|
42. člen |
|
|
Člani sveta lahko takoj po opravljenem glasovanju
ugotovijo na predlog predsedujočega ali člana sveta, da glasovanje ni
veljavno, ker izid glasovanja zaradi napake ni jasen. V tem primeru se
glasovanje ponovi. |
|
|
7. Vprašanja in pobude |
|
|
43. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico postavljati županu,
organom sveta in občinski upravi vprašanja, ki se nanašajo na njihovo
delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti. |
|
|
Na vsaki seji sveta mora biti v ta namen predvidena
posebna točka dnevnega reda. |
|
|
Član občinskega sveta lahko postavlja vprašanja pisno in
jih odda pristojnemu organu in županu, pri tem pa lahko na seji sveta v
skrajšani obliki pove vsebino vprašanja. |
|
|
Če je vprašanje postavljeno ustno, predsedujoči lahko
zahteva, da član sveta svoje ustno vprašanje vloži pisno najkasneje v
roku treh dni. |
|
|
44. člen |
|
|
Na vprašanja, ki so postavljena na seji ali pred sejo
sveta, po možnosti še na isti seji odgovori župan. Če to ni mogoče, ker
je potrebno zbrati ustrezne podatke ali zavzeti stališča do vprašanja,
se odgovor pripravi do naslednje seje ali do roka, ki je določen na
seji. |
|
|
Na predlog župana se lahko podaljša rok za odgovor na
postavljeno vprašanje, pri tem se navede razlog za zamudo. |
|
|
45. člen |
|
|
Vsi odgovori na vprašanja, na katera ni možen odgovor na
sami seji, se posredujejo v pisni obliki z gradivom za sejo sveta in se
jih le izjemoma izroči na seji. |
|
|
46. člen |
|
|
Član sveta, ki je postavil vprašanje, lahko na odgovor
postavi dopolnilno vprašanje. Če član sveta z odgovorom na vprašanje ni
zadovoljen, lahko predlaga, da postane vprašanje posebna točka dnevnega
reda iste ali prihodnje seje. |
|
|
47. člen |
|
|
Član sveta ima pravico dati pobudo za obravnavo oziroma
ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. |
|
|
Član sveta ima pravico predlagati tudi pobude, ki
zahtevajo dajanje raznih obvestil, poročil in pojasnil ali pa opozarja
na probleme v zvezi z delom občinskega sveta, njegovih organov in
občinske uprave. |
|
|
Pobudo da član sveta pisno in jo tudi obrazloži. |
|
|
O sprejemu pobude, če jo župan ne sprejme, odloči svet, ki
določi tudi način nadaljnje obravnave. |
|
|
8. Pravica zahtevanja
obvestil in pojasnil |
|
|
48. člen |
|
|
Član sveta ima pravico zahtevati od župana pojasnilo o
zadevah, ki so na dnevnem redu seje ali so v pripravi za sejo, kot tudi
pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje funkcije člana
sveta. |
|
|
Pojasnilo zahteva član sveta pisno ali ustno in ga lahko
naslovi neposredno na župana. |
|
|
49. člen |
|
|
Če je zahteva za pojasnilo dana na seji sveta in se nanaša
na obravnavano točko dnevnega reda, mora župan dati pojasnilo takoj. Če
pojasnilo ni dano ali če član sveta oceni, da ni ustrezno, lahko
predlaga da se obravnavana točka umakne z dnevnega reda, dokler ne bo
dano ustrezno pojasnilo. |
|
|
9. Povračilo stroškov |
|
|
50. člen |
|
|
Za udeležbo na seji sveta, odbora, komisije in delovnih
teles pripada članom za vsako sejo sejnina in povračilo stroškov. |
|
|
Osnovo in pogoje določi svet s sklepom ali pravilnikom. |
|
|
10. Vzdrževanje reda |
|
|
51. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. |
|
|
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji
ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje. |
|
|
52. člen |
|
|
Opomin se izreče članu sveta, ki s svojim obnašanjem,
govorjenjem, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, s seganjem v besedo
govorniku ali kako drugače krši red na seji in določbe tega poslovnika. |
|
|
Besedo se odvzame članu sveta, ki s svojim obnašanjem in
govorjenjem krši red na seji in določbe tega poslovnika. |
|
|
53. člen |
|
|
Odstranitev s seje se izreče članu sveta, ki se ne ravna
po zahtevi predsedujočega, ki mu je odvzel besedo, ki na drugačen način
moti delo na seji, ki hudo žali člane sveta in uporablja izraze, ki niso
v skladu z dostojanstvom sveta. |
|
|
Član sveta sme biti odstranjen le s seje, na kateri je
kršil red. Odstranitev s seje predlaga predsedujoči ali član sveta, ki
ga podprejo še štirje člani sveta, odloči pa občinski svet z večino
glasov na seji prisotnih članov. |
|
|
Član sveta, ki mu je svet izrekel odstranitev s seje, ima
pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati več kot tri minute.
