|
Na podlagi 12. in 23. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03
– ZZK) in na podlagi 17. člena
Statuta Občine Kungota (Uradni list RS, št. 16/99, 107/1 in 12/04)
je Občinski svet Občine Kungota na 20. seji dne 12. 10 2006 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem
lokacijskem načrtu za del naselja |
|
|
v Zgornji Kungoti –
Plintovec |
|
|
ki vključuje zemljišča s parcelnimi številkami: |
|
|
65/1, 64/7, k.o. Plintovec, |
|
|
64/4, k.o. Plintovec, |
|
|
65/2, 64/37, k.o. Plintovec, |
|
|
65/7 in 64/9, k.o. Plintovec. |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine
Maribor-Pesnica za obdobje 1986–2000 in družbenega plan Občine
Maribor-Pesnica za obdobje 1986–1990 za območje Občine Kungota v letu
2003 (Uradni list RS, št. 81/04), sprejme občinski lokacijski načrt ZA
DEL NASELJA V ZGORNJI KUNGOTI – PLINTOVEC, ki vključuje zemljišča s
parcelnimi številkami: 65/1, 64/7, 64/4, 65/2, 64/37, 65/7 in 64/9 v
k.o. Plintovec (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt – OLN), ki ga je
izdelala družba INGENIOS, Razvoj in management projektov, mag. Leon
Lozar s.p. v oktobru 2006 pod številko U-001/06. |
|
|
1a. člen |
|
|
(predmet odloka) |
|
|
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem
lokacijskem načrtu za del naselja v Zgornji Kungoti – Plintovec
(objavljen v Ur. listu RS, št. 113/2006), ki jih je izdelalo podjetje
URBIS d. o.o. Maribor, Jezdarska ul. 3, Maribor, številka naloge 2007/OPPN-130. |
|
|
2. člen |
|
|
(1) Sestavni deli lokacijskega načrta so: |
|
|
A – besedilo lokacijskega načrta: |
|
|
1. Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta |
|
|
2. Odlok |
|
|
|
|
|
B – kartografski del lokacijskega načrta: |
|
|
1. Načrt namenske rabe prostora – izsek |
|
|
2. Prikaz lege prostorke ureditve v širšem območju |
|
|
3. Načrt parcelacije |
|
|
4. Ureditvena situacija s prikazom lokacijskih pogojev in
usmeritev za projektiranje |
|
|
5. Karakteristični prerezi |
|
|
6. Prometna ureditev |
|
|
7. Situacija komunalnih vodov |
|
|
|
|
|
C – seznam prilog lokacijskega načrta: |
|
|
(2) Sestavni deli lokacijskega načrta iz tega člena so
sestavni del tega odloka. |
|
|
2a. člen |
|
|
(sestavni deli) |
|
|
Spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za del
naselja v Zgornji Kungoti – Plintovec obsegajo: |
|
|
I. SPLOŠNI DEL |
II. ODLOK |
III. KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI |
1. Izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela veljavnega
občinskega lokacijskega načrta M - 1: 1000 |
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M -
1: 1000 |
3. Ureditvena situacija s prikazom vplivov s sosednjimi območji
M - 1: 5000 |
4. Zazidalna situacija s karakterističnim prerezom M - 1: 1000 |
5. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo M - 1: 1000 |
6. Načrt parcelacije M - 1: 1000 |
IV. POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O
PROSTORSKI UREDITI |
V. SEZNAM PRILOG PODROBNEGA NAČRTA |
1. Seznam nosilcev urejanja prostora ter smernice in mnenja |
2. Povzetek za javnost |
3. Seznam strokovnih podlag |
|
|
|
3. člen |
|
|
(1) Ta odlok določa lokacijske pogoje za pripravo
projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi
objektov ter prostorske ukrepe po predpisih o urejanju prostora. |
|
|
(2) Ta odlok določa ureditveno območje, umestitev
načrtovane ureditve v prostor, rešitve prometne, energetske in druge
gospodarske infrastrukture ter obveznost priključevanja objektov nanjo,
rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne
dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za
obrambo, ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, faznost
izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje
lokacijskega načrta, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in
izvajalcev. |
|
|
4. člen |
|
|
Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor-Pesnica za obdobje 1986–2000
in družbenega plan Občine Maribor-Pesnica za obdobje 1986–1990 za
območje Občine Kungota v letu 2003 (Uradni list RS, št. 81/04) je za to
območje kot način urejanja določen lokacijski načrt, namenska raba pa je
del stanovanjsko območje in del centralne dejavnosti. |
|
|
II. UREDITVENO OBMOČJE |
|
|
5. člen |
|
|
(ureditveno območje) |
|
|
Predmet lokacijskega načrta je del ureditvenega območja
Zg. Kungota, ki se nahaja v jugovzhodnem delu naselja Zgornja Kungota.
Obsega površino približno 28.800 m2 na parcelah št. 65/1, 64/7, 64/4,
65/2, 64/37, 65/7 in 64/9, vse k.o. Plintovec. |
|
|
Predmet sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta zajema
parcele s parcelnimi številkami: 64/56, 64/57, 64/58, 64/59, 64/60,
64/61, 64/62, 64/63, 64/64, 64/65, 64/66, 64/67, 64/68, 64/69, 65/14,
65/14, 65/15, 65/16, 65/17, 65/18, 65/19, 65/20, 65/21, 65/22, 65/23,
65/24, 65/25, 65/26, 65/27 in 65/28, vse k.o. Plintovec. |
|
|
Velikost območja je 15,52 ha. |
|
|
Ureditveno območje sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta
je razvidno iz grafičnih načrtov. |
|
|
6. člen |
|
|
(meja območja) |
|
|
Meja območja obravnave je skladna z mejo območja, ki je
označena v kartografskem delu lokacijskega načrta in meji: |
|
|
na severu z ulico s parcelno št. 64/3 in 64/1, v k.o.
Plintovec, |
|
|
na jugu s cesto s parcelno številko 510/2, v k.o.
Plintovec, |
|
|
na vzhodu s pobočjem ter obstoječo zazidavo, |
|
|
na zahodu pa z regionalno cesto RII-436. |
|
|
Meja območja sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta
poteka po zunanjem robu sklenjenega območja v prejšnjem členu citiranih
parcel in je razvidna iz kartografskega dela. |
|
|
7. člen |
|
|
(funkcija območja) |
|
|
Celotno ureditveno območje je namenjeno |
|
|
1. v vzhodnem (V) delu območja – stanovanjsko območje –
pozidavi s prostostoječimi stanovanjskimi stavbami (hišami), njihovim
funkcionalnim površinam in spremljajoči komunalni infrastrukturi, |
|
|
2. V zahodnem (Z) delu območja – območje centralnih
dejavnosti – pozidavi s prostostoječimi stavbami (hišami) s kombinirano
dejavnostjo stanovanjska – centralna dejavnost, njihovim funkcionalnim
površinam in spremljajoči komunalni infrastrukturi. |
|
|
V območju sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta
velja: |
Namenska raba prostora: |
Osnovna namenska raba: stavbno zemljišče v ureditvenem območju, |
Podrobnejša namenska raba: površine za stanovanja, |
Predvidena je izgradnja različnih tipov stanovanjskih objektov: |
- dveh vila blokov na severovzhodnem delu območja , |
- šestih eno ali dvostanovanjskih prosto stoječih objektov po
vzhodnem robu območja, |
- ena vrsta stavb v nizu po zahodnem robu območja |
- dve vrsti stavb v nizu na severozahodnem delu območja. |
Ob objektih se uredijo parkirne in manipulativne površine za
potrebe vsakega posameznega objekta. |
Dostop do objektov je predviden preko sistema prometnih površin,
ki med seboj povezuje vse objekte in jih navezuje na glavno
cesto, ki teče vzdolž zahodne strani območja |
|
|
|
8. člen |
|
|
(vplivno območje) |
|
|
Na osnovi 5. člena 2. točke Pravilnika o vsebini, obliki
in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah
njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04), v nadaljevanju
Pravilnik, je znotraj meja ureditvenega območja občinskega lokacijskega
načrta tudi skupno vplivno območje pričakovanih vplivov. To torej ne
sega izven meje ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta, ki
je določeno na osnovi 5. člena Pravilnika, kolikor se bodo vsa gradbena
dela izvajala v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
|
8a. člen |
|
|
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) |
|
|
Širše območje sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega
načrta leži na južnem delu naselja Zgornja Kungota, vzhodno od
reke Pesnice. |
Ožje gledano leži območje tik vzhodno ob regionalni cesti R2 –
436/1328 Počehova – Zg. Kungota in se nanjo prometno navezuje. |
V spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta so
opisani tudi posegi in ureditve izven ureditvenega območja
sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta, ki so
potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture. |
|
|
|
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE |
|
|
V PROSTOR |
|
|
9. člen |
|
|
(program v območju) |
|
|
(1) V vzhodnem delu območju se uredi
15 8 zazidalnih enot
namenjenih gradnji stanovanjskih hiš z garažami. (območje 1) |
|
|
