Številka: |
032-05/2010-75 |
Občina: |
Občina Cerklje na
Gorenjskem |
Organ sprejema: |
Občinski svet občine
Cerklje na Gorenjskem |
Predlagatelj: |
Župan Občine Cerklje na
Gorenjskem, g. Franc Čebulj |
Zakonska podlaga: |
Zakon o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št.
33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.),
43/2011-ZKZ-C),
Statut Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje
na Gorenjskem, št. 3/10), Odlok o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za
obdobje 1986 – 2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine
Kranj za obdobje 1986 – 1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem,
dopolnitev 2002 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02
in popravek št. 3/03), Odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega
plana Občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2003 (Uradni vestnik
Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/04),
Program priprave prostorskih ureditvenih pogojev Golf Brnik (Uradni
vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02) |
Pripravljalec: |
Zdravko Kastelic,
strokovne službe Občine
Borut Ulcar,
univ.dipl.inž.arh., direktor UB d.o.o. Kamnik |
Datum: |
23. 08. 2011 |
Priloge: |
priloga 1,
priloga 2,
priloga 3,
priloga 4,
priloga 5 |
Vabilo na sejo: |
Vabilo na 6. redno sejo Občinskega sveta Občine
Cerklje na Gorenjskem |
|
|
Besedilo: |
|
Na podlagi določil
Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt
(Uradni list RS, št. 33/07,
70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C),
7., 13. in 16. člena
Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem
(Uradni
vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/10) in sprejetega
Programa
priprave prostorskih ureditvenih pogojev Golf Brnik
(Uradni vestnik
Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02) je Občinski svet Občine Cerklje
na Gorenjskem na svoji ..... redni seji, dne .......... 2011 sprejel |
ODLOK |
O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH
OBMOČJA GOLF BRNIK |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se
sprejmejo prostorski ureditveni pogoji območja Golf Brnik (v
nadaljevanju PUP), ki skladno sprejetemu odloku o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za
obdobje 1986 – 2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine
Kranj za obdobje 1986 – 1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem,
dopolnitev 2002 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02
in popravek št. 3/03, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerklje
na Gorenjskem, dopolnitev 2003 (Uradni vestnik Občine Cerklje na
Gorenjskem, št. 3/04), v nadaljevanju prostorske sestavine dolgoročnega
in družbenega plana Občine, obravnavajo prostorske ureditvene pogoje
jugovzhodnega dela Urbanistične zasnove Letališča Brnik. PUP je izdelal
UB, Urbanistični biro d.o.o. iz Kamnika pod številko projekta 6/2004 v
juniju 2004 in jih na podlagi stališ do pripomb in predlogov iz javne
razgrnitve, javne obravnave in seje OS Cerklje na Gorenjskem dopolnil v
decembru 2006. Kot priloga PUP je izdelana študija o vplivih na okolje
(E-NET d.o.o. in AQUARIUS d.o.o., Ljubljana, december 2000), študija
kvalitativnih in kvantitativnih sprememb avifaune po posegu (AQUARIUS
d.o.o., Ljubljana, december 2000), študija analize vpliva golf igrišča
Brnik na letalske operacije na letališču Ljubljana (Aerodrom Ljubljana,
Aeroinženiring, št. proj. E 0601-01 AB, januar 2006) in njena dopolnitev
(Aerodrom Ljubljana, d.d. – Aeroinženiring, št. elaborata E 1005-04 MP,
maj 2010), idejna zasnova igrišča za golf (Bon golf d.o.o., št. proj.
G2-019/08, julij 2008) in prometna študija za potrebe priključevanja
»igrišča za golf Brnik« na državno cesto R3-639/1142 (Appia, družba za
projektiranje, raziskave in inženiring d.o.o., št. proj. AP002-09,
februar 2009). |
2. člen |
(vsebina PUP) |
Prostorski ureditveni
pogoji območja Golf Brnik vsebujejo: |
1. Tekstualni del: |
1.1. Odlok |
1.2. Obrazložitev |
1.3. Smernice (pogoji)
in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora in |
1.4. Priloge
prostorskega akta. |
2. Grafični del: |
2.1. Povzetek
prostorskih sestavin planskega akta Občine Cerklje na Gorenjskem |
2.2. Prikaz
ureditvenega območja PUP |
2.3. Prikaz meril in
pogojev kot možnost za oblikovanje posegov v merilu 1:2000 oz. 1:5000 |
2.4. Prikaz meril in
pogojev za varstvo naravnega in ustvarjenega okolja v merilu 1:2000 oz.