Odstranitev s seje se izreče brez obravnave. |
|
|
Član sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje,
mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja in se do konca seje ne
sme več vrniti na sejo. |
|
|
54. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi odstranitev vsakega poslušalca
iz sejne dvorane, če moti red. |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji, prekine sejo. |
|
|
11. Zapisnik |
|
|
55. člen |
|
|
O delu na seji se piše zapisnik. |
|
|
Potek seje se snema na magnetofonski trak, magnetofonski
zapis se hrani do potrditve zapisnika. V primeru, da zaradi tehničnih
razlogov seje ni možno snemati, se seja lahko nadaljuje ob soglasju
večine svetnikov. |
|
|
Član sveta je upravičen poslušati magnetofonski trak. Član
sveta lahko zahteva dobesedni zapis lastne diskusije v pisni obliki. |
|
|
56. člen |
|
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, predvsem
pa: |
|
|
– podatke o času in kraju seje, imena prisotnih in
odsotnih članov sveta, kdo je vodil sejo, dnevni red, kdo je podal
uradno obrazložitev gradiva, imena oseb, ki so sodelovale v razpravi,
povzetek obravnave, izid glasovanja o sprejetih sklepih in sprejete
sklepe. |
|
|
57. člen |
|
|
Za izdelavo zapisnika odgovarja zapisnikar. Zapisnik
arhivira urad župana. |
|
|
58. člen |
|
|
Predsedujoči po obravnavi zapisnika in po glasovanju
ugotovi, ali je zapisnik sprejet. Če so bile k zapisniku podane
pripombe, se člani sveta o njih izrečejo. |
|
|
Sprejete pripombe so sestavni del obravnavanega zapisnika
in se priložijo k originalu zapisnika. Zapisnik podpiše zapisnikar in
predsedujoči. |
|
|
12. Urejanje in
hranjenje gradiva za seje |
|
|
59. člen |
|
|
Vabila in gradiva, ki se obravnavajo na sejah, originali
zapisnikov, odlokov, sklepov, druge odločitve in akte, ki jih sprejme
svet, se hrani trajno. |
|
|
Gradivo za seje je stalno na vpogled članom sveta in
drugim zainteresiranim. |
|
|
VI. OBČINSKA DELOVNA
TELESA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
60. člen |
|
|
Za delo občinskih delovnih teles veljajo določbe statuta
občine, tega poslovnika in drugih predpisov, ki urejajo organizacijo in
notranja razmerja v svetu. |
|
|
61. člen |
|
|
Občinsko delovno telo sodeluje po svojem predstavniku na
sejah občinskega sveta, kadar obravnava osnutke oziroma predloge odlokov
in drugih splošnih aktov ali vprašanja, ki so na dnevnem redu seje sveta
in jih je obravnaval odbor oziroma delovno telo. |
|
|
2. Predstavljanje
občinskega delovnega telesa v svetu |
|
|
62. člen |
|
|
Na sejah občinskega sveta predstavlja občinsko delovno
telo praviloma predsednik. Za svojega predstavnika lahko določi
predsednik tudi člana delovnega telesa. |
|
|
63. člen |
|
|
Pred obravnavo posameznih zadev na sejah sveta predstavnik
delovnega telesa poda uvodno obrazložitev, v kateri pojasni bistveno
vsebino predlagane zadeve in stališča delovnega telesa do obravnavanih
vprašanj. |
|
|
3. Poročanje delovnega
telesa svetu |
|
|
64. člen |
|
|
Predsednik delovnega telesa poroča svetu na lastno pobudo
ali na zahtevo sveta o delu delovnega telesa, o izvajanju politike, o
stanju razvoja in odnosih na posameznih področjih dela, o izvrševanju