(2) V zahodnem delu območja se uredi 13 zazidalnih enot
namenjenih gradnji stanovanjsko-poslovnih hiš, kombinirana stanovanjska
s centralno dejavnostjo. (območje 2 in 3) |
|
|
(2) V zahodnem delu območja se uredijo 4 zazidalne enote namenjene
gradnji stanovanjsko – poslovnih hiš, kombinirana stanovanjska s
centralno dejavnostjo (Območje 2). |
|
|
(3) Uredijo se infrastrukturni hodniki z dovoznimi potmi
in instalacijskimi napeljavami. |
|
|
Območje 1 |
|
|
(zazidalne enote od 1S do
15
8
S) |
|
|
– gradnja stanovanjskih stavb |
|
|
|
|
|
Območje 2 |
|
|
(zazidalne enote od 16P do 23
19 P) |
|
|
– gradnja stavb s centralno dejavnostjo ali stavb s
kombinirano stanovanjsko – centralno dejavnostjo ali stanovanjskih stavb |
|
|
Območje 3 |
|
|
(zazidalne enote od 23SP do 28SP) |
|
|
– gradnja stavb s kombinirano stanovanjsko – centralno
dejavnostjo ali stanovanjskih stavb (velikost poslovnega dela do 30 m2) |
|
|
(4) Dovoljene so pisarniške dejavnosti, dopuščamo možnost
opravljanja mirnih storitvenih dejavnosti, če je za predvideno dejavnost
možno zagotavljati ustrezne higiensko tehnične, požarnovarnostne in
prometne pogoje. Trgovske (izjema je internetna prodaja) in gostinske
dejavnosti niso dovoljene. |
|
|
Območje sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta je
razdeljeno na štiri območja, vsako od njih ima svoje
značilnosti: |
Območje O1 (objekti št. 1 in 2) |
Nahaja se v SV delu območja in zajema ureditev dveh vila blokov
z zunanjo ureditvijo parkiranja, skupnih površin in igrišča za
otroke. |
Območje O2 (objekti št. 3 – 8) |
Nahaja se v JV delu območja in zajema ureditev šestih prosto
stoječih eno ali dvostanovanjskih stavb, kjer je možna dejavnost
stanovanjska ali kombinirana stanovanjsko – centralna. |
Območje O3 (objekti št. 9 _ 23) |
Nahaja se na JZ delu območja med predvideno cesto 1 in cesto R2
– 436/1328 Počehova – Zg. Kungota. Zajema ureditev gradnje v
nizu (posamezna enota je eno ali dvostanovanjska), kjer je možna
dejavnost stanovanjska ali kombinirana stanovanjsko – centralna. |
Območje O4 (objekti št. 24 – 29) |
Nahaja se na SZ delu območja med predvideno cesto 1na vzhodu,
cesto 2 na jugu in cesto R2 – 436/1328 Počehova – Zg. |
Kungota na zahodu, na dva dela pa ga deli predvidena cesta 4. |
Zajema ureditev gradnje v nizu (posamezna enota je eno ali
dvostanovanjska), kjer je možna dejavnost stanovanjska ali
kombinirana stanovanjsko – centralna. |
|
|
|
10. člen |
|
|
(lega objektov) |
|
|
(1) Novo parcelacijo določa zakoličbena situacija. Potek
parcelnih mej je podan z zakoličbenimi koordinatami. |
|
|
(2) Stavbe znotraj posamičnih zazidalnih enot je potrebno
locirati tako, da ne presegajo gradbene meje. |
|
|
(3) V projektni dokumentaciji se znotraj gradbene meje
določi natančna pozicija stavbe. |
|
|
(4) Odmiki se merijo od najbližjega dela zidu ali balkona
stavbe (vključno z vertikalno projekcijo zidov nad tlemi) do sosednje
meje. |
|
|
(5) Približevanja stavb parcelnim mejam sosednjih enot je
v primeru odmikov manjših od 5m potrebno uskladiti s soglasjem soseda,
požarno varnostnimi predpisi in higiensko tehničnimi normativi. |
|
|
(6) Odmiki enostavnih in pomožnih objektov so enaki kot za
osnovne objekte. |
|
|
(7) Elementi zunanje ureditve: podporni zidki, ograje,
zunanje stopnice, temelji, instalacijski vodi in naprave ter tlakovanja
se lahko izvajajo do sosednje parcelne meje, če ni meja s cesto. V
primeru, da bi vplivi med gradnjo tovrstnih objektov presegali sosednjo
mejo (posipanje terena med izkopom, dostop izvajalcev in mehanizacije na
površino sosednje parcele zaradi zahtev izvedbe), je za tak poseg
potrebno soglasje soseda mejaša. |
|
|
(8) Višinsko pozicioniranje stavbe in zunanje ureditve
mora upoštevati niveleto ceste, reliefne danosti in odnos do sosednjih
zazidalnih enot. Višinske razlike je v čim večji meri reševati z
brežinami. |
|
|
V območju sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta je lega
objektov na zemljišču prikazana na grafičnem načrtu št. 4. |
|
|
11. člen |
|
|
(regulacijski
elementi) |
|
|
(1) Gradbena meja določa dovoljeno mejo pozidave znotraj
katere je možno stavbe premikati in povečevati, vendar se bruto
zazidalna površina stavb lahko poveča največ za 20%. |
|
|
(2) Regulacijske črte določajo geometrijo stavb, z njimi
se regulira prevladujoča smer v geometriji oblikovanja stavb. |
|
|
(3) Regulacijska točka določa obvezujočo začetno točko
pozidave, ki se nadaljuje v smeri regulacijske črte. |
|
|
(4) Regulacijska črta določa lego in smer slemena stavbe. |
|
|
(5) Lokacija zazidalnih enot, gradbenih meja,
regulacijskih črt in regulacijskih točk je definirana z zakoličbeno
situacijo. Zakoličbene koordinate so določene v Gauss-Kriegerjevem
koordinatnem sistemu. |
|
|
V območju sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta so lege
in velikosti objektov določene in prikazane na grafičnem načrtu št. 4. |
|
|
12. člen |
|
|
(lokacijski pogoji in
usmeritve za projektiranje) |
|
|
(1) Tipologija zazidave: Prostostoječe stavbe, sestavljene
iz stanovanjskega ali poslovnega dela in prizidka garaže. |
|
|
(2) Lokacija stavb je pogojena s predpisanimi odmiki stavb
od parcelnih mej, z gradbeno mejo, regulacijsko točko in regulacijsko
črto. Stanovanjske stavbe so lahko zasnovane s prizidanimi garažami s
spremljajočimi servisnimi prostori. |
|
|
(3) Dostopi: Uvoz v garažo mora biti lociran tako, da je
vanjo mogoče zapeljati neposredno z dovozne ceste; lociran mora biti
torej na strani stavbe, ki je najbližja cesti. |
|
|
(4) Velikost in zmogljivost stavb: Predvidena je gradnja
eno ali dvostanovanjskih stavb. Najmanjša zazidana površina zazidalne
enote znaša 81 m2. |
|
|
(5) Pogoji glede etažnosti in višin so prikazani v
grafičnem delu. |
|
|
(6) Etažnost je določena enotno za vse stavbe. Vse stavbe
so enonadstropne (P+1), Garaže ali nadstrešnice so pritlične (P). stavbe
ne bodo podkletene. Najvišja dovoljena svetla višina etaže je 2.7 m. V
primerih ustrezne tlorisne zasnove je dovoljeno uporabiti del podstrešja
kot mansardo. Dopustna je tudi združitev volumna mansarde s spodaj
ležečo etažo. |
|
|
(7) Nulte kote stavb se natančno določijo v projektni
dokumentaciji glede na nivelete predvidenih cest v skladu z navedenimi
pogoji tega odloka in predpisi. Določitev višinskih kot objektov ne sme
negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov. |
|
|
(8) Višinska kota pragov stavb, ki se nahajajo v območju
istega prereza prečno čez območje ureditve, mora biti v vsakem prečnem
prerezu najman 20 cm nad najnižjo koto regionalne ceste in najman 10 cm
nad najnižjo točko predvidene ceste 1. Za vse stavbe velja enotni pogoj,
da mora biti višinska kota pragov stavb najmanj 20 cm nad najnižjo
višinsko koto regionale ceste vzdolž območja ureditve. |
|
|
V območju sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta
veljajo naslednji pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo: |
Dimenzije in umestitev objektov v prostor so prikazane na
grafičnem načrtu št. 4. |
Tlorisi so pravokotne oblike, predvidene dimenzije so: |
- 19,00 x 19,00 m za večstanovanjski vila blok – z možnostjo
širitve in prestavitve v območju za pozidavo, |
- 11,00 x 8,00 m za prosto stoječe eno ali dvostanovanjske
stavbe |
– z možnostjo širitve in prestavitve v območju za pozidavo, |
- 7,50 x 11,00 m za enoto pozidave v nizu v JZ delu – z
možnostjo širitve in prestavitve v območju za pozidavo,, |
- 11,00 x 8,00 m za enoto pozidave v nizu v SZ delu – z
možnostjo širitve in prestavitve v območju za pozidavo. |
Velikosti objektov znotraj območja za pozidavo so lahko manjše
ali večje od zarisanih, možna je tudi drugačna oblika in
velikost vsakega posameznega objekta oziroma enote pozidave, kar
se določi s projektno dokumentacijo. . |
Višine objektov so: |
- za prosto stoječe eno ali dvostanovanjske stavbe P + 1 ali P+
M; |
- za pozidavo v nizu P + 1 ali P+ M; |
- za večstanovanjska objekta P + 2 ali P+2+M. |
Možna je tudi nižja izvedba posameznega objekta. |
Objekti so nepodkleteni. |
Parkirni prostori se lahko pokrijejo z nadstrešnico. |
|
|
|
13. člen |
|
|
(oblikovanje zunanje
podobe objektov) |
|
|
(1) Oblikovanje zunanje podobe stavbe določa regulacijska
črta, ki je določena za vsako zazidalno enoto posebej in določa
izhodišče za oblikovanje osnovne geometrije stavbe. Z njo morajo biti
vzporedne vzdolžne fasade in glavno sleme stavbe. Celotna zasnova stavbe
mora čitljivo odražati smer, ki je določena z regulacijsko črto.