1:5000 in |
2.5. Prikaz meril in
pogojev za prometno in komunalno urejanje v merilu 1:2000 oz. 1:5000. |
3. člen |
(vsebina odloka o PUP) |
Besedilo odloka
sestavljajo: |
I. SPLOŠNE DOLOCBE |
II. SKUPNE DOLOCBE |
1. OBSEG OBMOČJA
UREJANJA |
2. NAMENSKA RABA
PROSTORA |
3. MERILA IN POGOJI ZA: |
3.1. vrsto prostorskih
ureditev in gradenj, |
3.2. oblikovanje
prostorskih ureditev in gradnjo objektov, |
3.3. dolocanje
gradbenih parcel in parcelacije zemljišč, |
3.4. prometno urejanje, |
3.5. komunalno
urejanje, |
3.6. ohranjanje narave
in varstvo okolja, |
3.7. varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrecami ter ureditve za potrebe obrambe. |
4. ETAPNOST IZVEDBE |
5. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
6. DOLOCBE OMEJITEV
LETALIŠČA |
III. PREHODNE DOLOCBE |
IV. KONCNE DOLOCBE |
II. SKUPNE DOLOCBE |
1. OBSEG OBMOČJA UREJANJA |
4. člen |
(obseg območja) |
Območje urejanja s PUP
obsega površine, ki so opredeljene v prostorskih sestavinah dolgoročnega
in družbenega plana Občine, podrobneje v Urbanistični zasnovi letališča
Brnik in Programski zasnovi območja Golf Brnik. Območje za golf igrišče
se nahaja v jugovzhodnem delu ožjega območja letališča, ob začetku
sedanje vzletno – pristajalne steze, v predelu Plane in Gorenje Gmajne.
Širše območje namenjeno igrišču se razteza na vzhodni in zahodni strani
prometnice Spodnji Brnik – Vodice. Območje urejanja je razvidno iz
grafičnega dela PUP. |
2. NAMENSKA RABA PROSTORA |
5. člen |
(namenska raba) |
Prostorske sestavine
dolgoročnega in družbenega plana Občine določajo osnovno namensko rabo
zemljišč. Podrobnejša namenska raba je določena s PUP v 6. in 7. členu
poglavja skupnih določb. |
Površine za dejavnost
igrišča za golf se na obravnavani lokaciji delijo na osnovno igrišče, ki
je razdeljeno na zahodno območje z možnostjo izvedbe igrišča z 18
luknjami in obsega površine zahodno od ceste Sp. Brnik – Vodice ter
vzhodno območje z vadiščem za dolge in kratke udarce in dvema dodatnima
luknjama. Nadalje obsega še spremljajoče objekte, ki so locirani v
severnem delu območja, ki je bolj gozdnato in so razdeljeni na klubski
kompleks in vzdrževalne objekte. |
6. člen |
(prevladujoča namenska raba) |
Območje urejanja s PUP
je razdeljeno na posamezne morfološke (funkcionalne) celote, ki so
označene z oznako prevladujoče namenske rabe ter zaporedno številko. |
Združujejo istovrstne,
podobne oz. kompatibilne programe. Določene so sledeče, načelne
funkcionalne celote, ki jih je možno v fazi operacionalizacije posegov
tudi modificirati: |
(1) FC OI1,
funkcionalna celota osnovnega golf igrišča v zahodnem delu območja PUP; |
(2) FC VA1,
funkcionalna celota vadišča na vzhodnem delu območja PUP; |
(3) FC KK1,
funkcionalna celota klubskega kompleksa na severu območja PUP; |
(4) FC VZ1,
funkcionalna celota vzdrževanja v trikotniku med cesto Spodnji Brnik –
Vodice in Lahovce –Vodice; |
(5) FC PI1,
funkcionalna celota cest in drugih prometnih površin, ki potekajo ali se
nahajajo na območju urejanja s PUP; |
(6) FC Z1, funkcionalna
celota ohranitve zelenih površin oziroma možnega razvoja letaliških
programov v severozahodnem delu PUP; |
(7) FC Z2, funkcionalna
celota ohranitve zelenih površin oziroma možnega razvoja letaliških
programov ob vzletno pristajalni stezi. |
7. člen |
(podrobnejša namenska raba) |
Območje Golf Brnik je
detajlneje opredeljeno s podrobnejšo namensko rabo, ki je določena za
vsako funkcionalno celoto posebej. Podrobnejša namenska raba označuje
možne rabe znotraj posamezne funkcionalne celote in je uvodoma
razdeljena na namensko rabo znotraj tistih delov funkcionalnih celot, ki
so namenjeni graditvi stavb, objektov in naprav, na namensko rabo v