zakonov, odlokov in drugih predpisov, splošnih aktov, o drugih zadevah,
s katerimi so se ukvarjali in o problemih, ki jih je pri tem ugotovil. |
|
|
65. člen |
|
|
Pri obravnavi poročila o delu delovnega telesa zavzame
občinski svet stališče do njihovega dela in do drugih vprašanj, ki jih
je obravnaval, sprejme sklepe, s katerimi določi naloge delovnega
telesa, da smernice v zvezi z izvajanjem politike, odlokov in drugih
splošnih aktov, zadolži odbor oziroma delovno telo, da sprejme določene
ukrepe. |
|
|
VII. OBČINSKA UPRAVA |
|
|
66. člen |
|
|
Za urejanje razmerij med občinskim svetom in občinsko
upravo veljajo določbe zakonov, statuta občine, poslovnika in drugih
predpisov. |
|
|
Občinski svet spremlja delo občinske uprave tako, da
določi njihovo organizacijo, obravnava delo, določa delovno področje in
smernice za delo. |
|
|
67. člen |
|
|
Predstojnik, ki vodi upravni organ občinske uprave, ima
pravico in dolžnost sodelovati na sejah sveta in njegovih organov,
zlasti, kadar ti obravnavajo osnutke in predloge aktov, s katerim se
urejajo zadeve iz delovnega področja občinske uprave in kadar
razpravljajo o predlogih, ki jih je pripravila občinska uprava. |
|
|
Na sejah sveta in njegovih organov morajo predstojniki, ki
vodijo upravni organ, odgovarjati na vprašanja članov sveta in njegovih
organov, jih obveščati in pojasnjevati zadeve, ki se obravnavajo. |
|
|
Predstojnik lahko določi drugega delavca občinske uprave,
da prisostvuje seji, poroča in daje druga pojasnila. |
|
|
68. člen |
|
|
Predstojnik, ki vodi upravni organ, poroča na zahtevo
občinskega sveta, njegovih organov ali na lastno pobudo o stanju na
določenih področjih občinske uprave, o izvrševanju zakonov, odlokov,
aktov in drugih zadevah iz delovnega področja. |
|
|
69. člen |
|
|
Pri obravnavi poročila o delu občinske uprave svet ugotovi
uspešnost dela in določi smernice za delo ali pa naloži občinski upravi
in predstojniku obveznosti za nadaljnje delo. |
|
|
Svet lahko ob oceni dela občinske uprave sproži postopek
za ugotovitev odgovornosti predstojnika, ki vodi upravni organ. |
|
|
VIII. POSTOPKI
SPREJEMANJA AKTOV OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošna določba |
|
|
70. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik za delo
občinskega sveta, občinski proračun, zaključni račun, in odloke
praviloma po dvofaznem postopku, vse preostale splošne akte pa po
enofaznem postopku. |
|
|
2. Postopek za izdajo
odloka |
|
|
71. člen |
|
|
Sprejem odloka lahko predlagajo: član sveta, župan,
občinski odbor, delovno telo sveta in predstojnik upravnega organa. |
|
|
Predlog odloka pošlje predlagatelj županu. Odlok se
sprejme praviloma v dveh fazah – kot osnutek odloka in kot predlog
odloka. |
|
|
Pobudo za sprejem odloka ali drugega akta lahko podajo
krajevne skupnosti, politične stranke, društva, družbe, zavodi ali
najmanj pet odstotkov volivcev v občini. |
|
|
Pobuda mora biti obrazložena. |
|
|
3. Osnutek odloka |
|
|
72. člen |
|
|
Osnutek odloka mora vsebovati pravni temelj za izdajo
odloka in vsebino, ki v obliki členov formulira rešitve z morebitnimi
alternativami. |
|
|
V obrazložitvi morajo biti navedeni razlogi, zaradi
