Občinski svet Občine Ravne na Koroškem je na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS 33/2007, št. 70/08 ZVO-1B, št. 108/9 in št. 80/10 ZUPUDPP in naslednji), Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št 99/07) in 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Ur. l. RS, št. 39/99…23/2007 in naslednji) ter sprejetega Sklepa o začetku priprave občinskega prostorskega načrta Občine Ravne na Koroškem (Ur. l. RS, št 112/2008) na svoji 20. seji dne 27. 2. 2013 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU

OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM

I.  Uvodne določbe

1. člen

(uvod)

(1) Občinski prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor.

(2) Občinski prostorski načrt velja na celotnem območju občine.

2. člen

(vsebina in sestavine odloka)

(1) Odlok OPN sestavlja tekstualni in grafični del, ki se delita na strateški in izvedbeni del.

(1) Tekstualni del OPN obsega naslednja poglavja:

I. Uvodne določbe

II. Strateški del

III. Izvedbeni del

IV. Končne določbe

V.  Priloge:

·      Priloga 1 - Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi

·      Priloga 2 - Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja

(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:

(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:

3. člen

(uporabljeni izrazi)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.    Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.

2.    Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž izračunanih po sistemu SIST ISO 9836.

3.    Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50 % obstoječe BTP objekta. Pri izračunu BTP za dozidavo ali nadzidavo objekta se ne upošteva površin pod terenom. Dozidava ali nadzidava večja od 50 % obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni gradnjo novega samostojnega objekta. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.

4.    Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.

5.    Enodružinska hiša je prosto stoječ stanovanjski objekt, ki obsega največ dve stanovanji s skupnim vhodom, ter lahko ima do 50 % BTP namenjene za okolje nemotečo poslovno dejavnost in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš.

6.    Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostor­ski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja prostora je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.

7.    Etaža je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m.

8.    Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M), terasa (T) in nadstropje (N).

9.    Faktor izrabe parcele objekta (v nadaljevanju FI), se določi kot razmerje med BTP objekta in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin pod terenom.

10.  Faktor odprtih javnih površin (v nadaljevanju FJP) je razmerje med površino zelenih oziroma odprtih javnih površin (zelenice, parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) ter ne služijo kot javne prometne površine oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov, ter celotno površino obravnavanega območja.

11. Faktor zazidanosti parcele objekta (v nadaljevanju FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FZ se ne upošteva površin pod terenom.

12.  Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP) se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe parcele objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, ekološki otoki).

13.  Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.

14.  Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. od 18-20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min 2,2 m.

15.  Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.

16.  Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

17.  Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov samostojen objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.

18.  Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.

19.  Kap objekta je najnižja točka strešine objekta. V primeru, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, se kot kap štejejo tudi vsi horizontalni lomi strešine, ki presegajo polovico celotne horizontalne dolžine najnižje kapi te strešine.

20.  Klet (v nadaljevanju  K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.

21.  Kolenčni zid je obodni zid v mansardi; višina  je šteta od gotovega poda do začetka poševnine stropa.

22.  Komunalna oprema so:

objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,

objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,

objekti grajenega javnega dobra, (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine...)

23.  Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967.

24.  Lice stanovanjske stavbe je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja.

25.  Mansarda (v nadaljevanju  M) je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu največ 1,20 m. Če je kolenčni zid višji, se mansarda šteje za etažo.

26.  Nadstropja (v nadaljevanju  N) so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa.

27.  Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in območje površin, predvidenih za širitev.

28.  Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil.

29.  Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem ni stanovanjskih površin.

30.  Objekt  je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

31.  Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi.

32.  Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov. 

33.  Oskrbovana stanovanja so stanovanja, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim in gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom.

34.  Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.

35.  Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

36.  Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt, vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt, vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.

37.  Podolgovat tloris je tloris, izhajajoč iz pravokotnika. Izjemoma se mu lahko dodaja ali odvzema volumne, a skupaj  največ 1/3 dolžine oz.  širine osnovnega objekta.

38.  Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.

39.  Praviloma - izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar obrazloži in utemelji projektant v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.

40.  Pretežno pomeni najmanj 70 %.

41.  Pritličje (v nadaljevanju P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.

42.  Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

43.  Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije. Parcela objekta, ki je bila v gradbenem dovoljenju opredeljena kot funkcionalno zemljišče ali parcela objekta, za objekt, ki je s tem aktom določen kot razpršena gradnja, je stavbno zemljišče.

44.  Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.

regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;

gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;

gradbena linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti.

gradbena meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;

načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.

45.  Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %;

46.  Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.

47.  Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.

48.  Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

49.  Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.

50.  Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 60 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.

51.  Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.

52.  Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.

53.  Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.

54.  Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.

55.  Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

56.  Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

57.  Veduta je poudarjen pogled z določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.

58.  Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme).

59.  Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.

60.  Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.

61. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.

62.  Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta, pri čemer je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.

63.  Zaselek je naselje z največ deset manj zahtevnimi objekti.

64.  Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.

65.  Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.

66.  Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

67.  Zelene površine naselja so površine, namenjene pre­življanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na pro­stem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(4) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

II.  Strateški del

4. člen

(vsebina strateškega dela)

Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

1.   Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

2.   Zasnova prostorskega razvoja občine

3.   Zasnova gospodarske javne infrastrukture

4.   Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

5.   Določitev območij razpršene poselitve

6.   Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

7.   Usmeritve za razvoj v krajini

8.   Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

9.   Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

II.1   Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

II.1.1  Izhodišča prostorskega razvoja občine

5. člen

(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)

(1) V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:

·      Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ura­dni list RS, št. 76/04),

·      Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),

·      Program razvoja podeželja 2004-2006 za Republiko Slovenijo (Ur. l. RS, št. 116/04),

·      Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi,

·      drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.

6. člen

(stanje in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)

Osnovni podatki

(1) Občina Ravne na Koroškem obsega pokrajino spodnjega dela Mežiške doline. Obsega 63.4 km² in ima 11.524 prebivalcev (SURS, 1.7.2012). Na severu meji na Republiko Avstrijo, na zahodu na Občino Prevalje, na jugu na Občino Črna na Koroškem, na vzhodu na Mestno občino Slovenj Gradec in na severovzhodu na Občino Dravograd. V primerjavi s slovenskim povprečjem (98 preb./km²) je območje občine gosto naseljeno (182 preb./km²). Najgosteje je naseljeno mesto Ravne na Koroškem, kjer prebiva več kot 69 % vsega prebivalstva občine.

Gospodarstvo

(2) Občina je imela v obdobju 1961-1991 sicer zelo dobro gibanje prebivalstva, v obdobju 1991-2006 pa je zabeleženo upadanje prebivalstva. Za slovenske razmere ima občina povprečen indeks staranja prebivalstva, ki je leta 2005 znašal 103,88, v primerjavi s povprečjem regije (99,07) in povprečjem države (110,47). Zaskrbljujoč je negativen indeks prirasta prebivalstva, ki iz leta v leto pada. V letu 2006 je bil negativen tako naravni prirast (-23), kot tudi selitveni prirast (-48), pri čemer so glede demografskih kazalnikov posebej problematična naselja podeželskega dela občine (Stražišče, Strojna, Navrški Vrh, Podkraj, Sele in Uršlja Gora). Najboljše demografske kazalnike izkazuje naselje Kotlje.

(3) Občina ima neprimeren zaposlitveni indeks. Glede na to, da naselje Ravne na Koroškem predstavlja tudi zaposlitveno središče za Mežiško dolino in za širše območje Koroške regije, to pomeni, da se velik del aktivnega prebivalstva občine zaposluje izven območja občine.

(4) Občina ima po listi kvalitetnih ekonomskih kazalcih nadpovprečno uspešno gospodarstvo, ki zelo izboljšuje poslovne rezultate. V letu 2005 je bil daleč najvišji delež delovnih mest v sekundarnem sektorju (72,3 %), delež v terciarnem in kvartarnem sektorju pa počasi narašča.

(5) Dejstvo, da so Ravne največje mesto na Koroškem, je v širšem družbenem prostoru premalo poznano. Prav tako so podcenjeni vloga in pomen občine v regiji ter njeni gospodarski in razvojni potenciali, ki so neposredno povezani tudi s skupnim naselitvenim in gospodarskim bazenom s sosednjimi Prevaljami.

Poselitev

(6) Centralna naselja Ravne na Koroškem, Kotlje in Tolsti Vrh nimajo ustreznih celostnih urbanističnih rešitev.

(7) Problem predstavlja velika razpršenost poselitve na severnem in južnem delu občine in s tem povezana slabša opremljenost oziroma večji stroški opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo na podeželskem območju občine.

(8) V občini so vedno večje težnje po individualni stanovanjski gradnji ter individualnih počitniških objektih ter posledično stalne težnje po širitvi poselitvenih območij na kmetijska in gozdna zemljišča.

(9) Problem predstavljajo nelegalne gradnje iz preteklih let, ki so prostorsko v mnogih primerih neustrezno umeščene in praviloma komunalno neurejene.

(10) V občini se izkazujejo stalne potrebe po večstanovanjskih in individualnih stanovanjskih objektih. Ocena potreb oz. povpraševanja po tržnih stanovanjih se giblje od 20 do 30 stanovanj letno, podobna ocena velja tudi za neprofitna stanovanja. Potrebe po individualni stanovanjskih gradnji za obdobje naslednjih 15 let ocenjujemo na 200 enot, zato je z vidika zagotavljanja optimalne komunalne opremljenosti zemljišč za gradnjo nujno aktiviranje območij, primernih za organizirano stanovanjsko gradnjo.

Prometna infrastruktura

(11) Na območju občine je 12.7 km državnih, 59.5 km lokalnih, 51.3 km javnih poti, 2.5 km kolesarskih poti in 103 km gozdnih cest.

(12) Glavne cestne povezave potekajo po dolini reke Meže ter dolinah večjih pritokov. Na območju občine ni priključka na avtocesto. Na območju Občine Ravne na Koroškem potekata dve državni cesti:

·      G2-112 Holmec – Poljana – Ravne – Dravograd in

·      R1-227 Ravne – Kotlje – Slovenj Gradec.

(13) Glavna cesta, ki povezuje Ravne na Koroškem s preostalo Slovenijo, poteka iz občine Žalec (G1-4), preko Slovenj Gradca do Dravograda in se nato nadaljuje po cesti G2-112 do Raven na Koroškem, vendar lega ceste v prostoru in razmere na cesti niso ugodne, zato večina potnikov, ki pozna območno cestno omrežje, za dostop do Raven na Koroškem uporablja cesto R1-227, ki pa je v zelo slabem stanju in ni dimenzionirana na promet, ki ga prevzema.

(14) Zaradi neustrezne ureditve državnih cest, ki so tudi slabo vzdrževane, se ves tranzitni promet odvija skozi mesto Ravne. Poleg izgradnje hitre ceste so zato za mesto nujne severna in vzhodna obvoznica ter južna razbremenilna cesta, ki bodo razbremenile promet skozi mestno jedro.

(15) Mirujoči promet ni ustrezno urejen. V odprtem prostoru, predvsem na turistično rekreativnih območjih, je pokritost s parkirnimi mesti zadovoljiva. Velik problem pa predstavlja količina parkirnih mest v naseljih, predvsem v mestu Ravne na Koroškem, še posebej v jedru mesta. Po analizi je trenutno v občini 3.520 parkirnih mest, po normativih pa bi potrebovali vsaj 4.100 parkirnih mest.

(16) Železniško omrežje (regionalna železniška proga št. 34, Maribor-Prevalje-d.m.) v občini z glavnim železniškim postajališčem na Ravnah in postajališčem na Dobrijah je na slovenski in evropski sistem povezano le z enim tirom. Železnico večinoma uporablja gospodarstvo za promet tovora, potniški promet proti Mariboru in v smeri Pliberka je močno okrnjen.

Oskrba s pitno vodo

(17) Zaradi reliefnih razmer in razpršene gradnje na območju občine javno vodovodno omrežje ni zgrajeno na celotnem območju občine. Glede na geografske možnosti pa ima občina kljub temu dokaj dobro oskrbo s pitno vodo. Skupna dolžina vodovodnega omrežja in delov lokalnih vodovodov je 151 km.

(18) Na območju Občine Ravne na Koroškem delujeta dva sistema za oskrbo s pitno vodo: Šumc- Rudnik-Kozarnica in Strojna.

(19) Vodni vir Šumc pokriva del naselja Ravne na Koroškem  (Dobja vas, Janeče, Čečovje in del centra naselja), vodna vira Rudnik in Kozarnica pa območja naselij Kotlje, Brdinje ter del naselja Ravne na Koroškem (Šance, Javornik in del centra naselja). Iz vodnega vira Šumc se napaja tudi območje ZGO-zaokroženo gospodarsko območje na Ravnah na Koroškem, ki ima poleg tega zagotovljeno še tehnološko vodo iz vodnjakov in hladilno vodo iz vodnega rova zaprtega rudnika Mežica.

(20) Gospodinjstva na območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, se s pitno vodo oskrbujejo iz vaških vodovodov oziroma lastnih zajetij.

(21) Vodooskrba iz nekaterih vaških vodovodov ne ustreza sanitarno higienskim zahtevam, ti vodovodi tudi nimajo urejenega upravljanja.

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda

(22) Na območju občine je 78 % prebivalstva priključenega na kanalizacijsko omrežje, ki obsega 65,7 km.

(23) Vsa večja naselja v občini, razen naselja Dobrije, imajo zgrajen javni kanalizacijski sistem.

(24) Obstoječi javni kanalizacijski sistem je, razen izjem, mešani sistem (padavinska voda skupaj s fekalnimi odplakami). Številni hišni priključki na javno kanalizacijo delujejo kot ločeni fekalni sistemi. Posamezna novejša kanalizacija (primer Kotlje - Ravne) je grajena kot fekalna kanalizacija, vendar trenutno deluje kot mešana. Sistem se povezuje od hišnih priključkov (neposredno ali preko preliva greznice) na sekundarno in primarno kanalizacijsko omrežje. Z obstoječim kanalizacijskim sistemom se zagotavljata odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in z utrjenih, asfaltiranih, tlakovanih ali z drugimi materiali prekritih javnih površin.