delih, ki so namenjeni športno rekreativni infrastrukturi in zelenim
površinam ter na namensko rabo funkcionalne celote, ki je namenjena
prometni infrastrukturi. |
(1) Namenska raba
znotraj tistih delov FC, ki so namenjeni gradnji stavb, objektov in
naprav. Na območju se nahaja dvoje funkcionalnih celot, ki so namenjene
gradnji klubskega kompleksa (KK1) in objektom vzdrževanja (VZ1). |
(2) Namenska raba FC,
ki so namenjene športno rekreativni infrastrukturi in zelenim površinam;
določenih je četvero funkcionalnih celot in sicer zahodno osnovno
igrišče (OI1) z 18. luknjami, vadišče (VA1) ter ohranjanje zelenih
površin oziroma površine možnega razvoja letaliških programov (Z1 in
Z2). |
(3) Namenska raba
funkcionalne celote (PI1) je izključno cestno prometna. |
Ta člen določa
prevladujoče podrobnejše namenske rabe, ki jih je možno nadgrajevati s
kompatibilnimi dejavnostmi, ob pogoju, da te ne presegajo 50% obsega
prevladujočih namenskih rab funkcionalne celote in, da so tako
nadgrajene rabe kompatibilne z merili in pogoji nadaljnjih členov ter
omejitvenimi določili mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
3. MERILA IN POGOJI |
3.1. MERILA IN POGOJI ZA VRSTO PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADENJ |
8. člen |
Merila in pogoji
določajo skupne dopustne vrste prostorskih ureditev in gradenj za vsa
istovrstna območja na stavbnih zemljiščih iz predhodnega člena odloka. |
Merila in pogoji,
določeni s tem odlokom, so podlaga za izdelavo projektne dokumentacije
ter gradnjo enostavnih objektov na celotnem območju urejanja Golf Brnik. |
9. člen |
(merila in pogoji glede na vrste
ureditev in gradenj) |
V območju PUP so možne
naslednje vrste ureditev in gradenj, izključno za potrebe letališča,
dejavnosti golfa, cestne infrastrukture ter tranzitne infrastrukture (v
navezavi z 10. členom): (1.) gradnja novih objektov za potrebe
dejavnosti golfa, |
(1.1.) dozidave
obstoječih stavb, |
(1.2.) nadzidave
obstoječih stavb, |
(2.) rekonstrukcije
obstoječih objektov, |
(3.) vzdrževanje
obstoječih objektov, |
(4.) odstranitev
objektov, |
(5.) spremembe
namembnosti objektov (stavb), a le v okviru pretežne namembnosti
območja, |
(6.) gradnja
gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni
rabi, rabi letališča in investitorjev v območju Golf Brnik, |
(7.) gradnja
inženirskih objektov za potrebe prometne infrastrukture, vključno s
prečkanjem prometnice (nadhod oz. podhod); |
(8.) gradnje in
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov: |
(8.a) objekti za lastne
potrebe, |
(8.b) ograje, |
(8.c) škarpe in
podporni zidovi, |
(8.d) pomožni
infrastrukturni objekti, |
(8.e) pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, |
(8.f) začasni objekti, |
(8.g) vadbeni objekti, |
(8.h) spominska
obeležja, |
(8.i) urbana oprema. |
Pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti soglasje Aerodroma Ljubljana
d.d. in Direktorata za civilno letalstvo pri Ministrstvu RS za promet. |
3.2. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADNJO
OBJEKTOV |
10. člen |
(merila in pogoji za urbanistično
oblikovanje) |
Ureditveno območje je
namenjeno igrišču za golf, v alternativi klubskemu oziroma kombiniranemu
igrišču z vsemi spremljajočimi dejavnostmi, nujnimi za optimalno
funkcioniranje celote, v skladu z okoljem po načelu ekološkega
načrtovanja. Poseg mora biti izveden na način, ki omogoča ravnotežje med
novim in obstoječim in hkrati dopušča raznolikost funkcij na območju
prepleta gozdnih površin, kmetijske rabe, zračne in cestne prometne
infrastrukture. |
Določa se izgradnja
igrišča z načeloma osemnajstimi luknjami ter vadišča. Površine so
razdeljene na območja intenzivnejše in manj intenzivne obdelave površin.