katerih je odlok potreben, finančna sredstva, ki bodo potrebna za
izvajanje odloka, način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti,
ki bodo nastale, ter katere nove naloge bodo naložene pristojnim
službam, organizacijam, skupnostim in občinam, kakor tudi pomembne
okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja osnutek predlaganega
odloka. |
|
|
73. člen |
|
|
Po končani obravnavi svet določi stališča, pripombe in
predloge k osnutku odloka, na podlagi katerih se pripravi predlog
odloka. |
|
|
Svet lahko določi, da je treba za proučevanje osnutka
odloka ustanoviti posebno delovno telo. |
|
|
Če osnutek odloka ni sprejet, se vrne predlagatelju in
določi s sklepom, v katerem pogledu je treba osnutek spremeniti ali
dopolniti. Hkrati se določi tudi rok, v katerem mora predlagatelj
poslati svetu spremenjen oziroma dopolnjen osnutek. |
|
|
74. člen |
|
|
Svet lahko določi, da se da osnutek odloka v javno
obravnavo in določi rok in način obravnave. |
|
|
75. člen |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga umik osnutka odloka. Tak
predlog svet obravnava in o njem odloči s sklepom. Če svet predlog
sprejme, se postopek za sprejem odloka ustavi. |
|
|
4. Predlog odloka in
amandmaji |
|
|
76. člen |
|
|
Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora
biti obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti, kako so
upoštevane pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku, posebej pa
obrazložiti pripombe in predloge, ki jih ni sprejel, katera vprašanja
bodo urejali izvršilni predpisi in kako bo zagotovljeno izvajanje odloka
ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka. |
|
|
77. člen |
|
|
Pripombe, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog
odloka, se lahko predlagajo le v obliki amandmajev. |
|
|
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po tem poslovniku
pravico predlagati odlok. |
|
|
78. člen |
|
|
Amandma k predlogu odloka mora biti predložen v pisni
obliki županu in ga je treba poslati najmanj sedem dni pred dnem
določenim za sejo, na kateri se bo predlog obravnaval. Amandmaji k
predlogu odloka se pošljejo tudi predlagatelju odloka in delovnim
telesom sveta, ki jih proučijo in predložijo poročilo oziroma zavzamejo
stališče. |
|
|
79. člen |
|
|
Če vsebuje amandma določilo, ki zahteva finančna sredstva,
mora predlagatelj amandmaja hkrati predvideti zagotovitev teh sredstev.
Svet lahko sklene, naj se prouči vpliv teh določb na razpoložljiva
sredstva za zagotovitev financiranja predlagane rešitve. |
|
|
80. člen |
|
|
Amandma k predlogu odloka se sme izjemoma predlagati tudi
po roku iz 78. člena vse do konca obravnave na seji. Amandma mora biti v
pisni obliki in obrazložen z navedbo utemeljenih razlogov. Naprej se
razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z
glasovanjem določi, ali se bo predloženi amandma obravnaval. |
|
|
Če se amandma predlaga med obravnavo na seji sveta, ga
lahko svetnik ali drug predlagatelj poda ustno na seji in nato v pisni
obliki. |
|
|
81. člen |
|
|
Predlagatelji lahko amandmaje spremenijo, dopolnijo, ali
pa umaknejo. Spremembo, dopolnitev ali umik je potrebno obrazložiti.