(25) Kanalizacija starejše izvedbe je prisotna le še v posameznih starejših delih naselij, vendar se stanje na tem področju izboljšuje in novejša kanalizacija (trase, materiali, dimenzije) zamenjuje starejšo, pri čemer se sledi principu oblikovanja prispevnih območij in zbiranja iz sekundarnih vodov v primarne za poznejši priključek na kolektorje do planiranih čistilnih naprav.

V občini deluje ena čistilna naprava, in sicer ČN 1200 PE za ZGO.

(26) V občini imajo posamezne pravne fizične osebe zgrajene male čistilne naprave (MČN).

(27) Objekti razpršene gradnje na območju občine so priključeni na greznice, katerih iztoki so pogosto speljani v potoke ali ponikalnice, redkeje v javno kanalizacijo (kjer je to možno). Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, je vgrajenih nekaj malih bioloških čistilnih naprav za stanovanjske objekte. Odpadne vode posameznih naselij in zaselkov, zbrane v javni kanalizaciji, odtekajo neposredno v Zelenbreški potok, Suho, Hotuljko in reko Mežo. Potoki so hkrati pritoki v reko Mežo.

Ravnanje z odpadki

(28) Ustrezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo na območju občine, je zagotovljeno v okviru Koroškega regionalnega center za ravnanje z odpadki - KOCEROD. KOCEROD deluje na dveh lokacijah:

·      na lokaciji Mislinjska Dobrava, kjer se izvaja za sortiranje in predelava odpadkov (Mestna občina Slovenj Gradec, lokacija se nahaja v neposredni bližini obstoječega odlagališča Slovenj Gradec) in

·      na lokaciji Zmes v Občini Prevalje, kjer se izvaja odlaganje odpadkov.

Energetska infrastruktura

(29) Po območju občine potekajo daljnovodi: DV 1x220kV Podlog - Avstrija, DV 2x110 Dravograd-Ravne (železarna), DV 1x110 Ravne - Ravne (železarna) ter DV 1x110 Dravograd - Ravne. Od tega je 28 km prostozračnega srednjenapetostnega voda (daljnovod), izvedenega z golimi vodniki, nekaj pa tudi z polizoliranimi vodniki (predvsem na področju Uršlje Gore, Sel, Brdinj in Strojne) in 26 km SN kablovodov. Mestno jedro Raven je v celoti kablirano.

(30) Na območju občine sta dve razdelilni transformatorski postaji, RTP Železarna Ravne in RTP Ravne DES ter 70 transformatorskih postaj: 12 postaj napaja samo gospodinjski odjem, 57 postaj napaja gospodinjstvo in ostali odjem (industrijo) in ena postaja izključno industrijski odjem.

(31) V občini obratujejo tri male hidroelektrarne, na vodotoku Hotuljka s potencialno energijo vodnega telesa v višini 252 MWh/leto, na vodotoku Suha 165 MWh/leto ter na vodotoku  Zelenbreški potok 23 MWh/leto.

Telekomunikacijska infrastruktura

(32) Vsa večja naselja v občini so priključena na kabelsko televizijo.

(33) Na Uršlji gori stoji antenski stolp.

Turizem in rekreacija

(34) Občina ima veliko potencialov za razvoj turizma, še posebej športno rekreativnega in kulturnega turizma. Športna infrastruktura je dobro razvita, izrazita je kulturna identiteta v povezavi z dediščino Prežihovega Voranca, tehniško dediščino in skulpturami forme vive. Največji problem predstavlja pomanjkanje nočitvenih kapacitet. Turistična ponudba občine je razdrobljena in premalo prepoznavna ter premalo učinkovito predstavljena in promovirana. Negativen vpliv industrijskega središča že v preteklosti ni dopuščal turističnega razvoja v mestu Ravne. Obstoj velike poslovne cone bo tudi v prihodnje narekoval umeščanje turistične ponudbe na severni (turizem na kmetijah na Strojni) in predvsem južni del občine (Kotlje z Uršljo goro). 

Družbena javna infrastruktura

(35) Višja strokovna šola, ki je v sklopu Šolskega centra Ravne na Koroškem, izvaja dva programa: program strojništva in program mehatronike, katerih glavni cilj je izobraziti inženirje s širokim strokovno-teoretičnim ter praktično-uporabnim znanjem za področje strojništva in mehatronike.

7.  člen

(Razvojne potrebe države in regije ter povezovanje s sosednjimi občinami)

Poselitev

(1) Policentrični razvoj poselitve je za Koroško regijo ključna razvojna priložnost, saj bo regija tako lahko bolje izkoristila svoje vire in razvojne možnosti. Nosilec razvoja regije je somestje Slovenj Gradec - Ravne na Koroškem - Dravograd. Centralne funkcije je treba enakomerno razvijati po vseh občinah v regiji, tako da se zagotavlja skladen razvoja na celotnem območju regije.

(2) Ravne na Koroškem kot največje koroško mesto predstavljajo upravno, oskrbno in zaposlitveno središče Mežiške doline. To vlogo je treba še krepiti. Naselje naj se razvija tudi kot celovit kulturni, športni in izobraževalni center, vključno z visokim šolstvom. Krepiti je treba tudi njegovo vlogo pri povezovanju koroških Slovencev z obeh strani državne meje.

(3) Ravne na Koroškem in Prevalje se nezadržno zraščata v celovit mestni sistem z največjo koncentracijo prebivalstva na Koroškem. Sedanja intenzivna gradnja napoveduje, da bo do zlitja prišlo prej kot v desetih letih. Tako bo v kratkem času nastala skupna urbana celota s preko 13 tisoč prebivalci, ki bo imela vse pogoje za pospešen razvoj, kar predstavlja nesporno stičišče interesov širše koroške krajine.

Gospodarstvo

(4) Naselje Ravne na Koroškem je zaposlitveno središče Mežiške doline in širšega območja Koroške regije. Z ustvarjanjem kvalitetnih lokacij za podjetništvo se bo ta vloga še krepila. V okviru projektov Poslovne cone Ravne in gospodarskega središča nacionalnega pomena Noordung nastaja največja poslovna cona na Koroškem. Poslovna cona Ravne se razprostira na skupni bruto površini preko 90 ha. Razpoložljive lokacijske možnosti ponujajo izhodišča za širjenje obrtnih, gospodarskih in javnih storitev. Poleg tega je v občini v okviru gospodarskega središča nacionalnega pomena Noordung izkazana potreba za dodatnih 20 ha prostora za razvoj poslovno gospodarskih dejavnosti.

Gospodarska javna infrastruktura

(5) Na območju občine je v okviru tretje razvojne osi predvidena izgradnja nove državne ceste med avtocesto A1 Šentilj – Koper in mejo z Republiko Avstrijo, ki bo zagotavljala ustrezno medsebojno povezanost občine s središči mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v širšem prostoru. Funkcija nove prometne povezave bo predvsem povečati konkurenčnost občine, povečati dostopnost in krepitev institucionalnih in gospodarskih povezav.

Turizem

(6) Uršlja gora, osamelec na vzhodu Karavank, predstavlja s svojim zaledjem v južnem delu občine (Kotlje, Brdinje, Podkraj, Podgora, Navrški vrh) stičišče interesov vseh lokalnih skupnosti, ki jo obkrožajo. Je izhodiščna točka za razvoj skupnega turističnega parka za koroški in šaleško savinjski bazen. Na drugi strani predstavljajo pobočja Strojne s širšim zaledjem (Stražišče z Brinjevo goro, Zelen breg, Tolsti vrh, Koroški Selovec) skupno območje turističnega razvoja sosednjih občin ter sosednjih lokalnih skupnosti v Republiki Avstriji.

II.1.2  Cilji

8.  člen

(cilji prostorskega razvoja )

(1) Gospodarstvo

·      Določili bomo zadostne površine za razvoj poslovnih dejavnosti, kar bo omogočilo postopno zmanjševanje primanjkljaja delovnih mest oziroma večanje zaposlitvenih možnosti v občini in prehod zaposlenih iz sekundarnega sektorja v terciarne in kvartarne dejavnosti. Primanjkljaj delovnih mest se zmanjša vsaj na razmerje 75 % delovnih mest v odnosu na delovno aktivno prebivalstvo (sedanji indeks 61 %). To bo utrdilo razvojne težnje mesta Ravne na Koroškem kot gospodarskega in urbanega središča Koroške regije ter izboljšalo pogoje za nadaljnji razvoj občine in krepitev njene vloge kot razvojnega jedra regije.

·      Zagotovili bomo ustrezno prostorsko razmestitev obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Tako bomo poleg že obstoječe poslovne cone predvideli še okoli 20 ha površin za poslovno cono na novi lokaciji ter dodatne površine za manjše obrtnike zaradi ohranjanja in spodbujanja delovnih mest na podeželju.

·      Omogočili bomo razvoj podeželskega dela občine, predvsem na hribovitih območjih občine, s širjenjem območij razpršene poselitve z namenom razvoja dopolnilnih in dodatnih dejavnostih kmetij, ki bodo temeljile na tradicionalnih znanjih.

(2) Turizem

·      Občina bo zagotovila prostorske možnosti za razvoj turističnih dejavnosti. Z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture bomo omogočili širitev obstoječih turističnih ureditev ter navezovanje turističnih programov na kmetijsko dejavnost. Zagotovili bomo prostorske pogoje za povečanje nočitvenih kapacitet z obstoječih 96 na 200 ležišč.

·      Razvoj športno rekreativnih dejavnosti bomo usmerjali predvsem na pobočja in ob vznožje Uršlje gore ter v območje Športno rekreacijsko turističnega parka Ravne. Ponudbi kulturnih dejavnosti bomo namenili prostore na že ustaljenih lokacijah (grad Ravne, Prežihova bajta, muzejski kompleks na območju bivše železarne), določili bomo nove lokacije za postavitev skulptur forme vive.

(3) Gospodarska javna infrastruktura

·      Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, poslovnih con in turističnih območij bomo zagotavljali z izgradnjo novih in prenovo obstoječih prometnic, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti, za potrebe javnega potniškega prometa in za boljšo dostopnost za gibalno ovirane. Prometna ureditev se ureja po načelih trajne mobilnosti.

·      Z varovanjem koridorjev bomo omogočili izgradnjo kolesarskih povezav Ravne-Dobrije in Ravne-Kotlje-Sele tako, da bo v občini vzpostavljeno kakovostno kolesarsko omrežje.

·      S programi opremljanja zemljišč za gradnjo bomo načrtovali in omogočali izvedbo ustrezne energetske ter komunalne opremljenosti naselij, poslovnih con in turističnih območij.

·      V prostor bomo umestili koridorje celotnega omrežja odvajanja komunalnih vod in območji čistilnih naprav, s čimer bomo dosegli 98 % priključitev prebivalstva na omrežje čiščenja in odvajanja komunalnih vod.

(4) Stanovanjska gradnja in urejanje naselij

·      Občina teži k uravnoteženemu prostorskemu razvoju vseh naselij, glede na njihovo vlogo v omrežju naselij ter v odvisnosti od prostorskih možnosti za razvoj različnih dejavnosti ter možnosti za ustrezno opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo. Poudarek je tudi na ohranjanju prebivalcev v hribovitih območjih občine.

·      Zagotavljali bomo prostorske možnosti za stanovanjsko gradnjo. Za potrebe individualne gradnje bomo širitve zagotavljali na celotnem območju občine, večje površine za organizirano enodružinsko stanovanjsko gradnjo predvsem na območjih naselij. Večstanovanjska gradnja bo omogočena na Ravnah na Koroškem in v Kotljah. Obseg nove stanovanjske gradnje bo uravnotežen s potrebami družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Pri tem bomo upoštevali merila za zagotavljanje zdravega in čistega ter za bivanje privlačnega okolja. Pri določanju območij za gradnjo stanovanjskih objektov bomo zagotavljali racionalno rabo prostora z bolj strnjeno gradnjo in višjo gostoto pozidave v urbanih središčih, varčevanjem z energijo in racionalno porabo sredstev.

·      Podobo Raven na Koroškem bomo načrtno usmerjali v sodoben mestni videz, z vsemi elementi sodobnih urbanističnih in arhitekturnih rešitev, ki bodo tako funkcionalno kot estetsko poudarjali mestni značaj. Z urbano prenovo bomo zagotovili prepoznavno podobo mesta. Hkrati pa se bo zagotavljala ustrezna prenova mestnega jedra in grajskega parka, ki bosta temeljila na ohranjanju tradicionalnih vzorcev in vključevanju sodobnih urbanističnih in arhitekturnih rešitev.

·      Izboljšanje urbane podobe naselij Kotlje in Tolsti Vrh bo občina zagotovila z načrtovanjem sodobnih elementov izgradnje in arhitekturno/urbanističnih elementov prenov, pri čemer bomo upoštevali ohranjanje arhitekturne identitete v obeh vaških jedrih.

·      V občini bomo posebno pozornost posvetili sistemu javnih zelenih površin, ki bo združeval in povezoval zelene površine v ožjih rekreacijskih območjih (Podgora, Kotlje, Ravne), mestni park na Ravnah, parkovne površine v ostalih centralnih naseljih ter ostale javne zelene površine (otroška igrišča, ureditev manjših trgov ipd.).

(5) Oskrba in družbena javna infrastruktura

·      Z namenom povečanja kakovosti oskrbe prebivalcev občine bo občina zagotavljala prostorske možnosti za razvoj oskrbnih in družbenih dejavnosti in njihovo ustrezno dostopnost.  S tem se bo krepila vloga mesta Ravne na koroškem kot medobčinskega središča. Predvsem v mestu Ravne na Koroškem bomo težili k zagotovitvi prostorskih možnosti za popolnitev ponudbe tistih artiklov in storitev, za katere je izkazano konstantno povpraševanje in so jih naši občani prisiljeni kupovati v drugih oskrbnih centrih.

·      Za šolski center Ravne ob Gimnaziji Ravne se gradi nov objekt za potrebe srednje šole in tudi za dodatne možnosti razvoja višje oz. visoke strokovne šole na Ravnah.

·      Funkcijo upravnega centra občine in Mežiške doline (Upravna enota Ravne) bomo nadgradili z zagotovitvijo prostorov za upravni sedež regionalnega značaja in sedeže pokrajinskih ustanov.

·      V občini bomo zagotavljali varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

II.1.3  Prioritete uresničevanja ciljev

9. člen

(prioritete uresničevanja ciljev )

(1) Gospodarstvo:

·      Poslovna cona Ravne: zagotovitev območij in infrastrukture za razvoj poslovnih dejavnosti in vzpostavitev območja Noordung.

