Na podlagi 58. do 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, štev. 18/84, 32/85, 33/86 in 33/89, Uradni list RS RS, štev. 24/92 in 18/93), v zvezi z 56. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 - s spremembami), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, štev. 110/02) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, štev. 11/99 in 07/01) je Občinski svet na svoji  12. redni seji, dne 29. 12. 2003 sprejel

ODLOK

o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Ormož

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok določa območja na katerih se v občini Ormož plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila, izračun in plačilo nadomestila, oprostitve plačila nadomestila ter nadzor nad izvedbo tega odloka.

2. člen

Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

1. Zazidano stavbno zemljišče

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem členu štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:

1. Pri stanovanjski in počitniški stavbi površina funkcionalne enote kot čista tlorisna uporabna površina vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani (površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebni avto). Pri večstanovanjskih objektih, kjer skupnih in pomožnih prostorov ni možno določiti, se nadomestilo odmeri od čiste tlorisne površine stanovanja, ki se pomnoži s faktorjem 1,15.

2. Pri poslovnih prostorih čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, namenjenih za poslovne dejavnosti, kot so nepokrita in pokrita skladišča, interna parkirišča in dvorišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, površine za izkoriščenje rudnin,….

2. Nezazidano stavbno zemljišče

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem členu štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva,  kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva:

1. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:

- se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele oz. od dela takšne parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske, počitniške ali poslovne stavbe,

- za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko, počitniško oziroma poslovno stavbo in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.

2. v primerih, kjer prostorski akt ne določa gradbenih parcel:

-  se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske, počitniške ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele);

-  v kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba:

a)  ki ima določeno gradbeno parcelo, se površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;

b)  ki še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.

Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje.

Pri odmeri nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele se upošteva dejanska komunalna opremljenost zemljišča in namembnost uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča.

Pri odmeri nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča, kjer prostorski akt ne določa gradbenih parcel se upošteva dejanska komunalna opremljenost nezazidanega stavbnega zemljišča.

Površina istega zavezanca se po različnih namembnostih razdeli na več funkcionalnih enot. En zavezanec ima lahko zaradi različnih namembnosti več funkcionalnih enot na eni ali več lokacijah.

3. člen

Zavezanci za plačilo nadomestila za zazidana stavbna zemljišča po tem odloku so fizične osebe, pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki so neposredni uporabniki funkcionalnih enot (lastniki ali najemniki stanovanja ali poslovnega prostora).

V kolikor se lastnik in najemnik stanovanja ali poslovnega prostora ne dogovorita, kdo bo zavezanec za plačilo nadomestila, se določi kot zavezanec lastnik funkcionalne enote.

Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je lastnik ali neposredni uporabnik zemljišča.

Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih izven pridobivalnega območja namenjenega za izkoriščanje rudnin in pri že izkoriščenih nezazidanih stavbnih zemljiščih predvidenih za sanacijo je zavezanec lastnik ali nosilec rudarske pravice.

Občina Ormož ni zavezanka za plačilo nadomestila, za nepremičnine, ki jih potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti in za nepremičnine, ki so namenjene izvajanju programa v javnem interesu, ki ga sofinancira občina.

4. člen

Sredstva zbrana s plačilom nadomestila so prihodek Občine Ormož.

II. DELITEV NA OBMOČJA PLAČEVANJA NADOMESTILA

5. člen

Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine Ormož, če je na stavbnem zemljišču mogoč priključek na električno in vodovodno omrežje.

Območje občine se glede na stopnjo opremljenosti z javno infrastrukturo in gostoto javnih funkcij razdeli na štiri območja:

6. člen

Območja iz 5. člena odloka so določena na grafični prilogi v merilu 1:5000, ki je sestavni del tega odloka.