Regulacijska točka določa obvezujočo začetno točko slemena, ki se
nadaljuje v smeri regulacijske črte. |
|
|
(2) Streha nad osnovnim tlorisom stanovanjskega dela
stavbe je simetrična dvokapnica z naklonoma navzven.
Naklon strešin
znaša 21 stopinj
Naklon strešin znaša med 21° in 45°. Dopustna je izvedba posameznih delov strešin z
minimalnim naklonom – sistem ravne strehe. Streha garaže ali
nadstrešnice je enakega naklona kot streha osnovnega objekta, dovoljena
je ravna streha ali enokapnica z blagim naklonom. V takšnih primerih je
obvezna izvedba atike. V primeru enotnega oblikovanja vseh objektov v
območju urditve je dopustna določitev tudi drugačnih naklonov strešin,
vendar mora biti tudi v tem primeru oblikovanje strešin poenoteno. |
|
|
(3) Dovoljena je členitev strešin po višini in tlorisu.
Kritina je strukturna. Barva kritine je opečno rdeča. Strešna okna so
dovoljena. Dopustna je izvedba delov strešin v steklu. |
|
|
(4) Dopustna je izvedba zamikov fasadnih zidov, Zamik mora
znašati vsaj 1,00 m. |
|
|
(5) Možna je izvedba strešin brez napušča. |
|
|
(6) Barva fasad je omejena na spekter barv od bele,
svetlih peščenih tonov do manj intenzivnih toplih tonov, na manjših
površinah se lahko uporabijo močnejši barvni odtenki. |
|
|
(7) Višina stavb je določena z etažnostjo P+1, najvišjo
dovoljeno svetlo višine etaže, ki je 2.7 m. |
|
|
V območju sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta
velja: |
Objekti so grajeni klasično masivno ali montažno z masivnimi
vmesnimi ploščami in dvokapnimi strehami s čopi ali brez,
naklonov med 21° in 45°. Osnovno obliko strehe se lahko
dopolnjuje z drugimi oblikami strehe. Dopustna je izvedba
posameznih delov strešin z minimalnim naklonom – sistem ravne
strehe. |
Streha nad dvema večstanovanjskima objektoma v območju O1 je
lahko dvokapna s čopi ali brez, naklonov med 21° in 45°, pri
čemer je mansarda izkoriščena. V primeru enokapne strehe je
etažnost maksimalno P + 2. |
Nadstrešnice se za vrstno pozidavo praviloma locirajo na strani
dovoza iz dostopne ceste na parcelo, za individualne
stanovanjske objekte pa se mikrolokacija nadstrešnice ali garaže
določi s projektno dokumentacijo. Lahko stojijo samostojno ali
ob objektu. |
Lahko so izvedene klasično ali iz prefabriciranih elementov. |
Parkirne površine ob vila blokih je možno izvesti kot
nadstrešnico. |
Ob njih je možna postavitev pomožnih objektov, namenjenih
shrambam vsakega posameznega stanovanja. |
|
|
|
14. člen |
|
|
(zunanje površine) |
|
|
(1) Zunanje površine okrog stavb v posameznih zazidalnih
enotah so namenjene ureditvi dovoznega platoja, kjer je potrebno
predvideti vsaj 2 parkirni mesti + 10% za obiskovalce na stanovanjsko
enoto, ureditvi prostora za zabojnike za odpadke, ureditvi zelenih
površin, vrtov in ostalih funkcionalnih površin (hodniki, terase, vrtne
ute …). |
|
|
(2) Vsaj 30% površine zazidalne enote mora biti
ozelenjene. |
|
|
V območju sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta
velja: |
Usmeritve za ureditev zelenih površin znotraj območja obdelave
so prikazani na grafičnem načrtu št. 4. Ureditev je zarisana
načelno, natančno se vsi elementi opredelijo v projektni
dokumentaciji. |
Zunanje površine v območju O1 so namenjene ureditvi parkirišč za
lastnike stanovanj v dveh večstanovanjskih objektih. |
Parkiranje se uredi po principu 1,5 parkirnega mesta na eno
stanovanjsko enoto. |
V sklopu skupnih površin se uredi tudi prostor za zabojnike
oziroma ločeno zbiranje odpadkov, predvideti je možno tudi
ostale funkcionalne površine (vrtne ute, shrambe, terase). |
Preostale površine se smiselno tlakuje in s tem ustvari peš
dostope, ostale površine pa zazeleni, del se jih lahko nameni za
zunanji podaljšek bivalnih prostorov stanovanj v pritličju. |
Zelene površine so namenjene tudi postavitvi oziroma ureditvi
igral, otroških igrišč, klopi in podobno. |
V območju O2 se uredi dovozni plato, kjer se predvidi parkiranje
na prostem ali pod nadstrešnico z dvema parkirnima mestoma + 10%
za obiskovalce na stanovanjsko enoto. |
V območju O3 in O4 se predvidi parkiranje osebnih avtomobilov na
prostem ali pod nadstrešnico po principu 1,5 parkirnega mesta na
eno stanovanjsko enoto. V primeru gradnje individualnih
stanovanjskih objektov v območjih O3 in O4 se parkiranje
zagotovi po principu 2 parkirnih mest + 10 % za obiskovalce na
stanovanjsko enoto. |
Nadstrešnice ali garaže ob objektih se lahko postavijo na
parcelno mejo, vendar morajo biti z vsemi svojimi deli (napušči,
žlebovi, …) v celoti znotraj zemljiške parcele. |
Za zasaditev zelenih površin se uporabijo avtohtone travne,
zeliščne, grmovne in drevesne vrste. |
Del površin se smiselno tlakuje, na straneh proti prometnicam se
predvidijo prostori za zabojnike za smeti, ki so na vizualno
neizpostavljenih mestih. |
Med posameznimi investitorji je dovoljena postavitev ograj na
parcelno mejo. |
|
|
|
15. člen |
|
|
Skupne površine se uredijo na podlagi projektne
dokumentacije, ki bo določila ureditev komunalne infrastrukture. Skupne
površine so sestavljene iz infrastrukturnih hodnikov. Osnovni prerez
infrastrukturnega hodnika (cesta 1) se sestoji iz asfaltnega cestišča v
širini 5 m in obojestranskega pasu v skupni širini 3 m. Obojestranski
pas omogoča izvedbo hodnikov za pešce, robnikov, javne razsvetljave in
komunalnih vodov. Širina infrastrukturnega hodnika se lahko prilagodi
(sprememba predlagane parcelacije), če bo to narekovala izvedba posebnih
gradbenih ukrepov (širitve). |
|
|
16. člen |
|
|
(parcelacija) |
|
|
(1) Določena je nova parcelacija, ki določa
infrastrukturne hodnike in zazidalne enote. |
|
|
(2) Načrt parcelacije je narejen na digitalni geodetski
podlogi v Gauss-Krieger koordinatnem sistemu. V načrtu so podane
posamezne karakteristične zakoličbene točke. Prenos na teren je mogoč z
uporabo digitalnih podatkov. |
|
|
(3) Dopustna je določena korekcija infrastukturnega
hodnika vendar ob pogoju, da takšna sprememba ne vpliva na program v
OLN. |
|
|
(4) Načrt parcelacije je predstavljen na istoimenski
risbi, koordinate zakoličbenih točk bodo podane v priloženi preglednici. |
|
|
17. člen |
|
|
(gradnja
nezahtevnih in enostavnih
objektov) |
|
|
(1) Gradnja enostavnih objektov se lahko izvaja v skladu z
določili Pravilnika o vrstah zahtevnih,
manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov, brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z
objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04)
veljavne zakonodaje in pravilnikov ter v skladu z določili
ostalih občinskih odlokov. V primeru spremembe zakonodaje se upoštevajo
določbe nove zakonodaje, vendar ne tiste, ki bi omogočale gradnjo
večjih, zahtevnejših, vplivnejših objektov od tistih, ki so določeni v
sedaj veljavni zakonodaji. |
|
|
(2) Tovrstna gradnja je dopuščena samo znotraj črte
gradbene meje. |
|
|
Znotraj območja obdelave sprememb in dopolnitev občinskega
lokacijskega načrta je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih
nezahtevnih in enostavnih objektov: |
- objekti za lastne potrebe (nadstrešnica, garaža, steklenjak,
uta, bazen, lopa, greznica, rezervoar UNP, mala komunalna
čistilna naprava, zajetje – vodnjak, zbiralnik kapnice, utrjeno
dvorišče); |
- ograje; |
- škarpe in podporni zidovi; |
- pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti,
pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); |
- urbana oprema; |
- začasni objekti, namenjeni skladiščenju. |
Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo znotraj
zemljiške parcele, vendar morajo biti z vsemi svojimi deli
(napušči, žlebovi, …) v celoti znotraj zemljiške parcele. |
|
|
|
18. člen |
|
|
(ostale usmeritve) |
|
|
(1) Gradnja nasipa ali vkopa dovozne ceste se lahko izvaja
tudi na površinah posameznih zazidalnih enot, če to narekuje
oblikovanost zemljišča in se s tem izognemo potrebi po gradnji
podpornega zidu. |
|
|
(2) Prehod med višinskimi razlikami med zazidalnimi
enotami in znotraj zazidalnih enot se lahko izvede z brežinami. Dopustna
je gradnja podpornih zidov ne višjih od 1 m, ter izvedba brežine v
naklonu 2:1 (dolžina : višina), dopustna je izvedba brežine s podpornimi
elementi, ki omogočajo vmesno ozelenitev. Površina brežine se ozeleni z
avtohtonimi rastlinami. |
|
|
(3) Gradnja objektov v bližini meja lokacijskega območja
se mora višinsko uskladiti s površinami izven območja tako glede
najnižje kote objekta kot odmika od meje. Gradnja ne sme povzročiti
potrebe po izvedbi nasipa ali vkopa na površini izven območja oziroma
gradnje podpornih zidov višjih od 1 m. |
|
|
(4) Gradbene parcele se zaključijo na enoten način.