(2) Turizem:

·      vzpostavitev pogojev za razvoj sodobnega turističnega območja na pobočju in ob vznožju Uršlje gore in Športno rekreacijsko turističnega parka Ravne.

(3) Gospodarska javna infrastruktura:

·      varovanje koridorjev za izgradnjo hitre ceste, mestnih obvoznic in južne razbremenilne ceste,

varovanje koridorjev in prostora za sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(4) Stanovanjska gradnja in urejanje naselij:

·      urbanistična arhitekturna ureditev ter zaokrožitev gradnje v naseljih Ravne na Koroškem, Kotlje in Tolsti Vrh.

(5) Oskrba in družbena javna infrastruktura:

·      zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj celovitega oskrbnega center v naselju Ravne na Koroškem,

zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj višjega in visokega šolstva v mestu Ravne na Koroškem,

zagotavljanje prostorskih možnosti za izgradnjo doma za starejše.

II.2   Zasnova prostorskega razvoja občine

Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana na karti 2.1.1 Zasnova prostorskega razvoja.

10. člen

(prednostna območja za razvoj dejavnosti )

(1) Zasnova prostorskega razvoja občine izhaja iz stanja v prostoru, značilnosti in teženj v prostoru ter ciljev občine na področju prostorskega razvoja. Z zasnovo prostorskega razvoja občine so določena glavna razvojna območja ter smeri razvoja v občini.

(2) Glavni nosilec razvoja v občini je naselje Ravne na Koroškem. Občina bo krepila moč Raven na Koroškem kot mesta, ki poleg bivalnega središča opravlja vlogo gospodarskega, poslovnega in zaposlitvenega centra Mežiške doline in širšega območja Koroške regije. Krepilo bo tudi svojo kulturno in turistično vlogo v širšem gravitacijskem območju. V naselju se bo spodbujal urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje, proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti. V naselju se bo krepilo upravne, izobraževalne in poslovne funkcije. S širitvijo Poslovne cone Ravne občina zagotavlja nove komunalno opremljene površine za nova delovna mesta za potrebe lokalnega podjetništva ter za dodatno rast gospodarstva v občini.

(3) Kot urbano naselje se bo razvijalo tudi naselje Kotlje. Prednostno se v naselje usmerja stanovanjska gradnja, skladno z rastjo števila prebivalcev se krepijo tudi oskrbne in storitvene dejavnosti ter osnovno izobraževanje. V naselje se umešča tudi družbena javna infrastruktura, ki dopolnjuje ponudbo občinskega središča.

(4) Naselje Tolsti Vrh se razvija kot oskrbno središče severnega dela občine. V naselje se usmerja predvsem stanovanjska gradnja, zagotavljajo pa se tudi prostorske možnosti za razvoj poslovnih dejavnosti.

(5) Občina bo ohranjala in razvijala prostorske potenciale za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti na celotnem območju občine. Območji Uršlje gore in Strojne predstavljata glavni zeleni rekreacijski območji, na kateri se programsko navezuje turistična ponudba, prikaz kulturne dediščine in naravnih vrednot občine, mreža peš in kolesarskih poti v in med naselji ipd. Površine za razvoj turizma bodo skoncentrirane predvsem v mestu Ravne na Koroškem, v Kotljah, na pobočju in ob vznožju Uršlje gore. Na območju Strojne in Tolstega vrha se bo turistična ponudba razvijala v okviru obstoječih kmetij.

(6) Občina si bo prizadevala za ohranjanje obdelovanja kmetijskih zemljišč, v hribovitih predelih predvsem z vidika ohranjanja kvalitetne kulturne krajine. 

(7) Z vidika lesne proizvodnje so pomembni predvsem gozdovi hribovitega dela občine. V gozdovih v okolici naselij prevladuje krajinski, ekološki in rekreacijski pomen. Te gozdove je treba ohranjati in jih vključiti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

(8) Za občino je izrednega pomena tudi izgradnja čistilne naprave s kapaciteto 12.000 PE na  Dobrijah.

11. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij )

(1) Omrežje naselij v občini tvorijo

(2) Naselje Ravne na Koroškem se bo v somestju s Slovenj Gradcem in Dravogradom razvijalo kot središče nacionalnega pomena regionalnega območja, kot medobčinsko središče Mežiške doline ter kot občinsko središče. Razvijalo se bo kot središče dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejše gospodarsko območje in prometno vozlišče v občini. Vanj se usmerja najpomembnejše javne funkcije, sekundarna raven zdravstvene oskrbe, visoko in višje strokovno izobraževanje, bolj specializirano socialno varstvo ter javne raziskovalne organizacije. Naselje se bo razvijalo tudi kot turistično središče.

(3) Lokalno središče Kotlje bo zagotavljalo prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. V naselju se lahko razvijajo tudi določene javne funkcije, ki bodo dopolnjevale ponudbo občinskega središča. V povezavi z naseljem Podgora se bo razvijalo tudi kot turistično središče.

(4) Naselje Tolsti Vrh bo kot pomembnejše ostalo naselje zagotavljalo prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo ter zaposlitvene možnosti.

(5) V ostalih naseljih bodo prevladovale stanovanjske funkcije, ki se v podeželskem delu občine dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi. Naselje Strojna bo razvijalo tudi kot turistično naselje.

(6) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve bodo imela tudi ostala naselja s turističnim pomenom oziroma potencialom. V vseh teh naseljih se bo povečal spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi) kot količinsko, predvsem s povečanjem števila in vrste nočitvenih kapacitet.

12. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1) Primarno prometna os v občini poteka v smeri vzhod-zahod, predstavljata jo državna cesta G2-112 Holmec – Poljana – Ravne – Dravograd ter regionalna železniška proga št. 34 Maribor – Prevalje – državna meja. Z izgradnjo hitre ceste, ki bo predstavljala del tretje razvojne osi in bo povezovala avtocesto A1 Šentilj – Koper z mejo z Avstrijo, oz. s severno obvoznico naselja Ravne na Koroškem, se bo pomen te prometne osi še okrepil.

(2) Sekundarna prometna os poteka v smeri sever – jug, predstavlja jo državna cesta R1-227 Ravne – Kotlje – Slovenj Gradec.

(3) V smeri primarne in sekundarne prometne osi se načrtujejo tudi glavne kolesarske povezave v občini.

13. člen

(druga za občino pomembna območja)

(1) Strojna: Območje odlikuje kakovostna kulturna krajina značilnih celkov. Zaradi velikih nadmorskih višin, reliefnih ter talnih razmer večinoma prevladujejo travniki. Stanovanjska in gospodarska poslopja kmetij večinoma predstavljajo pomembne spomenike ljudskega stavbarstva. Poti po grebenih in kopastih vrhovih ponujajo izjemne poglede na Uršljo goro in Peco. Celotno območje je opredeljeno kot izjemna krajina ter kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Območje je priljubljena izletniška točka, po njem so speljane številne kolesarske in pohodniške poti. Najlepši močvirni travniki so ohranjeni v povirju Jamniškega potoka, kjer bomo opazili nekatere zanimive močvirske rastline ter ogrožene vrste metuljev.

(2) Uršlja gora: Osamelec Uršlja gora predstavlja skrajni vzhodni del Karavank, ki ločuje Mežiško in Mislinjsko dolino in predstavlja pomembno orientacijsko točko v prostoru. Območje je naravno zelo dobro ohranjeno, večinoma pokrito z gozdovi. Zaradi dokaj izolirane lege je tudi pomembno bivališče mnogih visokogorskih rastlin in živali, med njimi divjega petelina in ruševca, ki sodita v srednji Evropi in Sloveniji med močno ogrožene vrste ptic. Uršlja gora je priljubljena izletniška in razgledna točka, na vrhu je romarska pot k cerkvi sv. Uršule, ki jo štejemo za najvišje ležečo cerkev v Sloveniji. Naravnim in kulturnim vrednotam območja lahko pripišemo širši pomen. Ob vstopu v združeno Evropo ima Uršlja gora tudi mednarodni naravovarstveni pomen in je potencialna lokaliteta evropskega naravovarstvenega omrežja NATURA 2000.

14. člen

(urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt )

(1) Urbanistični načrti se izdelajo za mesto Ravne na Koroškem in za naselji Kotlje in Tolsti Vrh.

15. člen

(območja, za katera je treba izdelati krajinski načrt )

(1) Za širše območje severnega pobočja Uršlje gore ter širše območje Strojne je kot podlago za podrobnejše urejanje območij potrebno izdelati posebne strokovne podlage v obliki krajinskega načrta.

II.3   Zasnova gospodarske javne infrastrukture

II.3.1  Prometna infrastruktura

Zasnova prometne infrastrukture je prikazana na karti 2.1.2.1 Zasnova prometnega omrežja.

16. člen

(1) Z razvojem prometne infrastrukture bomo podpirali razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višjega ranga.

(2) Omrežje državnih cest se bo dopolnilo z izgradnjo hitre ceste, ki bo povezovala slovenski avtocestni križ z Republiko Avstrijo. Občina bo varovala traso hitre ceste od Poslovne cone Ravne na zahodu občine do meje z Dravogradom na vzhodu občine.

(3) Zaradi slabega prometnega režima znotraj naselja Ravne na Koroškem je nujna izgradnja severne in vzhodne obvoznice ter južne razbremenilne ceste.

(4) Z izgradnjo obvoznic in razbremenilne ceste bosta glavni prometni vozlišči na območju Raven na Koroškem postali vozlišči načrtovane obvoznice z obstoječima glavno cesto G-112 Holmec – Poljana – Ravne – Dravograd ter regionalno cesto R1-227 Ravne – Kotlje – Slovenj Gradec.

(5) Omrežje občinskih cest ostaja v obstoječem okviru. V nekaterih naseljih občine je potrebna rekonstrukcija cest skozi naselja. V vseh naseljih je treba zagotoviti površine za varno odvijanje peš prometa.

(6) Nekatere izmed lokalnih cest so za občino izjemnega pomena tudi kot turistične ceste, in sicer:

·      LC 350170 Podpečnik - Rimski vrelec - Ivarčko jezero - koča na Naravskih ledinah,

·      LC 350100 Ravne – Šrotnek – Kotlje - Rimski vrelec,

·      LC 350090 Knepsova žaga –  križišče Prikržnik – Toni,

·      LC 350130 Ravne-Zadnji dinar-Strojna,

·      LC 350110 Cesta Svanikova bajta- Strojna.

17. člen

(železniško omrežje)

(1) Skozi občino poteka regionalna železniška proga št. 34, Maribor-Prevalje-d.m., z železniškim postajališčem Ravne.

(2) Železniško progo je treba obnoviti. Modernizacija železniške proge je za občino strateškega pomena, tako glede razvoja tovornega kot potniškega prometa, na lokalni predvsem pa na mednarodni ravni. Posodobitev železniške proge je potrebna tudi zaradi strateške navezave Poslovne cone Ravne na predvideni terminal v Dravogradu.

18. člen

(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1) Širitev kolesarskega omrežja in peš poti na območju občine načrtujemo hkrati z izgradnjo novih in z rekonstrukcijo obstoječih cestnih povezav v smereh temeljnih prometnih osi.

(2) Na območju občine sta predvideni dve kolesarski povezavi: Ravne – Dobrije in Ravne – Kotlje – Sele (G2-112 in R1-227). Obe kolesarski poti sta predvideni ob obstoječih cestah.

(3) Obstoječa kolesarska povezava med Ravnami in Prevaljami ter  predvidene kolesarske povezave je treba povezati v omrežje, ki bo povezovalo večja središča. 

(4) Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti.

(5) Na območju občine bomo uvedli enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.

19. člen

(mirujoči promet)

(1) V urbanih naseljih bomo zagotovili prostor za izgradnjo ustreznega števila parkirnih mest v okviru javnih površin, tudi z nivojskimi ureditvami ali s parkirnimi hišami. Gradnjo in rekonstrukcijo novih objektov bomo pogojevali z zagotavljanjem ustreznega števila parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce.

(2) Z ustreznimi prostorskimi rešitvami bomo omogočili povečanje parkirnih kapacitet ob obstoječih javnih objektih in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov, skladno s potrebami teh objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže predvidenih objektov in odprte javne površine.

(3) Izdelali bomo prostorske rešitve za parkirne kapacitete ob obstoječih stanovanjskih objektih (mestno jedro Raven na Koroškem, stanovanjske soseske). Gradnjo novih stanovanjskih objektov bomo pogojevali z zagotavljanjem ustreznega števila parkirnih mest za stanovalce.

(4) Urejenih parkovnih površin in zelenic v strnjenem mestnem prostoru načeloma ne bomo namenjali za parkiranje.

(5) Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven območij ohranjanja narave in drugih varovanih območij.

(6) Prostor za parkirišča za tovorna vozila bomo zagotovili na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejših prometnicah, v okviru gospodarskih con in ob obstoječih tovrstnih parkiriščih.

(7) Prostor za avtodome bomo umestili na asfaltne površine na širšem območju športnega parka na Ravnah na Koroškem.

20. člen

(javni cestni potniški promet)

(1) Javni potniški promet na območju občine je zagotovljen z vsakodnevnimi vožnjami na relacijah Kotlje, Slovenj Gradec, Prevalje, Dravograd in naprej po Sloveniji. Poleg avtobusnega prometa se predvsem prevoz šoloobveznih otrok izvaja s kombiniranimi vozili.

(2) Glavna avtobusna postaja v mestu Ravne na Koroškem se ohrani na obstoječi lokaciji, vendar se posodobi. V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, so uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih poslovnih con in stanovanjskih območij ter pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest bomo glede na potrebe predlagali vzpostavitev novih avtobusnih linij in zgradili nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike.

II.3.2  Okoljska infrastruktura

Okoljska infrastruktura je prikazana na karti 2.1.2.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – vodovod – kanalizacija.

21. člen

(oskrba s pitno vodo)

(1) V občini je potrebno povečati zanesljivost oskrbe s pitno vodo.

(2) Občina bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo v skladu s predpisi vsem gosteje poseljenim območjem v občini in turistično-rekreacijskim območjem. V skladu z razvojem poselitve na teh območjih bo vodovodne sisteme dograjevala in prenavljala.