III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

7. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami;

2. Namembnost stavbnega zemljišča;

3. Nenamenska uporaba stavbnega zemljišča;

4. Zapuščenost in dotrajanost objekta;

5. Izjemne ugodnosti lokacije za pridobivanje prihodka pri pridobitni dejavnosti.

8. člen

1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in priključki na naprave individualne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:

2. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:

9. člen

Namembnost uporabe stavbnega zemljišča:

- pri stanovanjskem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov namenjeni za stalno bivanje;

- pri počitniškem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov namenjeni za počitniško uporabo in bivalni prostori v zidanicah;

- pri pridobitnem poslovnem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov namenjeni poslovni dejavnosti, razen tistih pridobitnih poslovnih dejavnostih, ki so ovrednotena v 10. členu tega odloka;

- pri nepridobitnem poslovnem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov namenjeni nepridobitni poslovni dejavnosti.

Namembnost se ovrednoti z naslednjimi točkami:

10. člen

Namembnost ostalih pridobitnih poslovnih površin:

1. Pri površini za izkoriščanje rudnin se točkuje m² površine zazidanega stavbnega zemljišča, ki se uporablja za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od urejenih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno;

2. Pri površini na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije predstavljajo celotno funkcionalno zemljišče bazne postaje, pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte (hiše, gospodarska poslopja, poslovne stavbe) se upošteva površina 10 m² po bazni postaji.

Namembnost površin iz 1. in 2. točke tega člena se ovrednoti z naslednjimi točkami:

Nadomestilo se plačuje za nezazidano stavbno zemljišče izven pridobivalnega območja, ki je s prostorskim aktom predvideno za izkoriščanje rudnine in za že izkoriščeno nezazidano stavbno zemljišče predvideno za sanacijo v skladu z ureditvenim načrtom.

Nadomestilo se ne plačuje za nezazidano stavbno zemljišče v pridobivalnem območju na katerem je bila nosilcu rudarske pravice podeljena rudarska pravica in za katero le ta plačuje koncesijsko dajatev.

Površina nezazidanega stavbnega zemljišča izven pridobivalnega območja, ki je s prostorskim aktom predvidena za izkoriščanje rudnine in površina že izkoriščenega nezazidanega stavbnega zemljišča predvidenega za sanacijo se v vseh območjih točkuje s 50 točkami.

Pri namembnostih navedenih v tem členu se ne točkuje opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti, priključki in napravami po 8. členu tega odloka ter izjemno ugodnostjo lokacije po 13. členu tega odloka.

11. člen

Nenamenska uporaba stavbnega zemljišča glede na prostorsko izvedbeni načrt, se ovrednoti z naslednjimi točkami:

12. člen

Za zapuščene in dotrajane objekte se štejejo objekti, če je izpolnjen eden izmed kriterijev:

1. nenaseljen objekt brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti oz.

2. nevzdrževan zunanji videz objekta in pripadajočega stavbnega zemljišča.«

13. člen

Izjemne ugodnosti lokacije poslovnega prostora v pridobitni dejavnosti, glede na možnost ustvarjanja dohodka v zvezi z namenom uporabe, se posamezne funkcionalne enote razvrsti, glede na dejansko uporabo, v tri kategorije, ki se ovrednotijo z naslednjimi točkami:

Razvrstitev posameznih značilnih namembnosti po dejanski uporabi funkcionalne enote se razvrsti po naslednjih kriterijih:

NAMEMBNOST FUNKCIONALNE ENOTE (po standardni klasifikaciji dejavnosti):

IV. IZRAČUN IN PLAČILO NADOMESTILA

14. člen

Letna višina nadomestila se določi po naslednji formuli:

1.    za zazidana stavbna zemljišča

- stanovanjski, počitniški in poslovni objekti

Na = Pu x Nt x Vt

- večstanovanjski objekti

Na = Pu x Nt x Vt  pri čemer je  Pu = Ts x k₁

Podlaga za izračun površine nezazidanega zemljišča pri večstanovanjskih objektih je etažni načrt, v kolikor ta ne obstaja pa je podlaga sorazmerni del uporabne površine stanovanja.