Ograjni zidovi oziroma ograje morajo biti postavljeni na način, da je
zagotovljena preglednost horizontalnih krivin ceste in cestnih dovozov. |
|
|
(5) Ograditev parcel se lahko izvede le v skladu s 1.
točko 17. člena tega odloka. |
|
|
(6) Ograjevanje zazidalnih enot se lahko izvede z ograjo
iz kovinske mreže na jeklenih stebričih. Ograje se ozeleni z
vzpenjalnimi rastlinami ali grmovnicami. Dopustna je izvedba zelenih
meja (obrezlijve grmovnice) ali izvedba lesenih plotov v ožinah med
objekti. Dopustna je izvedba betonskega podstavka pod mrežno ograjo za
izenačitev višinskih razlik v terenu. Višina podstavka ne sme presegati
50 cm. Skupna višina ograje ne sme presegati 2,0 m. |
|
|
IV. REŠITVE PROMETNE,
KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO |
|
|
19. člen |
|
|
(prometna
infrastruktura) |
|
|
(1) V območju urejanja se zgradijo dovozne ceste, ki so
poimenovane z delovnimi imeni: CESTA 1, CESTA 2, CESTA 3 in CESTA 4. |
|
|
(2) Navezave predvidenih cest na obstoječo prometno
infrastrukturo so določene v kartografskem delu lokacijskega načrta. |
|
|
(3) V križišču regionalne ceste s CESTO 2 in uvozom na
bencinski servis se formira novo štiri krako križišče. Na glavni
prometni smeri je potrebno dodati pasove za leve zavijalce, promet
kanalizirati z otoki in predvideti posebne površine za pešce in
kolesarje. Te površine za pešce in kolesarje se lahko gradijo fazno
ločeno od rekonstrukcije ceste, predstavljajo pa omejitev v prostoru. |
|
|
(4)
(3) CESTI 1 in 2 sta širine 5,0 m in obojestransko omejeni
s hodniki za pešce širine 1,5 m. Minimalna skupna širina cestnega sveta
znaša 8,0 m
Vozišče CESTE 1 je širine 5,50 m in ima obojestranski hodnik za pešce
širine po 1,25 m. CESTI 3 in 4 pa sta opredeljeni kot enosmerni cesti, širine
3,5 m. Obe imata predvideno prometno smer na sever. CESTA 3 ima na
zahodni strani še predviden hodnik za pešce
širine
s širino vozišča 1.5 m. |
|
|
(5)
(4) Na območju kjer dograditev hodnika regionalne ceste
posega na privatne parcele, predstavlja za te parcele le omejitev v
prostoru, ki je določena skladno z varovalnim pasom kategorizirane
regionalne ceste. |
|
|
(6)
(5) Predvidene ceste znotraj ureditvenega območja se
izvedejo v okvirih infrastrukturnih hodnikov. Širina infrastrukturnega
hodnika se lahko prilagodi (sprememba predlagane parcelacije), če bo to
narekovala izvedba posebnih gradbenih ukrepov (širitve). |
|
|
(7)
(6) Hitrost na predvidenih cestah je podrejena pešcem in
kolesarjem in ne sme presegati 30 km/h. |
|
|
(8)
(7) Za vse objekte v ureditvenem območju je potrebno
urediti dovoz na skupno cesto. Izvedba dovoza iz drugih smeri ni
dopustna. |
|
|
(9)
(8) Priključek in njegova neposredna okolica ob cesti
morata biti urejena tako, da je zagotovljen preglednostni trikotnik. |
|
|
(10)
(9) Pri ureditvi vseh hodnikov, ploščadi in dostopov do
javnih objektov je treba upoštevati vsa določila veljavnega pravilnika
za projektiranje objektov brez grajenih ovir. |
|
|
(11)
(10) Parkiranje na površini ceste ni dovoljeno. |
|
|
(12)
(11) Pri pripravi projetov za pridobitev gradbenega
dovoljenja za gradnjo cest je potrebno preveriti ustreznost predvidenih
rajdnih krogov ali radijev za dolžino komunalnega vozila 8.25 m in
širino vozila 2.5 m in jih po potrebi povečati. |
|
|
V območju sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta
je potrebno: |
- Na območju sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega
načrta je potrebno izgraditi odseke cest »1« in »4«, cesto »2«
in ustrezno rekonstruirati regionalno cesto R2 – 436 v smislu
dograditve vozišča in skupne peš ter kolesarske poti ob vzhodni
strani navedene ceste, za katero je izdelana ločena
dokumentacija. |
- Cesta »1« je zasnovana v gabaritu širine 8,00 m, kar pomeni
vozišče v širini 5,50 m in obojestranski pločnik v širini po
1,25 m. |
- Cesta »4« je zasnovana v gabaritu širine 6,00 m, kar pomeni
vozišče v širini 3,50 m in obojestransko bankino (povozno) v
širini po 0,50 m. Na zahodni strani povozne bankine se nahaja še
1,5 m pas, ki je lahko tlakovan ali urejen kot zelenica in služi
manipulativnemu prostoru, ki zagotavlja kinematične elemente pri
uvažanju in izvažanju na posamezno zemljiško parcelo ter
posredovanje interventnih in komunalnih vozil. |
- Cesta »2« predstavlja povezavo med cesto »1« in regionalno
cesto R2 – 436. Širina vozišča je minimalno 6,00 m z
obojestranskim pločnikom po minimalno 1,00 m. Priključek na
regionalno cesto je oblikovan s prometnim otokom, kar velja tudi
za priključek ceste »1« na južnem robu območja. |
- Končna izvedba regionalne ceste mora upoštevati pogoje
predmetnih sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega
načrta, posegi izven pločnika niso dopustni (kanaliziran jarek,
komunalni vodi). |
|
|
|
20. člen |
|
|
(mirujoči promet) |
|
|
(1) Za vsako stanovanjsko enoto je potrebno urediti dve
parkirni mesti + 10% za obiskovalce. |
|
|
(2) Za vsako večnamensko enoto je potrebno urediti
določeno število parkirnih mest v odvisnosti od predvidenih dejavnosti. |
|
|
(3) Skladno z veljavnimi normativi je potrebno za
večnamensko enoto urediti parkirno mesto namenjeno vozilom oseb z
invalidskimi vozički. |
|
|
(4) Kot parkirna mesta se upoštevajo tudi tista v garaži
objektov na posamezni zazidalni enoti. |
|
|
(5) Ob večnamenskih stavbah je potrebno postaviti stojala
za kolesa. |
|
|
V območju sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta
je za potrebe mirujočega prometa (parkiranje) potrebno
zagotoviti po 1,5 PM na stanovanjsko enoto pri več-stanovanjskih
objektih in po 2 PM na stanovanjsko enoto pri individualnih
stanovanjskih objektih in vrstni pozidavi. Temu je dodati še
potrebno 10 % povečanje PM za obiskovalce. |
Oblika parkiranja je lahko nivojska ali izven nivojska (podzemna
garaža). |
|
|
|
21. člen |
|
|
(peš in kolesarski
promet) |
|
|
(1) Pešcem so namenjeni hodniki in vse ceste, ki so v tem
lokacijskem načrtu opredeljene kot skupne prometne površine za mešani
promet. |
|
|
(2) Kolesarski promet znotraj območja je speljan po
voziščih predvidenih cest in cestah, ki so opredeljene kot skupne
prometne površine. |
|
|
22. člen |
|
|
(promet zaradi dostave
in intervencije) |
|
|
Dostavnemu in intervencijskemu prometu so namenjena cesta
in dovozi ter parkirne ploščadi. |
|
|
23. člen |
|
|
(pogoji za komunalno
in energetsko urejanje) |
|
|
(1) Za predvideno infrastrukturo je potrebno naročiti
projektno dokumentacijo. |
|
|
(2) Rezervirati je potrebno trase za vse zemeljske
komunalne in energetske vode, pri čemer je potrebno upoštevati
predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve
upravljavcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem
in požarnem varstvu. |
|
|
(3) Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik
med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5
m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. Če tega odmika ni mogoče doseči,
je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj). |
|
|
(4) Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih
objektov in naprav je razviden iz grafične priloge. |
|
|
Predvideno zazidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno
omrežje. |
Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni iz arhivskih
podatkov posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na
terenu določiti natančno lego posameznih vodov. |
Predmetni občinski lokacijski načrt podaja samo konceptualne
rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni
dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev
in usmeritve tega načrta. Zaradi tega so dopustna odstopanja od
rešitev v načrtu (trase, zasnove), ki so strokovno in ekonomsko
opredeljene in se z njimi strinjajo posamezni upravljavci. |
|
|
|
24. člen |
|
|
(oskrba z vodo) |
|
|
(1) V regionalni cesti R2-436, odsek 1328 Počehova–Zg.