(3) Prebivalci na območjih, ki jih ne bo mogoče priključiti na javni sistem oskrbe s pitno vodo, se bodo s pitno vodo še naprej oskrbovali iz lastnih zajetij. Na teh območjih bomo bodoči prostorski razvoj omejevali.

(4) Zaželeno je, da se z namenom zmanjšanja porabe pitne vode, kljub priključku na javno vodovodno omrežje, izkoristi možnost uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe.

22. člen

(odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod)

(1) Prioritetno se posegi za izboljšanje odvajanja in čiščenja odpadne vode izvedejo v večjih naseljih, med katere sodijo Ravne, Brdinje, Preški vrh, Kotlje in Zelen Breg, nato pa še v ostalih naseljih v skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

(2) Kanalizacijsko omrežje bo priključeno na obstoječo čistilno napravo v Dobji vasi, ki ji je potrebno povečati kapaciteto, ter na načrtovano čistilno napravo na Dobrijah.

(3) Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje ni načrtovano, se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode (male čistilne naprave). Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo čiščenje in odvoz blata na čistilno napravo.

23. člen

(ravnanje z odpadki )

(1) Ustrezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo na območju občine, je zagotovljeno v okviru Koroškega regionalnega center za ravnanje z odpadki - KOCEROD.

(2) Občina Ravne na Koroškem bo na svojem območju zagotavljala lokacije za potrebno infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadkov v skladu z zakonodajo.

24. člen

(zaščita vodnih virov )

(1) Na območje občine segajo vodovarstvena območja z odloki zavarovanih vodnih virov, ki se nahajajo v sosednjih občinah (Prevalje in Slovenj Gradec). Posegi na vodovarstvena območja se morajo izvajati v skladu z določili odlokov.

(2) Vodne vire bomo zaščitili pred morebitnim onesnaženjem z aktivnim izvajanjem nadzora nad aktivnostmi v območjih varstva naravnih virov. Posebno pozornost je treba nameniti osrednjemu vodovarstvenemu območju Uršlje gore. Treba je zagotoviti dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode iz vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire je treba raziskati in ustrezno zaščititi.

(3) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo občina varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno ter smotrno rabo pitne vode.

(4) Za zanesljivo oskrbo s pitno vodo bo občina zagotovila prostor za izgradnjo potrebnih vodohranov na lokacijah Dobja vas in Kotlje.

(5) Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato je treba ukrepe za varstvo vodnih virov, predvsem pa programe varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov usklajevati s sosednjimi občinami.

II.3.3  Telekomunikacijska infrastruktura

25. člen

(telekomunikacijska infrastruktura )

(1) Na območju občine je potrebno vsa območja strnjene pozidave opremiti z najsodobnejšo telekomunikacijsko infrastrukturo. Na območjih razpršene poselitve bomo skušali zagotoviti brezžične povezave. Načrtujemo opremljenost občine z optičnim kablom in napeljavo širokopasovnega interneta po celotnem območju občine.

(2) Ker pričakujemo povečan pritisk na dopolnjevanje omrežij sodobnih telekomunikacijskih sistemov, je treba umestitve v prostor in pokrivanje območja s signali skrbno načrtovati, predvsem zaradi izjemne ranljivosti mestnih vedut, naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.

II.3.4  Energetska infrastruktura

Energetska infrastruktura je prikazana na karti 2.1.2.3 Zasnova energetske infrastrukture.

26. člen

(oskrba z energijo)

(1) V občini je zagotovljena dolgoročna in kakovostna oskrbo z energijo. Temeljni dokument oskrbe z energijo predstavlja energetska zasnova občine, s katero bo zagotovljena stalna, zadostna in ekonomsko sprejemljiva oskrba z energijo, predvsem z električno energijo, plinom in z daljinsko oskrbo s toploto. Občina bo spodbujala učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine, posebej obnovljivih energetskih virov, pri čemer bo zahtevala, da bodo objekti in ureditve prostorsko integrirani in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.

27. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Po območju občine potekajo daljnovodi: DV 1x220kV Podlog - Avstrija, DV 2x110 Dravograd-Ravne (železarna), DV 1x110 Ravne - Ravne (železarna) ter DV 1x110 Dravograd - Ravne. Predviden je tudi daljnovod DV 2x110 Ravne - Mežica.

(2) Na območju občine sta dve razdelilni transformatorski postaji, RTP Železarna Ravne in RTP Ravne DES ter 70 transformatorskih postaj: 12 postaj napaja samo gospodinjski odjem, 57 postaj napaja gospodinjstvo in ostali odjem (industrijo) in ena postaja izključno industrijski odjem.

(3) Prioriteta investicij je odprava slabih napetostnih razmer in investicije v povečano zanesljivost dobave električne energije odjemalcem.

(4) Pri gradnji novih elektrovodov oziroma rekonstrukciji obstoječih je na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine potrebno dati prednost kabelski izvedbi.

28. člen

(plinovodno omrežje )

(1) Preko območja občine poteka regionalni plinovod R24 (M2-MRP Ravne).

(2) Distribucijsko plinovodno omrežje je zgrajeno v delu mesta Ravne na Koroškem in v vseh drugih večjih strnjenih naseljih (Brdinje, Kotlje, Preški Vrh, Navrški Vrh, Dobja vas). Dograjevanje sistema dolgoročno ni predvideno, možne pa so še priključitve posameznih objektov.

29. člen

(daljinsko ogrevanje )

(1) S toplovodnim omrežjem se ogreva zgolj mesto Ravne na Koroškem. Širitve toplovodnega omrežja niso predvidene, predvidena je le obnova obstoječega.

30. člen

(male hidroelektrarne )

(1) Za pridobivanje električne energije v malih hidroelektrarnah se že izkoriščajo Hotulja, Suha ter Zelenbreški potok, potencial pa se izkazuje na celotnem porečju Meže.

31. člen

(obnovljivi viri energije)

(1) Za pridobivanje dodatne električne energije v občini se spodbuja uporaba vodne energije, sončne energije ter biomase.

(2) Umeščanje objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov mora biti tako, da ni v nasprotju z zahtevami za varstvo narave in kulturne dediščine, da povzroča čim manjše vplive na okolje ter da je skladno z merilom prostora in čim manj vidno izpostavljeno. Pred načrtovanjem objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je treba proučiti racionalnost proizvodnje električne energije, prostorsko skladnost ter okoljsko sprejemljivost načrtovanih objektov.

(3) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.

II.3.5  Ostala infrastruktura

32. člen

(pokopališka dejavnost)

(1) Občina Ravne na Koroškem ima z Občino Prevalje skupno pokopališče Barbara v Občini Prevalje. Pokopališče v Kotljah je treba razširiti, na Strojni pa zagotoviti možnosti za gradnjo poslovilnega objekta.

33. člen

(javna razsvetljava)

(1) Opremljanje z javno razsvetljavo bomo nadaljevali glede na gostoto poselitve ter namembnost območij. Prednostno se opremlja naselja in območja družbenih in oskrbnih dejavnosti ter območja in lokacije, kjer se izboljšuje prometna varnost. Opremljanje z javno razsvetljavo je obvezno na območju novih poslovnih con ter na območjih nove organizirane stanovanjske gradnje.

(2) Opremljanje z javno razsvetljavo mora biti skladno s predpisi o preprečevanju svetlobnega onesnaženja ter energetsko učinkovito.

II.4   Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene

Okvirna območja naselij ter območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeljujejo kot nova naselja oziroma kot novi zaselki, so prikazana na karti 2.1.3 Zasnova okvirnih območij razpršene gradnje in območij razpršene poselitve.

34. člen

(določitev območij naselij)

(1) Območja naselij v Občini Ravne na Koroškem so: Brdinje, Dobrije, Kotlje, Koroški Selovec, Podgora, Preški Vrh, Ravne na Koroškem, Podkraj, Strojna, Tolsti Vrh,  Uršlja Gora in Zelen Breg.

(2) Naselji Zelen Breg in Koroški Selovec sta opredeljeni kot novi naselji zaradi sanacije razpršene gradnje.

(3) Območja razpršene gradnje ob naseljih Brdinje, Podkraj, Strojna in Tolsti Vrh se opredelijo kot novi zaselki.

II.5   Določitev območij razpršene poselitve

Območja razpršene poselitve so prikazana na karti 2.1.3 Zasnova okvirnih območij razpršene gradnje in območij razpršene poselitve.

35. člen

(določitev območij razpršene poselitve)

(1) Razpršena poselitev je značilen tip poselitve na celotnem območju občine, razen na območju naselja Ravne na Koroškem. Kot prepoznaven avtohton vzorec je najbolj ohranjena na območju Strojne.

II.6   Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

Usmeritve za razvoj poselitve so prikazane na karti 2.1.4.1 Usmeritve za razvoj poselitve.

II.6.1  Usmeritve in razvoj poselitve in prenovo

36. člen

(razvoj naselij)

(1)Občina Ravne na Koroškem bo razvoj naselij prednostno zagotavljala z dvigom kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, z delnimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.

(2) Prvenstveno bomo zagotavljali boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekostrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.

(3) Širitve naselij so dopustne v primerih, ko znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Prednostno se širijo urbana in turistična naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja večjih širitev in zaokrožitev naselij je praviloma treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN).

(4) Pri razvoju naselij bomo kulturno dediščino upoštevali kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij bomo kulturno dediščino obravnavali ob upoštevanju njene ranljivosti.

(5) Širitev območij razpršene gradnje ni dopustna. Sanacija razpršene gradnje z zgoščevanjem in zaokrožanjem je dopustna na območjih z možnostmi za primerno komunalno in prometno ureditev.

37. člen

(notranji razvoj in širitev naselij)

(1) V vseh naseljih v občini bomo prednostno zagotavljali notranji razvoj.

(2) Širitve načrtujemo za naselji Ravne na Koroškem in Kotlje.

(3) V ostalih naseljih bomo zemljišča za gradnjo zagotavljali z zaokrožitvami in zapolnitvami ob in med obstoječimi stavbnimi zemljišči v skladu z razvojnimi potrebami posameznega naselja.

(4) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin je treba izboljšati raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo in zagotavljati ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot tudi kakovostno grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek in podobno, zato jih bomo v čim večji meri vključevali v urbane in ruralne strukture. Zagotoviti je treba dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce in raznolikost teh površin glede na vlogo in uporabnost ter glede na njihov pomen za prepoznavno podobo naselja.

(5) Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij bomo upoštevali identiteto posameznega naselja ali njegovega dela.

(6) Znotraj naselij bomo zagotavljali uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotoviti je treba tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in v zaledju se povežejo s kolesarskimi in peš potmi.

(7) Zagotoviti je treba boljšo izkoriščenost in bolj kakovostno rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih.

38. člen

(prenova naselij)

(1) Za jedro mesta Ravne na Koroškem ter območje Grajskega parka na Ravnah na Koroškem bomo zagotovili prenovo. Za območja prenove se izdelajo občinski podrobni prostorski načrti.

(2) Za jedra ostalih naselij je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega stanja.

39. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) Z umeščanjem različnih dejavnosti v naselja se bodo zagotavljala delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.

(2) Proizvodne dejavnosti se bodo umeščale v poslovno cono na Ravnah na Koroškem. V to območje se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.

(3) Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši obrati proizvodnje in obrti se lahko umeščajo v podeželska naselja.

(4) Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture bo občina umeščala v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš. Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. Šolstvo, dejavnosti varstva in vzgoje predšolskih otrok ter centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne, ipd.) se še nadalje razvijajo na Ravnah na Koroškem in v Kotljah. Na območju Tolstega Vrha načrtujemo območja mešanih stanovanjskih in obrtno - storitvenih dejavnosti.

(5) Stanovanja se bodo umeščala v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. Večja območja za stanovanjsko gradnjo bomo zagotavljali v centralnih naseljih Ravne na Koroškem in Kotlje. V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti možna gradnja znotraj vrzeli, na nezadostno izkoriščenih površinah in na robovih. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Za območja počitniških hiš so predvidena manjša območja v naseljih Koroški Selovec, Preški Vrh, Strojna in Tolsti Vrh.

(6) Razvoj športno-rekreacijskih dejavnosti bo usmerjen v že obstoječa območja v naseljih Brdinje, Kotlje, Podgora, Tolsti Vrh in Ravne na Koroškem. V naseljih Ravne na Koroškem, Kotlje in Tolsti Vrh se bodo vzpostavile turistične izhodiščne točke.

II.6.2  Sanacija razpršene gradnje

40. člen

(usmeritve glede sanacije razpršene gradnje)

(1) Območja razpršene gradnje je treba oblikovno in komunalno sanirati. Za območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot nova naselja oziroma zaselki, se izdela občinski podrobni prostorski načrt.

(2) Ostale objekte razpršene gradnje bomo oblikovno in komunalno sanirali. Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji.

II.6.3  Ohranjanje območij razpršene poselitve

41. člen

(usmeritve glede ohranjanja razpršene poselitve)

(1) Razpršeno poselitev bomo ohranjali. Na območjih razpršene poselitve bomo razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjali gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet.

II.6.4  Urbanistično oblikovanje naselij

42. člen

(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Na območjih naselij Ravne na Koroškem in Kotlje bomo pri razvoju poselitve težili k večji urbanizaciji. Območja naselij Tolsti Vrh, Dobrije in Brdinje bomo razvijali kot območja zmerne urbanizacije, v hribovitih delih občine pa bomo ohranjali ruralen tip poselitve. Zlivanje naselij v pretežno dolinskem delu občine bomo urejevali z zelenimi cezurami.

(2) Občina bo s prostorskim načrtovanjem zagotavljala skladno oblikovno podobo naselij. Pri novogradnjah in prenovah bo zagotovljeno:

·      varovanje kakovostne podobe naselij,

·      krajinski okvir vsakega naselja,

·      prenova in sanacija razvrednotenih območij,

·      ohranjanje obstoječih prepoznavnosti,

·      ustvarjanje nove arhitekturne in krajinske prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kakovostmi prostora.

(3) Naselja bomo urejali in prenavljali z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem bomo upoštevali načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih, predvsem javnih površin s kakovostnim oblikovanjem ter z racionalno rabo prostora.