2.    za nezazidana stavbna zemljišča

- kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele

Na = Pn x Nt x Vt x k₂

- kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel

Na = Pn x Nt x Vt x k₃

- nezazidano stavbno zemljišče v skladu z 2a in 2b točko 2. člena tega odloka

Na = (Pp – Pgp) x Nt x Vt x k₄ ali 

Na = (Pp – (Tzg x 1,5)) x Nt x Vt x k₄  

Legenda:

Korekcijski faktorji:

15. člen

Osnova za izračun višine nadomestila so podatki iz občinske evidence objektov za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki jo nastavi in vzdržuje Občinska uprava Občine Ormož.

16. člen

Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Ormož določi Občinski svet s sklepom, na predlog župana, najkasneje do konca leta za naslednje leto.

Ob določitvi vrednosti točke določi Občinski svet s sklepom tudi postopnost obremenitve za zavezance, ki se jim odmeri nadomestilo od celotne površine nezazidanega stavbnega zemljišča.

17. člen

Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v skladu z določili zakona o davčnem postopku. Odločbo o odmeri izda zavezancu pristojni davčni urad, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti v skladu z zakonom o davčnem postopku.

Zavezanci morajo prijaviti Občinski upravi Občine Ormož nastanek obveznosti za plačilo nadomestila in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila v 30 dneh po nastali spremembi.

Obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki nastanejo po pravnomočnosti odločbe za tekoče leto, se upoštevajo za naslednje odmerno leto.

V. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA

18. člen

Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zavezanci ne plačujejo v primerih, določenih v 1. odst. 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih.

Zavezanci so lahko delno ali v celoti oproščeni plačila nadomestila za določen čas v naslednjih primerih:

- na zahtevo zavezanca v primerih določenih 2. odst. 59. člena prej navedenega zakona;

- če je zavezanec prejemnik denarne socialne pomoči;

- zaradi elementarnih in drugih nezgod;

- če bi plačilo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.

Kriteriji in merila za oprostitve iz drugega odstavka tega člena se določijo s posebnim pravilnikom.

19. člen

Vlogo za oprostitev plačila nadomestila je potrebno na podlagi pisnega zahtevka in predložene dokumentacije vložiti na Občini Ormož najkasneje do 15. novembra tekočega leta za naslednje odmerno leto.

O oprostitvi odloča Občinski svet občine Ormož.

VI. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE

20. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe ter DURS.

21. člen

Z denarno kaznijo od 60.000,00 SIT do 360.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek, če ne vloži prijave za odmero nadomestila v skladu z 2. odst. 17. člena tega odloka ali ne posreduje pravilnih podatkov.

Z denarno kaznijo od 20.000,00 SIT do 60.000,00 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 

Z denarno kaznijo od 20.000,00 SIT do 60.000,00 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

22. člen

Osnova za nastavitev evidence o objektih za nadomestilo so uradne državne in občinske evidence. Podatki, ki so osnova za nadomestilo po tem odloku se ob nastavitvi ocenijo in pošljejo v preverjanjem zavezancem.

Zavezanci so dolžni na zahtevo občine Ormož posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila oz. sodelovati pri vzpostavitvi evidence, ki jo nastavi in vzdržuje Občina Ormož, pri čemer za njihovo pravilnost odgovarjajo.

Zavezancu, ki ne posreduje pravilnih podatkov o velikosti svojih funkcionalnih enot, se za višino odmere nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče uporabi podatek iz uradne evidence, za višino odmere nadomestila za zazidano stavbno zemljišče, pristojni davčni urad odmeri nadomestilo v velikosti 200 m² za stanovanjske površine, 100 m² za počitniško namembnosti in 500 m² za poslovno namembnost.

23. člen

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 7/99), Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 2/02) in Pravilnik o merilih in kriterijih za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 13/00).

24. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož, uporabljati pa se začne s 01. 01. 2004.

Številka: 423-007/2003 01 9

Ormož, dne 29. 12. 2003

                                                                                            Župan Občine Ormož

 Vili Trofenik l.r.

 Priloge:

- Grafične priloge iz 5. člena tega odloka