Kungota poteka vodovodni cevovod PVC 225 Pesnica–Kungota, ki je
predviden za rekonstrukcijo. |
|
|
(2) Izvedlo se bo notranje vodovodno omrežje s priključki
k posameznim objektom vključno z ustrezno razporeditvijo in številom
hidrantov. |
|
|
(3) V predvideni glavni dovozni cesti je potrebno zgraditi
vodovodni cevovod LŽ DN 100 v zankasti zasnovi, ki se bo navezal na
regionalni vodovodni cevovod PVC 225 Pesnica–Kungota. |
|
|
(4) Za načrtovano zazidavo bo potrebno v projektni
dokumentaciji predvideti in zagotoviti ustrezne količine sanitarne in
požarne vode. |
|
|
(5) Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z
veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za
gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno
varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni
tako, da so dostopni ob vsakem času. |
|
|
(6) Obvezno je upoštevanje določil Zakona o vodah (Uradni
list RS, št. 67/02), Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04
in 35/04), Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 69/95),
Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (MUV št. 1/01, 27/01 in 30/03 in
11/25), tehničnega pravilnika (MUV št. 11/01) ter Pravilnika o
materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (Uradni list RS, št.
36/05). |
|
|
Oskrba novih objektov z vodo znotraj lokacijskega načrta bo
možna preko že izgrajenega vodovodnega omrežja. |
Za oskrbo predvidenih objektov je potrebno izgraditi vodovodno
omrežje LŽ DN 100 v zankasti zasnovi v predvideni glavni dovozni
cesti k objektom, ki se bo navezal na rekonstruiran regionalni
vodovodni cevovod PVC 225 Pesnica – Kungota. |
Razvodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo
nadzemnih hidrantov. |
|
|
|
25. člen |
|
|
(odvod komunalnih
odpadnih vod) |
|
|
(1) Odvod komunalnih odpadnih vod in padavinskih vod se
izvede v ločenem sistemu. |
|
|
(2) Zaradi slabo nosilnega terena je potrebno predvideti
temeljenje meteorne (in v bodoče fekalne) kanalizacije na betonsko
posteljico. |
|
|
(3) Komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov se
zbirajo v posamični vodotesnih greznicah brez iztoka ali malih čistilnih
napravah, ki se dovoljujejo kot začasna rešitev dokler ne bo zgrajena
javna kanalizacija. |
|
|
(4) Ko bo zgrajena javna kanalizacija, je potrebno
zagotoviti priključek obravnavanih objektov na ta sistem ter opustiti
odvodnjo komunalnih odpadnih voda v vodotesno greznico brez iztoka. |
|
|
(5) Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni
izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti.
Potrebno je upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov
kanalizacije in veljavni Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda. |
|
|
26. člen |
|
|
(odvod padavinskih
vod) |
|
|
(1) Zaledne in precejne vode, ki se bodo stekale iz
hribine oziroma po hribini je treba voditi v odprtih jarkih do meteorne
kanalizacije. |
|
|
(2) Za podpornimi stenami je predvidena tudi vgradnja
drenaže. |
|
|
(3) V območju urejanja se bo izvedla meteorna
kanalizacija, |
|
|
(4) Potrebno je zgraditi novi propust pod regionalno
cesto, pod katerim bodo meteorne vode speljane do reke Pesnice. |
|
|
(5) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin
in strešin je potrebno urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah
(Uradni list RS, št. 67/02), in sicer na tak način, da bo v čim večji
možni meri zmanjšati odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar
pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih vod pred
iztokom v površinske odvodnike. |
|
|
(6) Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene
z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo neposredno v meteorno
kanalizacijo. |
|
|
(7) Odvodnja voda s parkirnih in manipulativnih površin
ter ceste se mora urediti preko peskolovov in lovilcev olj. |
|
|
(8) Padavinske vode z utrjenih površin posamezne zazidalne
enote se ne smejo zlivati na sosednja zemljišča oziroma javno cesto. |
|
|
Izvede se ločen sistem kanalizacije za odvajanje onesnaženih
voda. |
Fekalne vode je potrebno odvajati v zadostno dimenzionirano
vodotesno greznico na izpraznjevanje ali v hišno čistilno
napravo v skladu z veljavno zakonodajo. |
V cestnem telesu je potrebno predvideti ustrezno dimenzionirano
kanalizacijsko omrežje, katerega se bo lahko priklopilo na javno
kanalizacijsko omrežje, ko bo le to izgrajeno. Takrat se objekte
veže na javno kanalizacijsko omrežje, nepretočne greznice pa
opusti. |
Čiste meteorne vode se ponikajo preko peskolovov lokalno v
podtalje ali v površinski odvodnik, onesnažene pa je potrebno
pred tem še očistiti preko lovilcev olj in maščob. |
Zagotoviti je potrebno odvajanje zalednih in precejnih vod, ki
se bodo stekale iz hribine. Voditi jih je potrebno do meteorne
kanalizacije. Odvod meteornih vod se ureja ločeno z izpustom v
obcestni odprti jarek oziroma v bližnji potok. Detajlno se
rešitev obdela v projektni dokumentaciji. |
|
|
|
27. člen
25. člen |
|
|
(energetska
infrastruktura) |
|
|
(1) Objekti v ureditvenem območju se bodo priključili na
javno električno omrežje. |
|
|
(2) Potrebno bo: |
|
|
1. kablirati oziroma prestaviti 20 KV daljnovod odcep
Plintovec 3 (d – 606) in 20 kV daljnovod Rošpoh (d – 383) na delu, kjer
se približa predvidenim objektom, prestaviti 20 kV kablovod TP Zg.