(4) Pri načrtovanju prostorskega razvoja in urejanja podeželskih naselij bomo upoštevali tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter spodbujali notranji razvoj, zlasti s kvalitetno prenovo delov naselij in posameznih objektov. Opuščene objekte v vaseh bo mogoče preurejati za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(5) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, bomo upoštevali in ohranjali njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

(6) Razvoj naselij bomo prilagajali reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.

(7) Za naselja, kjer je izdelan urbanistični načrt, bomo upoštevali usmeritve urbanističnega oblikovanja iz konceptualnega dela urbanističnega načrta.

II.7   Usmeritve za razvoj v krajini

Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na karti 2.1.4.2 Usmeritve za razvoj v krajini.

43. člen

(splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1) Razvoj krajine v Občini Ravne na Koroškem bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti, ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.

(2) Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč. 

(3) Na območjih, ki so spoznana za vrednejša zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje.

(4) Krajina v Občini Ravne na Koroškem se bo razvijala v treh smereh: kot pretežno naravna krajina, pretežno kulturna krajina ter pretežno urbana krajina.

(5) Kot pretežno naravna krajina se bodo razvijala hribovita območja severnega ter južnega dela občine, ki so bogata z ohranjenimi naravnimi kakovostmi. Prevladujoča raba v tem območju je gozd.

(6) Kot pretežno kulturna krajina se bo razvijalo območje naselja Strojna, s tradicionalno kmetijsko rabo in poselitvenimi vzorci.

(7) Kot urbana krajina se bo razvijalo pretežno ravninsko območje občine, kjer so že sedaj locirana vsa večja naselja občine.

(8) Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično rekreacijske dejavnosti in gospodarjenje z vodami.

(9) Občina bo usmerjala razvoj turizma v podeželski, kulturni in športno-rekreacijski turizem, na območjih prej omenjene naravne krajine z navezavo na urbana območja.

(10) Vodno gospodarske aktivnosti bodo usmerjene v renaturacijo vodotkov. V okviru aktivnosti za varstvo pred poplavami bo sanirana predvsem reka Meža.

(11) Infrastrukturne objekte v odprtem prostoru je treba umeščati v prostor tako, da so čim manj vidno izpostavljeni ter da ne povzročajo fragmentiranja sklenjenih območij kmetijskih zemljišč oziroma gozdov. 

44. člen

(usmeritve za posamezne enote odprtega prostora)

(1) Glede na enotne naravne in kulturne značilnosti ter prevladujočo rabo se prostor občine členi na enote odprtega prostora. Te enote so:

EOP 01 - Območja urbanih naselij

Območje predstavlja širša območja petih urbanih naselij (Ravne na Koroškem, Brdinje, Kotlje, Dobrije in Tolsti Vrh). Naselja Ravne, Kotlje in Tolsti Vrh se urejajo z urbanističnimi načrti.

EOP 02 - Strojna

Območje je opredeljeno kot izjemna krajina ter kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Zaradi izjemnih naravnih, predvsem pa kulturnih kvalitet je treba obstoječe stanje ohranjati. Z ustreznimi programi je treba območju omogočiti nadaljnji razvoj. Spodbuja naj se ekološka živinoreja. Predvsem je treba spodbujati razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter nadgrajevati turistično rekreativno ponudbo. Na območju kmetij je gradnja dovoljena le za potrebe kmetije oziroma za izvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Stari sadovnjaki ob kmetijah se ohranjajo.

Za območje je kot podlago za podrobnejše urejanje območij potrebno izdelati posebne strokovne podlage v obliki krajinskega načrta.

EOP 03 - Tolsti vrh

Stanovanjsko gradnjo v dnu doline  je treba usmerjati tako, da se ohranjajo kvalitetni gozdni robovi ter da se ohranjajo obstoječe gruče pozidave. Na območju kmetij je gradnja dovoljena le za potrebe kmetije oziroma za izvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah.

Ohranjati je treba kvalitetno kulturno krajino, zato se naj kmetijska dejavnost ohranja v obstoječi obliki oziroma se razvija v smeri, ki ne vpliva na kvaliteto obstoječe kulturne krajine. Spodbuja naj se ekološka živinoreja. Ohranjajo naj se stari sadovnjaki ob domačijah. Spodbujati je treba razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem kmečkega turizma, ki bi obogatil ponudbo obstoječih tematskih poti.

Za območje je kot podlago za podrobnejše urejanje območij potrebno izdelati posebne strokovne podlage v obliki krajinskega načrta.

EOP 04 - Koroški Selovec

Poselitev se usmerja v zgoščevanje obstoječe stanovanjske gradnje. Na območju kmetij je gradnja dovoljena le za potrebe kmetijskih gospodarstev. Kmetijstvo se ohranja v obstoječi obliki oziroma se preoblikuje tako, da ne povzroča večjih sprememb kulturne krajine. Kmetije naj se usmerjajo v živinorejo. Na kmetijah je treba spodbujati razvoj dopolnilnih dejavnosti, predvsem v zvezi z živinorejo, pa tudi s turizmom. Stari sadovnjaki ob kmetijah se ohranjajo.

S kolesarskimi in peš potmi naj se območje preko Brdinj poveže z rekreacijskimi območji širšega območja Raven na Koroškem.

EOP 05 - Brdinje-Podgora

Poselitev je treba ohranjati samo v obliki strnjenih kmečkih gruč, s tem da je nova gradnja mogoča le za potrebe kmečkih gospodarstev in izvajanja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki naj bodo povezane z živinorejo in gozdarstvom. Stare sadovnjake ob kmetijah je potrebno ohranjati.

Območje je kot rekreacijsko območje bližnjega prebivalstva treba vključiti v sistem zelenih površin in povezav med njimi, predvsem s kolesarskimi in peš potmi tako preko Koroškega Selovca kot tudi preko Podgore oziroma Kotelj do Ivarčkega jezera.

EOP 06 - Navrški vrh

Stanovanjsko gradnjo je treba omejiti na že obstoječo, možno je le njeno zgoščevanje. Razpršena gradnja po dolini Suhe ni dopustna. Kmetijstvo se ohranja v obstoječi obliki, spodbujati je treba dodatne dejavnosti na kmetijah, predvsem v povezavi s turizmom. Novogradnje na območju kmetij so dovoljene le za potrebe kmetijskih gospodarstev in izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

Jedro turističnih in rekreacijskih dejavnosti v enoti tvori Vorančeva pot, ki povezuje Prežihovo domačijo s Kotljami in se tako navezuje na zeleni sistem širšega območja Raven na Koroškem.

EOP 07 - Uršlja gora-Ošven

Območje naj se razvija kot rekreacijsko območje prebivalcev bližnjih naselij ter krepi na razvoju turistične in rekreacijske ponudbe, ki bo pritegnila tudi obiskovale iz širše okolice. Zagotovijo naj se peš in kolesarske povezave do Kotelj in naprej do Raven.

Rekreacijske in turistične dejavnosti se morajo izvajati v skladu z zahtevami varstva narave, predvsem zasneževanje smučišča Ošven ter širjenje turistično rekreacijske dejavnosti ob Ivarčkem jezeru.

Kmetijska dejavnost naj se ohranja v obstoječi obliki, spodbujati pa je treba razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v povezavi s turizmom.

Za območje je kot podlago za podrobnejše urejanje območij potrebno izdelati posebne strokovne podlage v obliki krajinskega načrta.

EOP 08 - Strelišče LD Prežihovo

Območje naj se ohranja v obstoječi rabi. Streljanje naj se izvaja v skladu z zahtevami varstva narave.

EOP 10 - Stražišče

Novo poselitev se usmerja kot zgoščevanje obstoječe gradnje, novih območij se ne načrtuje. Gruče objektov na območju naselja se naj ne širijo in ne združujejo med sabo.

Na območju kmetijskih gospodarstev je gradnja dopustna le za potrebe kmetije oziroma za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Kmetijstvo se naj ohranja v obstoječih oblikah, spodbujati pa je treba razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki bodo omogočale preživetje na kmetijah. S tem bo zagotovljeno obdelovanje zemlje in ohranjanje kulturne krajine.

EOP 11- Stražišče-jug

Območje leži severno od območja ZGO - zaokroženega gospodarskega območja in je opredeljeno kot svoja enota odprtega prostora zaradi občutljivosti za škodljive učinke hrupa. V območje naj se ne umeščajo dejavnosti, ki niso skladne z zahtevami varstva pred hrupom.

45. člen

(kmetijstvo)

(1) V občini se bodo še naprej razvijale različne kmetijske panoge: živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo in zelenjadarstvo. Spodbujali bomo razvoj čebelarstva.

(2) Na hribovitih območjih bomo kmetijska zemljišča ohranjali kot kvalitetno krajino in v obsegu kmetijskih gospodarstev.

(3) Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini bomo na celotnem območju spodbujali ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Ohranjali in širili bomo travniške sadovnjake, zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.

(4) Za ohranjanje naravne ter kulturne krajine bomo na območju občine spodbujali razvoj podeželskega turizma, s poudarkom na tradicionalnih znanjih ter spodbujanju ekoloških gospodarstev.

(5) Spodbujali bomo razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov, in omogočili nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Občina bo spodbujala razvoj turizma na kmetijah in omogočila izgradnjo dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet in drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetijah (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Kmetijam bomo zagotovili ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna in rekreacijska infrastruktura ipd.).

(6) Pri umeščanju dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaženje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim potencialom, je treba zagotoviti dovolj velik odmik od kmetijskih zemljišč oziroma zagotoviti ustrezne zaščitne vegetacijske pasove.

46. člen

(gozdarstvo)

(1) V gozdovih hribovitega dela občine bomo spodbujali sonaravno lesno proizvodnjo. V gozdovih, ki imajo krajinski, ekološki in rekreacijski pomen, bomo gospodarjenje prilagajali le temu, in sicer z izločitvijo ekocelic za ohranjanje in krepitev biotske raznovrstnosti gozdov.

(2) Gozdove ob robovih naselij, ki imajo ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, bomo večinoma ohranili in vključili v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

47. člen

(vode)

(1) Območje občine sodi v porečje reke Meže. Reka Meža sodi med vodotoke 1. reda, vsi ostali vodotoki sodijo med vodotoke 2. reda.

(2) Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega, ekološkega in doživljajskega pomena.

(3) Pri načrtovanju se morajo obvezno upoštevati naravni procesi, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti. Na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtujemo prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo ali poslabšajo.

(4) Na področju poplavne varnosti povzroča največjo ogroženost reka Meža, in sicer na območjih naselja Ravne na Koroškem (Dobja vas, območje ZGO - zaokroženo gospodarsko območje, mestno jedro Raven) in v naselju Dobrije. Na območju občine poplavljajo tudi  hudourniški potoki Zelenbreški potok, Suha in Hotulja.

(5) Zaradi preprečevanja erozije bregov in poplavne varnosti gradnja objektov ob hudournikih, ob stožcih hudournikov, pred izlivi v nižinske potoke ali reke ni dovoljena.

(6) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima bomo upoštevali naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima, izven teh območij.

(7) Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1. – 2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe.

(8) Na poselitvenih območjih je treba zagotavljati okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih vod. To je še posebno pomembno pri razvoju turističnih kmetij in turistične infrastrukture, ki se nahaja izven strnjenih območij poselitve.

(9) Dejavnosti je treba usmerjati izven virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje. Po podatkih Atlasa okolja je na območju občine evidentiranih več manjših vodovarstvenih območij, zavarovanih na občinskem nivoju. Pri načrtovanju posegov je treba upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih odlokov.

48. člen

(turizem in rekreacija)

(1) Občina bo zagotavljala prostorske možnosti za razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot eno izmed strateških usmeritev za svoj gospodarski razvoj in za dvig bivalnih kakovosti, tako da bo postala prepoznavno turistično območje. Razvoj turizma bo temeljil na naravnih (ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, kvalitetne prvine naravnega okolja ipd.) in ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke in ureditve, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo ipd.).

(2) Razvoj turizma v mestu in na podeželju je prepoznan kot perspektivna dejavnost v občini. Poleg možnosti za razvoj podeželskega turizma, katerega pomemben segment je ponudba turističnih kmetij, ima občina tudi kvalitetne prostorske in vsebinske možnosti za razvoj športno rekreacijskih dejavnosti (Kotlje, Ivarčko jezero), predvsem z nadgradnjo že obstoječe kvalitetne infrastrukture, ter kulturnega turizma, ki sloni na dediščini Prežihovega Voranca in tehniški dediščini nekdanje železarne. Kot nadgradnja obstoječih oblik turizma ima potencial tudi kongresni turizem.

(3) Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo in kmetijstvom.

(4) Razvoj turističnih dejavnosti bomo usmerjali tako, da bo v turistično ponudbo vključenih kar se da veliko število območij z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi. Obstoječe tematske turistične poti in kolesarske poti se bodo vzdrževale in nadgrajevale z združljivimi programi, po potrebi se bodo urejale nove tematske poti.

(5) Športno-rekreacijsko območje za rekreacijo v naravi je celotno območje naravne ter kulturne krajine, z navezavo na urbano krajino. Območja pretežno dolinskega dela občine so med sabo povezana s kolesarskimi potmi.

(6) Pomembnejše turistično izhodišče z osnovno infrastrukturo je naselje Kotlje. V mestu Ravne na Koroškem se bo razvijal visoko kakovostni športno-rekreacijski turizem. Kot sekundarno rekreacijsko izhodišče se opredeli Tolsti Vrh.

(7) Kulturni turizem bo usmerjen v mestno jedro Raven na Koroškem in v druga naselja s pomembnimi objekti kulturne dediščine. Prav tako se bo ta tip turizma razvijal na drugih turističnih točkah in območjih, povezanih s prezentacijo kulturne dediščine, naravnih vrednot in drugih krajinsko kvalitetnih območij.

(8) Najpomembnejši prireditveni prostori v občini so platoji: v mestnem jedru, pred mestnim kopališčem, pri Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika, osrednjem trgu na Čečovju in igrišču na Javorniku. 

(9) V vaških naseljih in zaselkih s ponudbo turizma na kmetijah se bodo zagotavljale možnosti za širitev kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora, bo občina spodbujala turizem in prostočasne dejavnosti v povezavi s kmetijstvom. V ta namen se bo spodbujalo ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal, pa tudi uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja. Turizem na podeželju bomo spodbujali predvsem na območju avtohtonih vzorcev poselitve (na celkih).