Svet odloča o amandmaju z večino glasov navzočih svetnikov, razen v
primerih kadar se zahteva za odlok oziroma drug pravni predpis, h
kateremu je amandma predložen, višjo stopnjo soglasja. |
|
|
5. Sprejemanje odloka |
|
|
82. člen |
|
|
Na seji člani sveta obravnavajo predlog odloka in
predlagane amandmaje. Po končani obravnavi se odloča najprej o
amandmajih in sicer o vsakem amandmaju posebej po vrstnem redu, kot so
bili predlagani nato pa o predlogu odloka v celoti skupaj s sprejetimi
amandmaji. |
|
|
83. člen |
|
|
Da bi za odločitev o sprejemu predloga odloka člani sveta
dosegli soglasje, se lahko po potrebi preverja stopnja soglasja s
predhodnimi izjavljanji. |
|
|
O preverjanju stopnje soglasja s predhodnimi izjavljanji
odloči predsedujoči, lahko pa to predlaga tudi član sveta. |
|
|
6. Skrajšani postopek
za izdajo odloka |
|
|
84. člen |
|
|
Na predlog predlagatelja odloka se lahko člani sveta
odločijo, da se na isti seji obravnava in sprejme osnutek in predlog
odloka. Odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sprejmejo,
kadar gre za: |
|
|
1. manj zahtevne spremembe in dopolnitve odloka, |
|
|
2. prenehanje veljavnosti posameznih določb odloka ali
posameznih odlokov, |
|
|
3. manj zahtevno uskladitev z drugimi odloki in zakoni, |
|
|
4. spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi določb
ustavnega sodišča. |
|
|
85. člen |
|
|
V obrazložitvi predloga za sprejem odloka po skrajšanem
postopku mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga
sprejem po skrajšanem postopku. |
|
|
Po razpravi sprejmejo svetniki predlog odloka z
glasovanjem, vključno s sprejetimi pripombami, ki so sestavni del tega
odloka. |
|
|
Če svet ne sprejme predloga za obravnavo odloka po
skrajšanjem postopku, se odlok sprejme po rednem postopku kot osnutek in
predlog. |
|
|
7. Hitri postopek za
sprejem odloka |
|
|
86. člen |
|
|
Odlok se izjemoma sprejme po hitrem postopku. Po hitrem
postopku se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi
odpravljanja večjih motenj in kadar to zahtevajo interesi obrambe,
zaradi naravnih nesreč in drugih izrednih potreb. |
|
|
87. člen |
|
|
Predlog o hitrem postopku sprejema odloka mora biti
posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti
razloge, zaradi katerih predlaga izdajo odloka po hitrem postopku in
opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil po tem
postopku sprejet. |
|
|
88. člen |
|
|
Če svet sprejme predlog, naj bo odlok sprejet po hitrem
postopku, začne takoj na seji sveta obravnavati predlog odloka. Če
predloga odloka ni predlagal občinski odbor, lahko zahteva svet pred
odločanjem od občinskega odbora mnenje o tem predlogu. |
|
|
89. člen |
|
|
Če svet ne sprejme predloga, naj se odlok izda po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za
sprejemanje osnutka in predloga odloka. |
|
|
8. Sprejem drugih
aktov sveta |
|
|
90. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika, ki urejajo način oblikovanja in
sprejemanja odloka, se smiselno uporabljajo tudi za sprejem vseh drugih
aktov občinskega sveta. |
|
|
9. Javna obravnava
odloka |
|
|
91. člen |
|
|
Člani sveta lahko sklenejo, da se da osnutek odloka v
javno obravnavo in s sklepom določijo: |
|
|
– besedilo odloka, ki bo dano v javno obravnavo, |
|
|
– način in rok javne obravnave, |
|
|
– delovno telo, ki bo spremljalo oziroma izvedlo javno
obravnavo. |
|
|
Pripombe in predlogi iz javne obravnave se posredujejo
predlagatelju odloka. |
|
|
70. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom
naslednje akte: |
|
|
–
poslovnik o delu občinskega sveta, |
|
|
–
proračun občine in zaključni račun, |
|
|
–
planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
|
–
odloke, |
|
|
–
odredbe, |
|
|
–
pravilnike, |
|
|
–
navodila, |
|
|
–
sklepe. |
|
|
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne
razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja
in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
71. člen |
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni
račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu
ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega
sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
72. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske
uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
73. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. |
|
|
Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član
občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma
članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta
(v nadaljevanju besedila: predsedujoči). |
|
|
74. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah
občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
75. člen |
|
|
Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega
sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred
dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
76. člen |
|
|
V
prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka. |
|
|
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
|
Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov občinskega
sveta. |
|
|
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka
na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi
predloga odloka. |
|
|
77. člen |
|
|
V
drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu
predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu
predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali
drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet. |
|
|
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih
pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako
besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na
predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se
prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
|
|
78. člen |
|
|
V
drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in
dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan
amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena
četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. |
|
|
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj
odloka. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
79. člen |
|
|
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji
občinskega sveta glasuje večina navzočih članov. |
|
|
O
vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
80. člen |
|
|
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po
enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
|
|
O
predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča
občinski svet na eni obravnavi. |
|
|
81. člen |
|
|
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma
zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V
primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na
predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih
aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih
ne bo obravnaval. |
|
|
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma
obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova
pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski
funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
|
82. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku
sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov
občine. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka
na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do
konca obravnave predloga odloka. |
|
|
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
|
O
uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj
odloka. |
|
|
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo
predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
|
83. člen |
|
|
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na
isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se
sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
|
|
–
manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
|
|
–
prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb
v skladu z zakonom, |
|
|
–
uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi
državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta, |
|
|
–
spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
ali drugih pristojnih organov. |
|
|
V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in
dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave odloka. |
|
|
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta. |
|
|
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da
občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in
da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski
svet takoj po vložitvi predloga. |
|
|
84. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
|
85. člen |
|
|
S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
86. člen |
|
|
Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan
predložiti občinskemu svetu najkasneje do 31. 10 tekočega leta. V letu
rednih lokalnih volitev predloži župan občinskemu svetu proračun v treh
mesecih po začetku mandata. |
|
|
Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za
sestavo proračuna. |
|
|
Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom občinskega sveta
predlog proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna ter sklic
seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu
proračuna občine. |
|
|
Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna občine.
Predstavitev ni časovno omejena. Ob predstavitvi ni razprave. |
|
|
87. člen |
|
|
Predsedniki delovnih teles lahko v petih dneh od vložitve predloga
proračuna občine skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in
predstavniki občinske uprave pojasnijo predlog proračuna občine.
Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna občine
najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega
člena. |
|
|
Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek
sprejemanja predloga proračuna občine, v skladu s tem statutom in
poslovnikom občinskega sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme
in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog
proračuna občine. |
|
|
88. člen |
|
|
V
petih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k
predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge. |
|
|
Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
|
89. člen |
|
|
Župan se najkasneje v desetih dneh opredeli do vloženih pripomb in
predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče
sejo sveta občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o
sprejetju proračuna. |
|
|
90. člen |
|
|
Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. |
|
|
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu.
Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki
in izdatki. |
|
|
91. člen |
|
|
Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih
delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik
občinske uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Občinski
svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o
drugih amandmajih. |
|
|
92. člen |
|
|
Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun
medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov. |
|
|
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. |
|
|
93. člen |
|
|
Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma
trajanje odmora, v katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve. |
|
|
Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan
obrazloži. |
|
|
Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet,
glasuje občinski svet o proračunu v celoti. |
|
|
94. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski
svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo
za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
95. člen |
|
|
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku.
Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti
predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. |
|
|
6. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
|
96. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določb občinskih splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
|
|
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s statutom
občine določen za sprejem odloka po rednem postopku. |
|
|
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
|
97. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb
in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj
občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v
prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. |
|
|
Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik
določa za sprejem odloka. |
|