Kungota 2 – DV Rošpoh (k – 383) na delu kjer križa predvidene objekte, |
|
|
2. za potrebe prestavitve dela 20 kV daljnovoda odcep
plintovec 3 (D-606) je treba postaviti dva nova stebra (S1 in S2), |
|
|
3. zamenjati v TP Plintovec 4 obstoječi transformator
20/0,4 kV 100 kVA, z novim transformatorjem 20/0,4 kV 250 kVA, |
|
|
4. zgraditi ustrezne nizkonapetostne razvode od TP
Plintovec 4 do nove prostostoječe priključne omarice. |
|
|
(3) Osvetlitev območja z javno razsvetljavo je možna pod
pogoji upravljavca. Napajanje predvidene javne razsvetljave bo iz
transformatorske postaje TP Plintovec 4. |
|
|
28. člen
26. člen |
|
|
(telefon in kabelska
TV) |
|
|
(1) Ureditveno območje se lahko opremi s telefonskim
omrežjem ali kabelsko TV. |
|
|
(2) Dopustna je samo podzemna izvedba s cevmi, ki
dopuščajo dodajanje napeljav za potrebe dodatnih telefonskih razvodov,
kabelske televizije in optičnih kablov. |
|
|
(3) Najustreznejša rešitev bo določena na podlagi
projektne dokumentacije. |
|
|
Predvidena zazidava tangira obstoječe TK in CATV vode, ki
potekajo po območju. Omrežje je potrebno prestaviti v skladu s
pogoji upravljavca. |
Za priključitev predvidenih objektov na telekomunikacijsko in
kabelsko omrežje je potrebno izgraditi ustrezno TK in CATV
kanalizacijo, ki naj poteka v cestnem telesu in bo omogočala
kasnejše dodajanje kablov. Število potrebnih cevi se določi v
projektni dokumentaciji v skladu s soglasjem posameznega
upravljavca. |
Zgraditi je potrebno ustrezne TK in CATV priključke do
posameznega objekta. |
|
|
|
29. člen
27. člen |
|
|
(komunalni odpadki) |
|
|
(1) Pri odlaganju odpadkov je potrebno dosledno upoštevati
določila veljavnih zakonov in Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na
območju Občine Kungota. |
|
|
(2) Pri vseh objektih je treba predvideti ustrezne
prostore za smetiščne posode, ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo
biti nameščene na vizualno neizpostavljenih mestih. Odvoz opravlja
organizacija, ki je za to registrirana. |
|
|
(3) Za ločeno zbiranje odpadkov sta predvidena dva
ekološka otoka ob CESTI1. |
|
|
(4) Potrebno je upoštevati določila Odloka o ravnanju s
komunalnimi odpadki na območju občine Kungota. Komunalne odpadke je
potrebno zbirati v ustrezne tipizirane posode in poskrbeti za
organiziran odvoz odpadkov. |
|
|
30. člen
28. člen |
|
|
(ogrevanje) |
|
|
(1) Potrebno je predvideti ogrevanje na ekološko primerna
goriva: zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno
olje, biomasa ipd. Rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti
locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. |
|
|
(2) Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti
v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena
skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi. |
|
|
(3) Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni
dopustno. Dopustno je ogrevanje s sistemom toplotne črpalke, ki se
izvede individualno za vsaki objekt ločeno. |
|
|
31. člen
29. člen |
|
|
(plinovod) |
|
|
(1) V ureditvenem območju ni predvidena izvedba javnega
plinovodnega omrežja. Posamezni investitorji si lahko zgradijo lastno
plinovodno omrežje v okviru svojih zemljišč oziroma v primeru dogovora z
ostalimi investitorji tudi medsebojno povezavo. |
|
|
(2) V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oziroma
sistem oskrbe z UNP izveden v skladu z veljavnimi predpisi
določenimi v
Pravilniku o utekočinjenemu naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91)
in zakonodajo in
dimenzionirana tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na
plinovodno omrežje za zemeljski plin, ko (če) bo na tem območju
zgrajeno. |
|
|
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
32. člen
30 člen |
|
|
(1) Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov,
ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na
okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino
okolja. |
|
|
(2) V večnamenskih stavbah je potrebno upoštevati vso
veljavno zakonodajo s področij varstva okolja in ohranjanja narave. |
|
|
33. člen
31. člen |
|
|
(varstvo pred hrupom) |
|
|
(1) Ravni hrupa dejavnosti v okolici stanovanjskih
objektov ne smejo presegati mejnih vrednosti hrupa, ki so dovoljene za
območja z II. stopnjo varstva pred hrupom. |
|
|
(2) V delu predvidenem za centralne dejavnosti razmerje
med poslovnim in stanovanjskim delom ni natančno določeno, zato je
potrebno tudi območje centralnih dejavnosti obravnavati pod pogoji
določenimi za II. stopnjo varstva pred hrupom. |
|
|
(3) V času gradnje je potrebno obratovanje delovnih
strojev ter vsa gradbena in druga hrupna dela na gradbišču opravljati le
v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro. |
|
|
(4) Pri gradnji je treba uporabljati gradbeno
mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo. |
|
|
(5) Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s
področja varstva pred hrupom. |
|
|
34. člen
32.
člen |
|
|
(zaščita pred
onesnaženjem zraka) |
|
|
(1) V izogib onesnaženju zraka je predvideno ogrevanje z
ekstra lahkim kurilnim oljem, utekočinjenim naftnim plinom, biomaso in
podobnimi ekološko sprejemljivimi energenti. |
|
|
(2) Med izvajanjem gradbenih del je potrebno predvideti
namakanje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih
dnevih zaradi zmanjšanja prašenja. |
|
|
(3) Potrebno je redno servisiranje gradbenih strojev in
naprav zaradi preprečitve nepotrebnih emisijskih dizelskih izpuhov. |
|
|
(4) Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s
področja varstva pred onesnaženjem zraka. |
|
|
35. člen
33. člen |
|
|
(svetlobno
onesnaževanje) |
|
|
(1) Za osvetlitev zunanjih površin se uporabijo samo
takšna svetilna telesa, ki ne odsevajo v nebo in v širšo okolico.
Uporabljajo se samo žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične
svetlobe. Sistem osvetljevanja zunanjih površin mora upoštevati, da v
drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči, torej
zagotavljati samo varstveni minimum. |
|
|
(2) Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s
področja zaščite pred svetlobnim onesnaževanjem. |
|
|
36. člen
34. člen |
|
|
(vodnogospodarske
ureditve in varovanje vodnih virov) |
|
|
(1) Komunalne odpadne vode iz novih objektov je potrebno
voditi v vodotesne greznice brez iztoka, kar se dovoljuje začasno do
izgradnje kanalizacijskega omrežja. |
|
|
(2) Padavinske vode iz strehe objekta se lahko vodijo
neposredno v meteorno kanalizacijo. |
|
|
(3) Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in
manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev
olj iz katerih se nato vode speljejo v ponikovalnice
ali v površinski odvodnik. |
|
|
(4) Potrebno je izbrati takšne lovilce olj, ki bodo
zadostili izračunu o dopustnem dotoku. Pravilna dimenzioniranost lovilca
olj se mora podati v tehničnem poročilu, zagotoviti je potrebno
vzdrževanje lovilcev olj. |
|
|
(5) Pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo
nevarne spojine. |
|
|
(6) Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih
površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo
izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili
veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
iz virov onesnaževanja. |
|
|
(7) Vsa dela po projektu je potrebno izvajati v skladu s
tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela. |
|
|
(8) Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih
transporterjev (hrušk). |
|
|
(9) Obvezno je upoštevanje določil: |
|
|
Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02, 2/04),
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96, 21/03, 2/04), Pravilnik o
prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za
njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00, 106/01), Pravilnik
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS,
št. 105/02, 50/04). |
|
|
(10) Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s
področja varstva voda. |
|
|
37. člen
35. člen |
|
|
(Predvideni ukrepi
varovanja pred visokimi vodami) |
|
|
(1) Objekti v obravnavanem območju ne bodo podkleteni,
predviden je dvig terena z nasutjem. |
|
|
(2) Višinska kota pragov objektov, ki se nahajajo v
območju istega prereza prečno čez območje ureditve, mora biti v vsakem
prečnem prerezu najman 20 cm nad najnižjo koto regionalne ceste in
najman 10 cm nad najnižjo točko predvidene ceste 1. Za vse objekte velja
enotni pogoj, da mora biti višinska kota pragov objektov najmanj 20 cm
nad najnižjo višinsko koto regionale ceste vzdolž območja ureditve. |
|
|
(3) Višinska kota pragov objektov se natančno določi v
projektni dokumentaciji glede na niveleto regionalne ceste in predvidene
ceste 1. |
|
|
(4) Potrebno je upoštevati določila Zakona o vodah (Uradni
list RS, št. 67/02) ter vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred
visokimi vodami. |
|
|
Ukrepi za zaščito območja pred visokimi so opredeljeni v skladu
s Hidrološko hidravlično analizo vodnega režima za območje
poslovno proizvodnje cone v Zgornji Kungoti (izdelal |
VGB Maribor d.o.o., št. proj. 2985/07, november 2007). |
V skladu s citirano študijo je potrebno predvideti ukrepe v
skrajnem JV območju predvidenega občinskega lokacijskega načrta. |
Za zagotovitev poplavne varnosti pred visokimi vodami Q100 je
potrebno izvesti naslednje ukrepe: |
Ukrepi izven območja OLN |
- zamenjava premostitvenega objekta na dolvodnem odseku reke
Pesnice (most M1 na stacionaži km 58+202). |
Ukrepi v območju OLN |
- objekti niso podkleteni, |
- v južnem delu območja nasutje terena na minimalno koto 270.33
oziroma min. 0,20 m nad koto rekonstruirane regionalne ceste, |
- nulta kota pritličja objektov min. 0,20 m nad koto
rekonstruirane regionalne ceste in niveleto internih cest. |
Potrebno je upoštevati veljavne predpise in zakonodajo s
področja zaščite pred visokimi vodami. |
|
|
|
38. člen
36. člen |
|
|
(varovanje tal) |
|
|
(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno plodno zemljo
odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za ureditev zelenih
površin. |
|
|
(2) Parkirna mesta, vozišča in druge površine namenjenemu
prometu motornih vozil, morajo biti utrjene, tako, da so meteorne vode z
njih speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov
in lovilcev olj in goriv in obdane z robniki. |
|
|
(3) Na gradbišču je potrebno urediti sanitarije, garderobe
in umivalnice tako, da komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal
in podtalnice. Potrebno je namestiti prenosne sanitarije. |
|
|
(4) Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s
področja varovanja tal. |
|
|
39. člen
37. člen |
|
|
(Ohranjanje narave) |
|
|
(1) Zaradi možnosti obstoja geoloških in geomorfoloških
naravnih vrednot na celotnem območju občine Kungota je bilo skladno z
določili ZureP -1 pred začetkom izdelave občinskega lokacijskega načrta
Ministrstvo za okolje in prostor obveščeno o nameri izdelane občinskega
lokacijskega načrta. Le-to je presodilo, da izdelava celovite presoje
vplivov na okolje in okoljskega poročila ni potrebna (odločba št.