(10) V mestu Ravne na Koroškem bo turistični dejavnosti namenjena raba prostora v mestnem jedru, na gradu Ravne, v muzejskem kompleksu na območju bivše železarne in na območju Športnega rekreacijsko turističnega parka Ravne. Zagotovili bomo nove lokacije za skulpture forme vive.

(11) Na območju občine se lahko za potrebe turizma preuredijo obstoječi gozdarski objekti, planinske koče, mlini in lovske koče, razen na območju Uršlje gore, kjer je preureditev dovoljena samo za obstoječe lovske koče in planinske domove.

(12) Rekreativni turizem visoke kakovosti se bo še naprej razvijal na območju mesta Ravne na Koroškem in naselja Kotlje, kjer je predvidena ureditev površin za širitev spektra turistične ponudbe.

(13) Vodni športi se bodo razvijali v športno rekreacijsko turističnem parku na Ravnah in v naravnem okolju na Ivarčkem jezeru.

(14) Smučišča so locirana v mestu Ravne na Koroškem (smučišče Poseka), na območju naselij Podgora in Uršlja Gora (smučišče Ivarčko-Ošven) ter Kotlje (smučišče Rimski vrelec). V okviru širitve spektra turistične ponudbe bomo spodbujali nadaljnji razvoj smučišč in drugih objektov za zimske športe. 

(15) Prostore za kampiranje in parkirišča za avtodome bomo uredili v okviru razvoja turistične ponudbe na Ravnah na Koroškem in v Kotljah, pri čemer bomo upoštevali obstoječo opremljenost z infrastrukturo in s storitvenimi dejavnostmi.

(16) V mestu Ravne na Koroškem in v lokalnih središčih bomo suredili v okviru razvoja turistične ponudbe na ravnah na Koroškem in v Kotljah zagotavljali prostorske možnosti za nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje, ki pa mora biti kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa se oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. V manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev), prednostno v obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih, s kvalitetno prenovo ali novogradnjo. Pri tem je treba ohranjati temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture. Občina bo spodbujala razvoj apartmajskih naselij kot zaokroženih celot na območjih naselja Podgora, na lokacijah z dobro dostopnostjo in možnostjo komunalnega opremljanja.

(17) Na turističnih ter športno-rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine.

(18) Za vzpostavitev kvalitetne turistično rekreativne mreže v občini bomo spodbujali skupne programe s sosednjimi območji (Regijski park Uršlja gora, Geopark, Dežela pod Peco ipd.).

49. člen

(mineralne surovine)

(1) V občini ni podeljenih rudarskih pravic za gospodarsko izkoriščanje ali raziskovanje mineralnih surovin.

(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

II.7.1  Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika naravnih, kulturnih in krajinskih značilnosti

50. člen

(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti)

(1) Ohranjanje prepoznavnosti krajin bo občina zagotavljala na celotnem območju. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij, značilne vzorce poselitve (strnjene vasi, osamele kmetije), zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor. Varujemo ekološke procese z uveljavljanjem sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini in povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.

(2) Z ohranjanjem in vzpostavljanjem kulturne in simbolne prepoznavnosti krajine zagotavljamo večjo privlačnost območij, specifične razvojne možnosti, kvalitetno bivalno okolje in možnosti za identifikacijo prebivalstva s teritorijem občine. Kulturno in simbolno prepoznavnost ter doživljajsko vrednost krajine oblikujejo pestra kulturna krajina, stavbna in naselbinska dediščina podeželja ter naravne kakovosti.

(3) Dejavnike prepoznavnosti krajine obravnavamo kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost za prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh območjih bomo spodbujali dejavnosti, kot so trajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti itd. ter tako prispevali h gospodarskemu razvoju ter ohranitvi in povečanju prepoznavnosti.

(4) Ohranjanje in razvoj krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi bomo prvenstveno zagotavljali z ustreznim načrtovanjem in programiranjem. V postopkih prostorskega načrtovanja bomo ta območja obravnavali kot zaokrožena krajinska območja. V njih bomo zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito prepoznavnost.

85) Za območja prepoznavnosti oziroma za njihove dele, za katere bo potrebna sanacija         ali pa bodo zanje podane razvojne pobude za poseganje izven naselij, se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti ali regulacijski načrti, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.

(6) Z vidika prepoznavnosti sta v občini še posebej prepoznavni območje Strojne z vidika kulturnih in krajinskih kvalitet ter območje Uršlje gore z vidika naravnih kvalitet.

II.7.2  Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

51. člen

(ocena ogroženosti za posamezne nesreče)

(1) Možne naravne in druge nesreče v občini so zemeljski potres, poplave ob reki Meži ter ob hudournikih, ekološke nesreče, požar, viharji in ujme s točo, žled, suša in nesreče v prometu.

(2) Območje občine je v večjem delu v območjih erozijskih območij z običajnimi zaščitnimi ukrepi. Na teh območjih je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov. V občini pa sta tudi dva erozijska žarišča, in sicer na območju naselja Podgora in Podkraj.

(3) Registrirani plazovi v občini so v naseljih Tolsti Vrh, Podkraj, Ravne, Brdinje, Strojna in Sele.

(4) Na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtujemo prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oz. poslabšajo.

(5) V občini se upoštevajo tudi omejitve zaradi potresne varnosti glede na dejstvo, da se območje občine uvršča v območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje po MSC lestvici. Na območju občine sta prisotna dva razreda pospeška tal, in sicer 0,100 in 0,125.

(6) V primeru, da je načrtovanje in urejanje novih poselitvenih območij na potencialno ogroženih območjih neizogibno, moramo nujno uveljavljati prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč.

52. člen

(zaščita in reševanje)

(1) Prva medicinska pomoč je v občini organizirana v okviru javnega zavoda Reševalna služba Koroške.

(2) V primeru rušilnega potresa bi bilo predvidoma potrebno razseliti in zagotoviti najnujnejše pogoje za približno 2100 ljudi oz. 700 družin. Takoj po nesreči je možno organizirati nastanitve prebivalcev v okviru obstoječih  objektov družbenih dejavnosti in nočitvenih kapacitet za turistične namene, ki bi bili po potresu še primerni za bivanje.

(3) Na območju občine so opredeljena sledeča območja za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah:

(4) Površine za pokop večjega števila ljudi se zagotavljajo ob oz. na obstoječih pokopališčih v občini.

(5) Površin za pokop kadavrov v občini ni. Kadavri se bodo odvažali v kafilerijo oz. v skladu z organizirano javno službo za ta namen.

(6) Deponija oz. odlagališče  ruševin (inertnih odpadkov) je na lokaciji  ZGO.

(7) Zbirna mesta za prejem pomoči se bodo zagotavljala v naselju Ravne na  Koroškem ob večjih  javnih površinah.

(8) Območja za evakuacijo in začasna bivališča se bodo organizirala na večjih, dostopnih javnih površinah v naselju Ravne na  Koroškem (grajski park,  stadion, osrednji del Javornika).

(9) V občini ni deponij za odlaganje kontaminiranih materialov.

(10) V  občini so eno javno zaklonišče, tri zaklonišča podjetij ter dvanajst hišnih zaklonišč, skupna zmogljivost je 2100 ljudi.

II.7.3  Območja in objekti za potrebe obrambe

53. člen

(območja za obrambne potrebe)

(1) V občini ni opredeljenega območja za obrambne potrebe.

II.8   Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane na karti 2.1.4.3 Usmeritve za določitev namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.

54. člen

                                             (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1) Večji del obstoječih stavbnih zemljišč ohranjamo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.

(2) Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč ali javni interes in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča.

(3) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na območjih razpršene gradnje; na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij; na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje; na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.

Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območjih razpršene poselitve.

(4) Kadar vodno zemljišče v naravi odstopa od vodnega zemljišča v zemljiškem katastru ali to zemljišče na podlagi predpisov o vodah še ni določeno, se meja vodnega zemljišča tekočih voda določi na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda.

(5) Stavbnim zemljiščem določamo tudi podrobnejšo namensko rabo, kjer gre v notranji strukturi za preplet posameznih dejavnosti.

II.9   Usmeritve za določitev prostorskih

Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev so prikazane na karti 2.1.4.3 Usmeritve za določitev namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.

55. člen

                                     (usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)

(1) Temeljne usmeritve za prostorske izvedbene pogoje ob upoštevanju usmeritev predhodnih členov:

·      V poselitvenih območjih hribovitih delov prevladuje stanovanjska dejavnost s prepletom kmetijske dejavnosti. Poselitvena območja pretežno urbaniziranega območja ob glavnih prometnicah so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenimi območji za poslovne dejavnosti.

·      V poselitvenih območjih pretežno urbaniziranega območja v dolinskem delu se dovoljuje poselitev večje gostote do 45 preb/ha, na območjih enodružinske gradnje in na območjih večstanovanjske gradnje tudi do 150 preb/ha.

·      V območjih zmerne urbanizacije se dovoljuje gradnja zmerne gostote do 30 preb/ha, v poselitvenih območjih ostalih območij pa poselitev manjše gostote do 20 preb/ha. V območjih hribovitih delov občine so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v prihodnje.

·      Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi bomo zagotovili izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo prilagajajo tej strukturi, v smislu zagotavljanja tipološke enotnosti, dovoljeno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov, ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.

III.      Izvedbeni del

56. člen

(vsebina izvedbenega dela)

(1) Izvedbeni del določa:

·      območja namenske rabe prostora,

·      prostorske izvedbene pogoje,

·      območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.

(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

57. člen

(stopnja natančnosti mej)

(1) Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja prostora odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3) Drugi grafični prikazi  tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov, prikazanih v »Prikazu stanja prostora«, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje ,prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

(5) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca in odgovornega geodeta.

58. člen

(členitev prostora)

(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote:

·      prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih,

·      enote odprtega prostora izven naselij, vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje.

(2) Prostorske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora. Prikazane so na karti »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3) Enota urejanja prostora se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne posebne določbe, členi v podenote, kar se posebej opredeli v posebnih določbah tega odloka.

59. člen

(prostorske enote)

(1) Prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih so:

(2) Enote odprtega prostora izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje:

60. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora.

(2) Enote urejanja prostora v naseljih so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:

·      oznake naselja,

·      zaporedno številko EUP znotraj naselja,

podrobnejšo namensko rabo EUP v naselju.

Primer: RA 01 SS

(3) Enote urejanja prostora razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:

·      zaporedno številko EOP, v kateri se enota urejanja prostora razpršene poselitve nahaja,

·      oznake osnovne namenske rabe razpršene poselitve - A,

·      zaporedno številko EUP razpršene poselitve v celotni občini.

Primer: EOP 08/A 278

(4) Enote urejanja odprtega prostora so označene z enolično oznako enote odprtega prostora enote.

Primer: EOP 08

61. člen

(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)

(1) Za vsako enoto urejanja prostora ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:

·      splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.2. poglavju tega odloka,

·      podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3. poglavju tega odloka,

·      posebne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo na območjih prepoznanih arhitekturnih kvalitet, določene v III. 4. poglavju tega odloka,

·      morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v III. 5. poglavju tega odloka.

(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.

(4) Za posamezno enoto urejanja prostora so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji.

(5) Za enote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.6. poglavju tega odloka.

62. člen

(prikaz stanja prostora)

(1) Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljen na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za prostor. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.

(2) Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.

(3) V prikaz stanja prostora so vključeni tudi podatki, ki služijo pripravi, sprejemu in spremljanju prostorskih aktov, kot so demografski podatki, socio-ekonomski kazalci, podatki o fizičnih lastnostih prostora, kazalci urbanega razvoja in kazalci varstva okolja, ohranjanja narave, kulturne dediščine in varstva človekovega zdravja določeni v okoljskem poročilu ter drugo. Podatki se bodo vključevali v prostorski informacijski sistem glede na potrebe po teh podatkih v okviru prostorskega načrtovanja.

63. člen

(območja podrobnih prostorskih načrtov)

(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ali državnega prostorskega načrta (DPN).

(2) Območja, ki se urejajo z OPPN, so določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN na karti »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave na stavbnih zemljiščih lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim stanjem, ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu. Spremembo meje sprejme občina ter obvesti o spremenjeni meji vse lastnike novo vključenih parcel pred javno razgrnitvijo OPPN.

(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se OPPN lahko izdela tudi za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora, ki niso določena v karti 3 izvedbenega dela OPN, oziroma gre za preseganje določb, podanih v izvedbenem delu OPN, če se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta. Potreba je izkazana s sprejetjem sklepa o pričetku izdelave takšnega OPPN-ja.

(5) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se meja OPPN določi v postopku izdelave OPPN.

(6) Z OPPN se lahko spreminja členitev podrobnejše namenske rabe prostora, opredeljene v tretjem stolpcu tabele iz četrtega odstavka 64. člena tega odloka.

III.1    Namenska raba prostora

64. člen

(vrste namenske rabe prostora)

(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.

(2) Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3) Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest, prikazanih na karti »Prikaz stanja prostora«, imajo status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC-površine cest.

(4) Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:

III.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji

II.2.1  Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

65. člen

(vrste dopustnih gradenj)

(1) Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč, razen gradenj izven stavbnih zemljišč, ki jih dopuščata zakon in ta odlok.

(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:

·      gradnja novega objekta,

·      dozidava, nadzidava,

·      rekonstrukcija objekta,

·      odstranitev objekta.

(3) Dozidava, nadzidava in rekonstrukcija objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih.  Dozidave in nadzidave se dovolijo v tlorisni velikosti do 50 % BTP osnovnega objekta.

66. člen

(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor)

(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednje ureditve:

·   gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov gospodarske javne infrastrukture ter drugih nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s Prilogo 1 tega odloka,

·     gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, podzemnega elektroenergetskega omrežja, podzemnega telekomunikacijskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave,

·    gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter nadzemnih komunikacijskih omrežij je dovoljena le pod posebnimi pogoji, ki so navedeni v poglavju III.3.6. »Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, omejitev zaradi varovanj ter glede gradnje omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra«,

·      gradnja cest, če so te predvidene v karti »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«,

·      gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,

·    gradnja oziroma postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),

·      vodnogospodarske ureditve,

·      urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin in drugih javnih in skupnih površin,

·      ureditev dostopov za invalide.

67. člen

(spremembe namembnosti objektov)

(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne s podrobno namensko rabo prostora, določeno za posamezno enoto urejanja prostora.

(2) Na legalno zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora, so dopustna samo nujna vzdrževalna dela in odstranitev objektov.

68. člen

(dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah)

(1) Za vsako namensko rabo prostora so določene osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.

(2) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta, vendar ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin podeželskega naselja – SK lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 %.

(3) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.

69. člen

(dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora)

(1) Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:

·      so vrste objektov označene s šifro iz uredbe o klasifikaciji objektov,

·      se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni.

(2) Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.

(3) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 1.

II.2.2  Splošni prostorski in izvedbeni pogoji glede lege objektov

70. člen

(regulacijske črte)

(1) Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati regulacijske črte, prikazane na grafičnih prilogah podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev.

(2) Če regulacijska črta v prostoru ne obstaja, je regulacijska meja določena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.

71. člen

(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru funkcionalne parcele objekta.

(2) Najbolj izpostavljen del novega objekta (nad in pod terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 4 m, pri nezahtevnih in enostavnih objektih pa najmanj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov, v katerega človek lahko vstopi, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 metra. Odmiki veljajo, če ni z regulacijskimi črtami določeno drugače.

(3) Če so odmiki objektov od meja sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih oziroma odmikov ni, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi do ali na parcelni meji sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega pisnega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.

(4) Na parcelni meji je mogoče graditi tudi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih strnjenega mestnega jedra in na območjih podeželskih naselij ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist.

(5) Če leži načrtovani objekt južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječe stanovanjske stavbe, mora biti razmik med robom kapi načrtovanega objekta in zunanjim zidom (fasado) obstoječe sosednje stanovanjske stavbe najmanj 1,5 višine kapi načrtovanega objekta. V kolikor so spodnje etaže obstoječe stanovanjske stavbe pretežno namenjene drugi dejavnosti, se razmiki med objekti lahko zmanjšajo za skupno višino teh etaž. Načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, če več kot polovica dolžine fasadnega oboda obstoječe stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki ga določata premici, ki potekata pod kotom ±45º od smeri severa, od točk skrajnih južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega objekta. Če so odmiki stavb od meja sosednjih parcel oziroma stavb manjši od zgoraj določenih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel.

(6) Medsoseske ograje in oporni zidovi se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. O gradnji na meji zemljiške parcele morata lastnika mejnih parcel pisno soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje ali opornega zidu na parcelno mejo ne soglašata, morata biti ograja oziroma zid kot nezahteven objekt od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m, druge vrste opornih zidov in ograj pa 4 m.

(7) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od ceste 1 m, v kolikor tak odmik objekta omogoča ohranitev polja preglednosti. Za vse gradnje in posege znotraj varovalnega pasu javne ceste je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev. Ob soglasju upravljavca cest je odmik lahko tudi manjši od 1 m .

(8) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

III.2.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prosotrskih ureditev

72. člen

(določanje velikosti objektov)

(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z:

·      največjim dovoljenim faktorjem izrabe parcele objekta (FI),

·      največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ),

·      najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin (FZP) na parceli objekta oziroma z

·      največjo višino objektov (V).

(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:

·      Višina novega objekta, šteto od terena do najvišje točke objekta, ne sme presegati višine najvišjega objekta enake namembnosti na območju iste EUP, merjeno od terena do najvišje točke tega objekta v oddaljenosti do 50 m od načrtovanega objekta; izhodišče obrazloži projektant.

·      Višina objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe. Kadar je  območje ali objekt kulturni spomenik, je zvišanje mogoče samo s soglasjem Zavoda  za varstvo kulturne dediščine. 

·      Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

·      Površine pri izračunu FZP, kot so ozelenjena parkirišča, niso del zelenih površin.

III.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja

73. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, prilagoditi se morajo ograjam, opornim zidovom, urbani opremi in drugim oblikovnim značilnostim prostora.

(2) Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.

(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom.

(4) V prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je potrebno naklon strehe, material in barvo kritine in smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. Strehe so v teh primerih dvokapnice v razponu od 40-45°. Izjemoma se dovolijo drugačni nakloni, kadar gre za oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega z obstoječim objektom.

(5) V ostalih primerih je poleg dvokapnic dovoljeno tudi sodobno oblikovanje streh z ravnimi strehami, tudi kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi oziroma enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov ipd. ob pogojih oblikovanja za posamezne enote urejanja prostora.  Naklon streh je dovoljen v razponu 38° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona streh v naselju oz. delu naselja. Izjemoma se dovolijo drugačni nakloni, kadar gre za oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega z obstoječim objektom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Barve kritin (izjema so ravne strehe) naj bodo sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve in ne smejo biti reflektirajoče. Slemenitev strehe je zmeraj vzporedna z daljšo stranico objekta. Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi  okni,  terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in so praviloma na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Frčade  so dovoljene le tradicionalnih oblik, krite z dvokapno ali enokapno strešico in zidcem ob straneh, razporejene osno na odprtine. Frčade drugih oblik (npr. trikotnih, trapeznih,  polkrožnih, ipd.) niso dovoljene.

(6) Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno nameščati na strehah pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. Na stavbah in območjih varovanj po predpisih o varstvu kulturne dediščine postavljanje in vgrajevanje solarnih in fotovoltaičnih sistemov ni dovoljeno.  Izjemoma je dovoljeno, če z njihovo vgradnjo ali postavitvijo niso prizadete varovane vrednote in so upoštevani prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje kulturne dediščine.

(7) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, ki jih morajo vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen.

(8) V naseljih oziroma delih naselij z značilno postavitvijo stavb z daljšo stranico pravokotno na cesto je potrebno gradnje in prostorske ureditve oblikovati v skladu s takšno tlorisno zasnovo območja.

(9) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oz. stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd. potrebno smiselno upoštevati kakovostne oz. prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih pastelnih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so samo fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih predhodno navedenih spektrov do 25% fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz. turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade, stavbnega pohištva, senčil in strehe mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena.

(10) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov; namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode). Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.

(11) Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter objektih večstanovanjske gradnje je potrebno upoštevati naslednja pravila:

·      Pri obnovi fasad je potrebno upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za stavbo; dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo.

·      Če barva fasade, velikost, oblika in barva oken in vrat stavbe v gradbenem dovoljenju niso bili določeni, je potrebno upoštevati prvotno barvo fasade in velikost, obliko in barvo oken in vrat objekta.

·      Na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata); prav tako ni dopustno spreminjati prvotnega izgleda in izvedbe balkonske ograje.

·      Pri večstanovanjskih objektih, objektih z več etažnimi lastniki in objektih centralnih dejavnosti so spremembe na fasadah, kot npr. zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav ipd., dopustne samo na podlagi enotnega projekta oziroma risb, ki jih izdela arhitekt in jih potrdi oziroma z njimi pisno soglaša avtor osnovnega projekta, v kolikor to ni mogoče pa pristojni urad občine. Izvedba mora biti sočasna na celotnem objektu. 

(12) Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih. O ustreznosti rešitve z izdajo mnenja odloči strokovna komisija, ki jo imenuje župan za posamezen primer.

(13) Kadar gre za rekonstrukcijo objektov, so možna odstopanja od predpisanega oblikovanja, kar je potrebno utemeljiti in prikazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

74. člen

(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1) Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno površino zelenih (FZP) in drugih javnih odprtih površin (FJP). Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi ter za vsako posteljo v objektih s posebnim namenom je potrebno na parcelah, namenjenih za gradnjo objekta, zagotoviti zelene površine, zahtevane po posameznih podrobnih namenskih rabah.

(2) Najmanjša velikost otroškega igrišča je 50 m2, najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic oziroma ustrezno zaščitena.

(3) Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi občina.

(4) Zasaditev površin je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.

(5) Obstoječe drevorede je potrebno ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati.

(6) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati.

(7) Na vseh območjih naselja se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.

(8) Višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,5 m, je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, se praviloma  izvedela v kaskadah. Oporni zidovi morajo praviloma biti obdelani z naravnimi materiali in intenzivno ozelenjeni. 

(9) Pri urejanju okolice objektov in površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(10) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter sol. (11) Minimalni pogoji so:

·      na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ter v okolici javnih objektov ni dopustna uporaba strupenih in visoko alergenih rastlin,

·      pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce.

·      na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija.

75. člen

(pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je potrebno na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.

(2) Števila obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot osem stanovanjskimi enotami je potrebno 75 % parkirnih mest zagotavljati v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča oz. bi ta povzročila nesorazmerno velike stroške. Izjemoma je  v tem primeru  gradnja parkirnih mest  dovoljena v okviru pritličja objekta, etažnost pa v tem primeru ne sme presegati dovoljene etažnosti v EUP.

(3) Pri trgovskih stavbah (nakupovalni center nad 1500 m2) je potrebno 75 % parkirnih mest zagotavljati v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča oz. bi ta povzročila nesorazmerno velike stroške. Izjemoma je v tem primeru gradnja parkirnih mest dovoljena v okviru pritličja objekta, etažnost pa ne sme presegati dovoljene etažnosti v EUP.

(4) Podzemne garaže, ki niso pod objektom ali pa so samostojni objekti,  morajo imeti nad sabo dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg, ipd.). 

(5) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.

(6) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od deset parkirnih mest, je potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na šest parkirnih mest. Drevesa morajo biti po parkirišču čimbolj enakomerno razporejena.

(7) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj.

(8) Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.

(9) Parkirna mesta in garaže za dve ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, T, E, O in F.

(10) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.

(11) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.

76. člen

(dimenzioniranje števila parkirnih mest)

(1) Glede na vrsto ali dejavnosti je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):

 (2) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, potrebno zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki so praviloma zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti vsaj 5 %, vendar najmanj eno (1) parkirno mesto za invalide.

(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upoštevajo določila z  največjimi  potrebami po istočasnem parkiranju.

77. člen

(gradnja, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Za določanje vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje.

(2) Na območju parcele objekta se lahko zgradi največ po en nezahteven in enostaven objekt iste vrste.

(3) Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:

·      Strehe garaž in  nadstreškov v strnjenih naseljih so praviloma ravne oz. enokapnice minimalnega naklona s horizontalnim vencem; za ostale objekte v strnjenih naseljih in za vse objekte izven strnjenih naselij so dovoljene tudi oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano EUP.

·      Objekti so praviloma montažni.

·      Izvedbe objektov so prilagojene osnovnemu objektu, gladkih, enostavnih oblik, lesene ali iz tipskih prefabriciranih fasadnih elementov.

·      Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov; namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode); v primeru večstanovanjskih objektov se lahko namestijo samo kot skupni projekt vseh etažnih lastnikov.

·      Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov;

·      Ekološki otoki morajo biti na celotnem območju občine enako oblikovani in postavljeni na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta;

·      Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati v skladu z občinskim odlokom in s soglasjem občine.

(4) Vrste ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter podrobni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v poglavju III.3 tega odloka.

(5) Kioske je mogoče umestiti na javne površine, ki so dostopne za peš in kolesarski promet ter imajo v oddaljenosti do 50 m zagotovljeni najmanj dve parkirni mesti. Za postavitev kioska je potrebno pridobiti soglasje občine.

78. člen

(objekti in naprave za oglaševanje)

(1) Objekte za oglaševanje se praviloma namešča na javnih površinah v naseljih Ravne na Koroškem in Kotlje.

(2) Objekti za oglaševanje so,  ne glede na določbe prejšnjega odstavka, dopustni takrat, kadar se začasno namestijo:

·      na gradbene ograje in na objekte v gradnji, če je za gradnjo objekta izdano gradbeno dovoljenje,

·      na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.

(3) Transparente, napihljive konstrukcije ter montažne sanitarne enote je mogoče nameščati le začasno ob posameznih dogodkih in prireditvah za čas trajanja prireditve..

(4) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja prostora in na parcelah objektov, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in parcelah objektov je dopustno oglaševati z:

·      napisom firme,

·      znakom firme,

·      nalepkami,

·      zastavami in

·      simboli firme, izdelka, storitve in podobno.

(5) Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine ali ohranjanja narave, je potrebno za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine ali ohranjanje narave.

III.2.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo

79. člen

(velikost in oblika parcele objekta)

(1) Pri določitvi parcel objektov je potrebno upoštevati:

·      namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);

·      prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;

·      prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;

·      položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel;

·      namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihove vzdrževanje;

·      zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, prevetritev, intervencijske poti).

(2) Parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč.

(3) V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, veljajo za gradnjo tega objekta določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta. Objekt je lahko samo v eni enoti urejanja.

(4) V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja:

·      najmanjša velikost parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo SSe in SK praviloma znaša 450 m²,

·      v primerih, ko je parcela objekta na območjih SSe večja od 1000 m2, se faktorji izrabe računajo za površino 1000 m2,

·      najmanjša velikost parcele objekta za strnjeno stanovanjsko gradnjo SSs znaša 200 m² za en objekt v nizu;

·      največja velikost parcele objekta za prostostoječo gradnjo SP praviloma znaša 500 m²,

·      če ni v gradbenem dovoljenju določeno drugače, je največja velikost parcele objekta na območju razpršene gradnje 500 m² ali površina stavbišča vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih in nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost).

(5) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta v skladu z določili tega odloka.

(6) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta.

(7) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

(8) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela objekta ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za določitev parcele objekta ne upoštevajo določila tega odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma parcela objekta v njih ni bila določena, pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površino pa ni dovoljeno zmanjševati.

(9) Parcelo objekta je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno oziroma v izjemnih primerih več celih zemljiških parcel.

(10) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo parcele obstoječih objektov.

(11) V kolikor mejna znamenja parcele niso vidna oziroma jih ni, investitor  pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov uredi vzpostavitev meje parcele.

III.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Obvezna gospodarska javna infrastruktura

80. člen

(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)

(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture in drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne oskrbe, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače določeno. Gradnja takšnih enostavnih in nezahtevnih objektov se lahko gradi skladno s Prilogo 1 tega odloka.