354-09-137/2005 z dne 13. 5. 2005). |
|
|
(2) Za območje Občine Kungota je Zavod RS za varstvo
narave, OE Maribor že izdelal Naravovarstvene smernice za spremembe in
dopolnitve prostorskih planskih aktov (5. 8. 2003, dopis št. UJ-610/03 v
katerih je v skladu z ZON podana vsebina za področje ohranjanja narave
za celotno občino. |
|
|
(3) Območje OLN se v celoti nahaja znotraj območja
pričakovanih geoloških naravnih vrednot Slovenske gorice. |
|
|
(4) V primeru odkritja geoloških naravnih vrednot na
območju OLN, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja naravnih vrednot je
potrebno upoštevati priporočila: |
|
|
V primeru najdb mineralov in fosilov se naj ravna v skladu
z 72.–79. členom ZON; |
|
|
Morebitnih geološki posebnosti ali najdbi se naj obvesti
MOP oziroma Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor; |
|
|
Pri velikih posegih, ki so povezani z obsežnimi
zemeljskimi deli, se naj predhodno obvesti Zavod RS za varstvo narave,
OE Maribor in s tem omogoči občasno naravovarstveno spremljavo pri
zemeljskih delih; |
|
|
Odkrite geološke naravne vrednote se pri izkopih za tiste
vode, ki se zasujejo varuje ex – situ. |
|
|
(5) Za vsa zemeljska dela in posege v naravo se smiselno
uporabljajo tudi splošne varstvene usmeritve, ki jih določa Uredba o
zvrsteh naravnih vrednot. |
|
|
(6) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja se
upošteva 105. člen ZON. |
|
|
40. člen
38. člen |
|
|
(Varstvo kulturne
dediščine) |
|
|
V območju urejanja ni elementov kulturne dediščine, ki bi
bili varovani kot spomenik. |
|
|
Območje predvidenega OPPN se nahaja izven zavarovanih in
varovanih območij kulturne dediščine. |
Na osnovi Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (v
Sloveniji ratificirana 1. 1999 — Ur. I. RS, št. 7/1999) in ZVKD-1
je potrebno pred posegi v prostor ali pred gradnjo zagotoviti
predhodne arheološke raziskave, da se pridobijo informacije,
potrebne za vrednotenje dediščine, natančneje določijo ukrepi
varstva ali dediščina pred posegi nadzorovano odstrani. |
Predhodna arheološka raziskava na območju, ki ni registrirano
arheološko najdišče, obsega predvsem: |
- izvedbo predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivni,
intenzivni površinski in podpovršinski pregled, vrednotenje s
testnimi jarki, pregled z vrtinami, geofizikalne meritve in
eventualne analize aeroposnetkov) na obravnavanem območju, na
osnovi katerih so lahko naknadno določeni in posredovani
natančnejši pogoji za varstvo, |
- izvedbo zaščitnih izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z
vsemi poizkopavalnimi postopki; Opozarjamo, da so glede na
rezultate arheoloških raziskav lahko predlagane tudi posebne
tehnične rešitve ali po potrebi tudi večje spremembe prostorskih
izvedbenih načrtov; |
- v primeru odkritja najdb izjemnega pomena se lahko zahteva
spremembo izvedbenega projekta in prezentacijo ostalin na mestu
odkritja (in situ), |
- stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli na
celotnem obravnavanem območju. |
|
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
41. člen
39. člen |
|
|
(požarna varnost) |
|
|
(1) Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je
treba upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varstva pred
požarom. |
|
|
(2) Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z
Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01). |
|
|
(3) Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je
potrebno upoštevati: |
|
|
– Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS,
št. 31/04, 10/05, 83/05) s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna
varnost v stavbah. |
|
|
– Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za
gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91), |
|
|
– SIST DIN 14090 – Površine za gasilce ob zgradbah in |
|
|
– Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list
RS, št. 57/96). |
|
|
(4) Potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in
premoženja. Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega
predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive
tuje države. |
|
|
(5) V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti zadostno
količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ,
št. 30/91). |
|
|
(6) Skupna količina vode za gašenje požarov na
obravnavanem območju se bo določila v projektni dokumentaciji komunalne
infrastrukture, ki je pogoj za izvedbo komunalne infrastrukture in za
pozidavo območja OLN. |
|
|
(7) Ukrepi za preprečevanje širjenja požara na sosednje
objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se načrtujejo v skladu
s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah. |
|
|
(8) Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti
projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN. |
|
|
(9) Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi
smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno
varstvo (Požar – strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali
tujih predpisov. |
|
|
(10) Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod
požarnega inženirstva. Projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano
rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. Pri
določanju odmikov je potrebno upoštevati tudi izbiro materialov. |
|
|
(11) Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med
stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob
zgradbah (SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne
poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za
gasilska vozila. |
|
|
(12) Pri projektiranju je treba upoštevati požarna
tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi
uporabe požarno nevarnih snovi (Pravilnik o spravljanju in hrambi
kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/1967) in Pravilnik o UNP
(Uradni list RS, št. 22/1991)). |
|
|
(13) Pri projektiranju je potrebno zagotoviti ukrepe za
preprečitev širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. |
|
|
Naravne omejitve: poplavna nevarnost obstaja; upoštevati je
potrebno erozivnosti in plazovitosti terena. |
Kungota spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. |
Za predvidene objekte je obvezna ojačitev prve plošče nad
kletjo. |
Obravnavano območje se nahaja v naselju, kjer ni požarne
ogroženosti naravnega okolja. |
Skladno z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Ur. l. št.
3/07) je (so): |
- zagotovljena količina 10 l/sekundo vode za gašenje; |
- zagotovljeni odmiki med objekti, eventualni dodatni ukrepi
(protipožarne ločitve) morajo biti opredeljeni v študiji požarne
varnosti za posamezni objekt; |
- stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob
požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih
evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki
omogočajo hiter in varen umik; |
- intervencijske poti in smeri dostopov oz. dovozov za
intervencijska vozila morajo omogočati prevoznost za tipična
vozila (3-osni tovornjak za odvoz smeti, gasilsko vozilo),
takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne
konstrukcije; |
- v okolici ni obstoječih industrijskih objektov, ki bi jih bilo
potrebno upoštevati zaradi zmanjšanja požarnega tveganja. |
Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz
študije požarne varnosti in posameznih načrtov projektne
dokumentacije, ki morajo biti izdelani skladno z veljavnimi
predpisi. |
Pri pripravi projektne dokumentacije PGD je obvezna izdelava
študije požarne varnosti za posamezno fazo izvedbe, pred
vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno
pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za
zaščito in reševanje. |
|
|
|
42. člen
40. člen |
|
|
(zaščita pred erozijo) |
|
|
Upoštevajo naj se navodila, navedena v Preliminarnem
poročilu o geotehničnih pogojih izgradnje stanovanjskih hiš v Zg.
Kungoti, Laboratorij za mehaniko tal, Fakulteta za gradbeništvo,
Univerza v Mariboru, april 2006, št.: GP-01/04-06, ki je sestavni del
tega lokacijskega načrta. |
|
|
Občinski lokacijski načrt se lahko izvaja v eni sami ali več
etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, skladno s potrebami
investitorja. Vsaka etapa mora biti zaključena celota, vključno
s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ureditvijo in
priključki ter zunanjimi ureditvami. |
|
|
|
VII. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
TER DRUGI POGOJI IN
ZAHTEVE ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
43. člen
41. člen |
|
|
(faznost) |
|
|
(1) Občinski lokacijski načrt se lahko izvaja v eni ali
več fazah. |
|
|
(2) Lahko se gradijo stavbe, katerih izgrajeno prometno
omrežje in komunalna oprema omogoča priključitev. |
|
|
(3) Faznost izvajanje ne sme škodljivo vplivati na
sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. Do
izvedbe OLN se na površinah kjer še ni izveden program po OLN, ohranja
obstoječa raba. |
|
|
(4) Faze izvajanja občinskega lokacijskega načrta so: |
|
|
1. Izvedba nove parcelacije in ureditev lastniških
odnosov. |
|
|
2. Izdelava projektne dokumentacije za gradnjo komunalne
infrastrukture za celotno območje ureditve. |
|
|
3. Gradnja komunalne infrastrukture |
|
|
4. Pozidava zazidalnih območij, katera sestavljajo
posamezne zazidalne enot vzdolž predvidenih cest: |
|
|
Zazidava ob cesti 1 |
|
|
Zazidava ob cesti 2 |
|
|
Zazidava ob cesti 3 |
|
|
Zazidava ob cesti 4. |
|
|
(5) Faznost pozidave posameznih zazidalnih območij se
opredeli v projektni dokumentaciji za gradnjo komunalne infrastrukture,
ki se izdela za celotno območje ureditve. |
|
|
(6) Vse zazidalne enote je potrebno predhodno pripraviti v
skladu z navodili poročila o geotehničnih pogojih gradnje (Preliminarno
poročilo o geotehničnih pogojih izgradnje stanovanjskih hiš v Zg.