(2) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno, če:

·      je v EUP zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema in objekti in omrežja druge GJI, ki so določeni v tem aktu,

·      so komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, na katero se priključuje objekt, vključeni v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če:

·      se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju,

·      investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme.

(4) Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s pitno vodo in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to gospodarsko javno infrastrukturo in najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo  v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

81. člen

(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)

(1) Stavbno zemljišče je komunalno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.

(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.

82. člen

(obvezno priključevanje na komunalno opremo)

(1) Objekte, ki se gradijo, rekonstruirajo ali se jim spreminja namembnost, je potrebno oskrbeti z minimalno komunalno oskrbo in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis.

(2) Vsi obstoječi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna služba, morajo zagotoviti lastne sisteme komunalne oskrbe v skladu z določili tega odloka in pogoji nosilcev urejanja prostora.

(3) Če komunalna oprema, na katero je priključitev objekta obvezna, še ni zgrajena, je lahko v projektni dokumentaciji predviden alternativni način, ki omogoča samooskrbo objekta in izkazuje zadnje stanje tehnike.

(4) Po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.

(5) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.

(6) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.

(7) Investitor lahko zagotovi komunalno oskrbo tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, s samooskrbo, če gre za način oskrbe, ki izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike ter pridobi soglasje upravljavca omrežja .

Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture

83. člen

(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)

(1) Varovani pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestišča:

(1) Varovani pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:

(2) Varovalni pasovi železniških tirnih naprav znašajo, merjeno od osi skrajnega tira.

(3) Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa:

 (4) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.

(5) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.

(6) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.

(7) V kolikor pride do sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki predpisujejo varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki.

84. člen

(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)

(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

(2) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.

(3) Trase omrežij komunalne opreme je potrebno medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.

(4) Trase omrežij komunalne opreme je potrebno praviloma združevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.

(5) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.

(6) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe komunalne opreme je potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.

(7) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po/ob javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Za gradnjo izven javnih površin mora upravljavec te opreme za to od lastnika pridobiti pravico graditi.

(8) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je potrebno omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi.

(9) Omrežja in jaške komunalne opreme je potrebno na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.

(10) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je potrebno kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.

(11) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je potrebno načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.

(12) Gospodarsko javno infrastrukturo je treba načrtovati tako, da bo čim manj posegala v vodna in priobalna zemljišča.

85. člen

(gradnja in urejanje cest)

(1) V varovalnih pasovih cest, določenih v zakonih in predpisih, je na stavbnih zemljiščih dovoljena gradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, sprememba namembnosti objekta in ureditve zelenih površin le s soglasjem upravljavca cest in v skladu z namensko rabo.

(2) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.

(3) Na javno cesto je potrebno praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom na cesto.

(4) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.

(5) Slepo zaključene ceste morajo praviloma imeti obračališča.

(6) Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v pretočni profil. Varnost pred stoletnimi visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno 50 cm proste višine med objektom in višinsko koto stoletnih vod.

(7) Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven cestišča javnih cest in v skladu s predpisi o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča.

(8) Praviloma se pločniki ter javna razsvetljava gradijo ob lokalnih zbirnih cestah ter ob vseh lokalnih cestah. Prednostno se izvaja gradnja pločnikov ob javnih cestah, ki vodijo do objektov družbene javne infrastrukture.

(9) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest. Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m in dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. (10) Minimalna širina pločnika praviloma znaša 1,20 m.

Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu praviloma zmanjša širina vozišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika.

86. člen

(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja)

(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti,  tehnološkim potrebam ter javni rabi.

(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala, kadar je to možno.

(3) Predvidene vodovode se praviloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.

(4) Za priključitev na vodovod morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.

(5) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je potrebno praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.

(6) Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.

87. člen

(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin.

(2) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti praviloma zgrajeno v ločenem sistemu.

(3) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.

(4) Čistilne naprave morajo biti dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin oziroma locirane tako, da se v največji možni meri zmanjšajo morebitni vplivi čistilne naprave, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je potrebno zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.

(5) Male čistilne naprave morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti morajo biti locirani na parceli objekta ali na eni od parcel več objektov, če naprava služi več objektom.

(6) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(7) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema.

(8) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine.

(9) Na območjih večjih širitev naselij, kjer kanalizacijsko omrežje ne obstaja, se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode (male čistilne naprave). Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo čiščenje in odvoz ostankov blata.

88. člen

(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja)

(1) Omrežje zemeljskega plina s pripadajočimi objekti se praviloma gradi v podzemni izvedbi.

(2) Dopustne so obnove omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov.

(3) V 2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano:

·      saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko,

·      obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi,

·      postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

89. člen

(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja)

(1) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 110 kV in več se načrtuje z državnim prostorskim načrtom (DPN).

(2) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti praviloma zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, v primerih ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.

(3) Razdelilne transformatorske postaje se morajo izvesti z uporabo sodobnih tehnologij ter tako da:

·      se vplivi na okolje zmanjšajo na minimum,

·      se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta,

·      se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih,

·      so vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred nepooblaščenim dostopom,

·      se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.

(4) Transformatorske postaje morajo biti v primeru gradnje večjih objektov sestavni del objekta ali arhitekturne kompozicije objektov.

(5) V varovalnih pasovih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. Za gradnjo vseh ostalih objektov v varovalnih pasovih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja.

(6) Na območju II. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:

·      stanovanjskih objektov,

·      bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,

·      objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,

·      objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,

·      trgovsko poslovno stanovanjskih območij, ki so hkrati namenjena bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim,

·      otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene zadrževanju večjega števila ljudi.

(7) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).

90. člen

(gradnja in urejanje javne razsvetljave)

(1) Javne površine na območjih naselij S, C, B, I, P, E ter ZK, ZS in ZP morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posameznih površin in okoliških objektov. Pri tem je potrebno upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije.

91. člen

(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja)

(1) Komunikacijsko omrežje mora biti izvedeno s podzemnimi kabli. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.

(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

·      gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu merjeno od roba stavb za zdravstvo (12640), stanovanjskih stavb (11), stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (12630) ter otroških igrišč;

·      objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno graditi na kmetijskih in gozdnih zemljiščih na podlagi soglasja pristojnih služb;

·      gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine je dopustna ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.

92. člen

(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v za to določenih posodah (smetnjakih), ki jih določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi.

(2) Zbirno in prevzemno mesto komunalnih odpadkov morata biti urejena v skladu z občinskim predpisom, ki določa način opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. V primeru, da prevzemno in zbirno mesto nista na istem prostoru, je treba takoj po prevzemu odpadkov na prevzemnem mestu posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.

(3) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih na utrjenih javnih površinah locirajo zbiralnice odpadkov (ekološki otoki).

Zbirni center za odpadke se lahko umestijo na enote urejanja prostora z naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK, O.

II.2.7  Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine

93. člen

(varstvo narave)

(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali določeni s posebnimi predpisi in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določi teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. (2) Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje narave.

(3) Na območjih Nature 2000 je potrebno upoštevati naslednje pogoje in usmeritve:

Za območje pPosVO SI 3000136 Votla peč:

·      ohranja naj se obstoječa (avtohtona) drevesna vegetacija, predvsem na robnih delih varstvenih območij,

·      pri morebitni ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico in sevajo nizek delež UV svetlobe,

·      zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop/izklop,

·      struga in brežine vodotoka Hotuljka naj se ne nasipa, utrjuje ali zasipava z odkopnim in gradbenim materialom,

·      morebitni odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oz. izvajalec del odpelje izven varstvenih območij,

·      ohranja naj se morfologija in hidrološki režim na območju,

·      ohranja naj se avtohtone drevesne vrste in vegetacijo,

·      naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, z nadelavo poti, postavitvijo ograj, interpretacijskimi tablami in opozorili, vendar tako, da se ne spremeni oz. poslabša stanje naravne vrednote; pri tem se naj obiskovalce usmerja na določene obstoječe poti,

·      prometnice naj se v prostor umešča izven varstvenih območij tako, da se ohrani celovitost, morfologija in hidrološki režim,

·      znotraj varstvenih območij naj se ne izvajajo večji gradbeni posegi.

(4) Na območjih ekološko pomembnih območjih je potrebno upoštevati naslednje pogoje in usmeritve:

Za območje EPO 48800 Votla peč:

·      enako kot za pPosVO SI 3000136 Votla peč

Za območje EPO 44700 Dolga Brda – Strojna:

·      morebitni odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oz. izvajalec del odpelje izven varstvenih območij,

·      pri morebitni ureditvi območja naj se uporabijo Ie avtohtone drevesne in grmovne vrste,

·      zaradi bližine povirja Jamniškega potoka naj se v času gradnje in po njej zagotovi tehnične in druge ukrepe za preprečitev odtekanja odpadnih voda in drugih nečistoč (zemljina, olja, goriva, fekalije) v tla in okolico,

·      pri morebitni ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo Ie popolnoma zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico in sevajo nizek delež UV svetlobe,

·      zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop/izklop.

Za območje EPO 43700 Uršlja gora – Razbor:

·      morebitni odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oz. izvajalec del odpelje izven varstvenih območij,

·      pri morebitni ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo Ie popolnoma zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico in sevajo nizek delež UV svetlobe,

·      zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop-izklop.

·      Na območjih naravnih vrednot je potrebno upoštevati naslednje pogoje in usmeritve:

Za območje NV 7287 Črni potok:

·      drevesna in grmovna vegetacija naj se v celoti ohrani,

·      ohrani naj se morfologija vodotoka in hidrološki režim na območju,

·      ohrani naj se travnate površine ob vodotoku,

·      na območju naj se ne nasipava odvečnega gradbenega ali drugega materiala,

·      zagotovi naj se vsaj deset 10 metrov odmika od vrha brežine vodotoka.

Za območje NV 3835 Kotlje – lipi:

·        ohranja naj se petmetrski pas brez posegov okoli drevesa,

·        v območju krošnje se okoli drevesa ne deponira gradbenega ali drugega materiala.

Za območje NV 3841 Dobja vas – lipa:

·        ohranja naj se petmetrski pas brez posegov okoli drevesa,

·        v območju krošnje se okoli drevesa ne deponira gradbenega ali drugega materiala,

·        v primeru posegov na desetmetrsko območje vpliva naj se drevo ustrezno zaščiti.

Za območje NV 7169 Jamniški potok –povirje:

·      na območju naj se ne nasipava odvečnega  gradbenega ali drugega materiala,

·      na območju se naj ne izvaja drenaža ali drugačno izsuševanje površin

·      ohranja naj se hidrološki režim območja,

·      drevesna in grmovna vegetacija naj se v celoti ohrani.

Za območje NV 7168 Suha – povirje:

·        drevesna in grmovna vegetacija naj se v celoti ohrani,

·        ohrani naj se morfologija vodotoka,

·        ohrani naj se travnate površine ob občasnem vodotoku,

·        na območju naj se ne nasipava odvečnega gradbenega ali drugega materiala,

·        naj se ne spreminja hidrološkega režima območja,

·        zagotovi naj se petmetrski odmik od vrha brežine vodotoka.

Za območja NV 3878 Obretanova lipa, NV 3825 Savinčevi lipi, NV 7184 Uršlja gora – lipa, NV 3838 Smonkarjeva hruška, NV 86 72 Hartmanova lipa, NV 7170 Lizijeva lipa, NV 3852 Rezarjev kostanj,  NV 3862 Sveti Urh – lipe

·      v območju krošnje naj se ohranja pas brez posegov okoli drevesa,

·      v območju krošnje se okoli drevesa ne deponira gradbenega ali drugega materiala,

·      v primeru posegov na desetmetrsko območje vpliva naj se pred posegom drevo ustrezno zaščiti.

NV 3834 Sveti Mohor - lipa

·      ohranja naj se 5 metrski pas brez posegov okoli drevesa,

·      v območju krošnje se okoli drevesa ne deponira gradbenega ali drugega materiala,

·      v primeru gradnje naj se drevo ustrezno zaščiti.

Za območje NV 3833 Rimski vrelec:

·      izvir naj se primerno zavaruje pred uničenjem,

·      območje naj se ne zasipava ali onesnažuje.

Za območje NV 7166 Podgora – močvirna dolina:

·      prepreči naj se izlivanje, odlaganje ali odmetavanje snovi ali predmetov, vključno s šibrami, naboji in ostanki nabojev,

·      na območju naj se ne nasipava odvečnega gradbenega ali drugega materiala,

·      na območju naj se ne izvaja drenaža ali drugačno izsuševanje površin, ohranja naj se hidrološki režim območja,

·      drevesna in grmovna vegetacija naj se v celoti ohrani.

Za območje NV 43263 Jama pri Votli peči pri Ravnah in NV 3851 Votla peč:

·      ohranja naj se morfologija in hidrološki režim na območju,

·      ohranja naj se avtohtone drevesne vrste in vegetacijo,

·      na območju naj se ne izvajajo večji gradbeni posegi,

·      naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, z nadelavo poti, postavitvijo ograj, interpretacijskimi tablami in opozorili, vendar tako, da se ne spremeni oz. poslabša stanje naravne vrednote; pri tem se naj obiskovalce usmerja na določene obstoječe poti,

·      pri morebitni ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo Ie popolnoma zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico in sevajo nizek delež UV svetlobe,

·      zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop/izklop.

·      Na območju pričakovanih naravnih vrednot OPNV Strojna – Tolsti vrh je potrebno investitorja seznaniti z možnostjo obstoja naravnih vrednot ter predlogom, da o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave. V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati po 74. členu Zakona o varstvi narave (ZON).

94. člen

(celostno ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.

(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine.

(11) Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine.

Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·      tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

·      gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

·      oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

·      funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

·      sestavine in pritikline,

·      stavbno pohištvo in notranja oprema,

·      komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

·      pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

·      celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

·      zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·      naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),

·      odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

·      prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),

·      prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),

·      naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,

·      podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

·      odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

·      stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

·      oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,

·      zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.

Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·      krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),

·      značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),

·      tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),

·      tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),

·      odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,

·      avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,

·      preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in

·      zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·      zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),

·      grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),

·      naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),

·      podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),

·      rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin in

·      vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.

Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

·      odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

·      poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,

·      ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

·      gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

·      postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

·        če ni možno najti drugih rešitev in