Kungoti, Laboratorij za mehaniko tal, Fakulteta za gradbeništvo,
Univerza v Mariboru, april 2006, št.: GP-01/04-06. |
|
|
(etapnost gradnje) |
Občinski lokacijski načrt se lahko izvaja v eni sami ali več
etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, skladno s potrebami
investitorja. Vsaka etapa mora biti zaključena celota, vključno
s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ureditvijo in
priključki ter zunanjimi ureditvami. |
|
|
|
VIII. DOPUSTNA
ODSTOPANJA |
|
|
44. člen
42. člen |
|
|
(tolerance gradbenih
parcel) |
|
|
(1) Natančni tehnični elementi za zakoličenje parcel se
določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega lokacijskega
načrta. |
|
|
(2) Dopustna so odstopanja pri zakoličbi parcelnih meja
infrastrukturnega hodnika, vendar pod pogojem, da se ohrani koncept
pozidave in v soglasju s posameznimi nosilci urejanja prostora le, če so
njihovi vodi tangirani. |
|
|
(3) Dopustno je združevanje zazidalnih enot: |
|
|
16P + 17P, izvede se objekt 17P |
|
|
18P + 19P, izvede se objekt 19P |
|
|
V primeru združevanja navedenih zazidalnih enot se ne
izvede predvidena dostopna cesta 4 do objektov 16P in 18P. |
|
|
Kot odstopanje je v območju sprememb in dopolnitev občinskega
lokacijskega načrta dovoljeno spreminjanje parcelacije glede na
funkcionalne zahteve posameznih objektov oziroma investitorjev. |
Dovoljeno je združevanje parcel v primeru, da se izkaže potreba
po večji kvadraturi le teh, prav tako je dovoljena delitev na
manjše parcele (v smislu istega koncepta pozidave), s tem se
spremeni tudi predlagana parcelacija. |
Dovoljeno je spreminjanje koncepta pozidave v območjih O3 in O4
z zamenjavo za individualne stanovanjske objekte. S tem se
spremeni tudi predlagana parcelacija. |
|
|
|
45. člen
43. člen |
|
|
(tolerance glede
višinskih kot in etažnosti objektov) |
|
|
(1) Vse višinske kote se natančno določijo v projektni
dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno
vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov. |
|
|
(2) Etažne višine je dopustno zvišati v odvisnoti od
predvidenih namembnosti. |
|
|
(3) Nulta kota objektov se natančno določi v projektni
dokumentaciji glede na niveleto ceste, ceste 2, ceste 3 in ceste 4. |
|
|
(4) Nivelete cest se bodo določile v projektni
dokumentaciji infrastrukturnih vodov. Odstopanja od višin podanih v OLN
so opravičljiva samo z prometno-tehničnega in gradbeno-tehničnega
vidika. |
|
|
(5) V primeru enotnega oblikovanja objektov v zazidalnih
območjih 1, 2, 3 je dopustna določitev drugačne etažnosti objektov (P+M)
zaradi drugačnega naklona strešin, vendar mora biti v tem primeru
oblikovanje objektov enotno. |
|
|
Nivelete cest se bodo določile v projektni dokumentaciji. Pri
določitvi nivelet cest na območju ureditve je potrebno izhajati
iz višinskih kot predvidene rekonstrukcije regionalne ceste in
obodnih cest na severu in jugu območja. |
Nulte kote pritličja objektov min. 0,20 m nad koto
rekonstruirane regionalne ceste in niveleto internih cest. |
V južnem delu območja je potrebno izvesti nasutje terena na
minimalno koto 270.33 oziroma min. 0,20 m nad koto
rekonstruirane regionalne ceste. |
V predelu zazidalnih območij 1 in 2, ki ostajata zunaj območja
sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta, je
dopustna določitev drugačne etažnosti objektov (P+M) zaradi
naklona strešin med 21° – 45°. |
V območju sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta
je kot odstopanje dovoljeno: |
- v tlorisnih gabaritih objektov so možne širitve, združevanja
ali prestavitve objektov v območju odstopanja (širitve,
združevanja) označenem v grafičnem načrtu št. 4, |
- zmanjšanje višinskih in tlorisnih gabaritov, |
- izven navedenih tlorisnih dimenzij objektov in območja za
pozidavo je dopustna izvedba balkonov, napuščev, nadstrešnic,
vetrolovov, zimskih vrtov, stopnic in podobno, |
- preoblikovanje internih parkirnih površin skladno s potrebami
investitorjev in ob upoštevanju pogojev OPPN, |
- dopustna so odstopanja pri komunalnem in energetskem
opremljanju, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri
ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, |
V primeru spreminjanja koncepta pozidave v območjih O3 in O4 z
zamenjavo za individualne stanovanjske objekte naj kot pogoji za
odstopanja velja: |
- da morajo objekti s svojo linijo pozidave slediti liniji ceste
»1« tako, da so od nje odmaknjeni minimalno 5,0 m, |
- da morajo biti objekti od predvidene parcelne meje cestnega
sveta rekonstruirane regionalne ceste odmaknjeni minimalno 5,00
m, |
- pozidanost posamezne zemljiške parcele brez enostavnih in
nezahtevnih objektov ne sme presegati 40% velikosti zemljiške
parcele, |
- strehe naj bodo dvokapne s čopi ali brez, naklonov med 21 in
45 °, |
- smer glavnega slemena posameznega objekta naj bo vzporedna s
cesto 1, |
- etažnost objektov naj bo P+1 ali P+M, |
- medsebojni odmik stanovanjskih objektov naj bodo minimalno
8,00 m, |
- za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo
pogoji predmetnih sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega
načrta. |
|
|
|
46. člen
44. člen |
|
|
(tolerance glede
oblikovanja objektov) |
|
|
(1) Če so gradbene meje določene, bo mogoče stavbe
premikati ali povečati v njihovem okvirju, vendar ne za več kot 20%
celotne bruto zazidalne površine stavbe. |
|
|
(2) V primeru enotnega oblikovanja objektov v zazidalnih
območjih 1, 2, 3 je dopustna določitev drugačnih naklonov strešin,
vendar mora biti v tem primeru oblikovanje strešin enotno. |
|
|
(2)
V predelu zazidalnih območij 1 in 2, ki ostajata
zunaj območja sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta, je
dopustna določitev naklonov strešin med 21° – 45°. |
|
|
Za območje sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta so
dopustna odstopanja navedena v prejšnjem členu. |
|
|
47. člen
45.
člen |
|
|
(tolerance glede
infrastrukturnih ureditev) |
|
|
(1) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska
in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem lokacijskim
načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali
lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali
gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične
rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega
posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza
obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev
in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. |
|
|
(2) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve
usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu
lokacijskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno
pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne
smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. |
|
|
IX. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV |
|
|
IN IZVAJALCEV |
|
|
48. člen
46. člen |
|
|
(Obveznosti glede
financiranja lokacijskega načrta) |
|
|
(1) Vsi lastniki zemljišč morajo na lastne stroške
zgraditi prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter le-to po
pridobitvi uporabnega dovoljenja predati Občini Kungota v upravljanje. |
|
|
(2) Medsebojna razmerja med investitorji oziroma lastniki
zemljišč in občino Kungota se uredijo s pogodbo o komunalnem
opremljanju. |
|
|
(3) Investitorji sklenejo konzorcijsko pogodbo v kateri so
definirane obveznosti investitorjev za namen komunalnega opremljanja
zemljišč v območju ureditve in priključevanja na obstoječo
infrastrukturo. |
|
|
49. člen
47. člen |
|
|
(Obveznosti ob
pripravi projektne dokumentacije) |
|
|
Pred pričetkom gradnje je potrebno pridobiti geotehnične
pogoje za vsak predvideni objekt. |
|
|
49.a člen
48. člen |
|
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka, na območju iz 3. člena tega odloka
preneha veljati Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del naselja v
Zgornji Kungoti – Plintovec (objavljen v Ur. Listu RS, št. 113/2006). |
|
|
50. člen
49.
člen |
|
|
(Obveznosti v času
gradnje) |
|
|
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje
obveznosti: |
|
|
– Pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljalca
prometa, komunalne, energetske in telekomunikcijske infrastrukture ter
skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode; |
|
|
– Zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da zgotovljeni
varnost varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč; |
|
|
– Promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo
prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se
prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala; |
|
|
– Sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi,
vkopi); |
|
|
– V skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem
možnem času negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje; |
|
|
– Zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh
obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; |
|
|
– V času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe
za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri
transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; |
|
|
– V primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene
službe; |
|
|
– Zgotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov,
naprav in območij ter okolico objektov, sanirati oziroma povrniti v
prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje
objekta prekinjene ali poškodovane. |
|
|
(2) Vsi navedeni ukrepi v tem odloku se morajo izvajati v
skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja
prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne
zakonodaje. |
|
|
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
51. člen
50. člen |
|
|
Lokacijski načrt preneha veljati, ko je izveden. |
|
|
52. člen
51. člen |
|
|
Dokler se ne izvedejo ureditve, ki jih predvideva
lokacijski načrt, se na površinah ureditvenega območja ohranja obstoječa
raba in dejavnosti. Dopustna je izvedba predhodnih gradbenih del
(odstranitev vegetacije, planiranje terena …). |
|
|
53. člen
52. člen |
|
|
Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled na sedežu
Občine Kungota. |
|
|
54. člen
53. člen |
|
|
Neupoštevanje določil tega odloka se sankcionira v skladu
z določili Zakona o urejanju prostora in Zakona o graditvi objektov. |
|
|
55. člen
54. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja za to pristojna
inšpekcijska služba. |
|
|
56. člen
55. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
56.a člen
56. člen |
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta začne
veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
|
|
|
Št. 011-12/2006 |
|
|
Zg. Kungota, dne 24. oktobra 2006 |
|
|
Župan
Občine Kungota
Jožef Karner l.r. |
|
|
|