Intenzivnejša obsega zelenice in odbijališča. Detajlnejša obdelava in
lega v prostoru se določi v projektni dokumentaciji ob načelnem
upoštevanju idejne zasnove igrišča za golf oblikovalca golf igrišča.
Spremljajoči klubski kompleks, z možnostjo umestitve gostinskih,
trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti ter garderob, in vzdrževalni
objekti morajo biti oblikovani tako, da se oblikovno vklapljajo v okolje
ter s svojo pojavnostjo nevsiljivo tvorijo zaselek v in ob robu gozdnih
površin. |
Za zagotovitev
temeljnih izhodiš je obvezno: |
(1) klubski kompleks
oblikovati tako, da na eni strani z vizualno pojavnostjo definira značaj
objekta in prostora ter se obenem prilagaja v oblikovnemu smislu
značilnostim ruralnega območja in |
(2) parkirne površine
in dovozne poti oblikovati tako, da smotrno dopolnjujejo sisteme
obstoječih prometnic. |
Načelna možna
razporeditev objektov in stavb v prostoru je razvidna iz grafičnega dela
PUP, preciziranje dimenzij pa predmet definiranja v okviru preizkusa
mikroposega v prostor na osnovi dokončno definiranih idejnih projektov.
Glede na lokacijo igrišča za golf so v PUP določene tudi varovalne
ograje. Ograje načeloma omejujejo le zunanji obod območja; so enotne,
tipske iz žičnega pletiva v zeleni ali sivi barvi na nosilcih enake
barve; višina ograj je do 2,40 m. Ob ograjah in ob mejah funkcionalnih
enot so dovoljene strižene živice, razen v delih, kjer je določena
intenzivna zelena bariera iz visokorasle, avtohtone drevesne vegetacije.
Preizkuse mikroposegov v prostor pripravi načrtovalec prostorskih
ureditvenih pogojev za vsak sklop posegov posebej v fazi priprave
projektne dokumentacije. |
11. člen |
(merila in pogoji za krajinsko
oblikovanje) |
Specifika območja
urejanja zahteva jasne krajinsko - oblikovalske usmeritve s poudarkom na
ekološko uravnoteženem razvoju širšega območja. |
Območje igrišča za golf
po svoji funkciji spada v tip prostora, ki je definiran s prevladujočo
izravnalno funkcijo, kamor sodijo prepleti krajine naravnih parkov,
turistično rekreativnih območij in manj (srednje) razvitih kmetijskih
območij. Ta tip ima načeloma manjšo ekološko obremenjenost kot območja
intenzivne kmetijske izrabe v korist tovrstne rekreativne dejavnosti,
pri čemer nosilna zmogljivost ekosistema lahko prenese tovrstne
obremenitve, ne da bi občutneje prizadela proizvodne zmogljivosti
prostora. Posebej je na osnovi predhodnih študij zmogljivosti
ekosistemov pri pripravi posameznega preizkusa posega v prostor potrebno
definirati regulacijske zmogljivosti še posebej regulacijsko in
selektivno delovanje na pretok snovi, energije in populacij v
ekosistemih, ki naj ohranjajo ravnovesje pretoka (zavarovanje pred
imisijami, optimizacija preskrbe z vodo, optimizacija klime – topoklima,
varovanje tal pred erozijo vode in vetra ter biološko zatiranje
škodljivcev). |
Zagotoviti je potrebno
enakomerno porazdelitev sonaravnih rab prostora ob prevladujoči, ki mora
biti razporejena tako, da izključuje velike površine prevladujoče rabe
brez vmesnih cezur avtohtonih ekosistemov, ki pa s svojo pojavnostjo ne
smejo vplivati na varnost letalskega in cestnega prometa. Poseben
poudarek je na oblikovanju igralnih stez, vadišča in manj obdelanih
površin. |
Igralna polja ne smejo
biti usmerjena v osi vzletno pristajalne steze. |
(1) Igralne steze. Golf
Brnik je zasnovan kot popolno igrišče za mednarodna srečanja. Dolžine in
oblike posameznih igralnih stez se prilagajajo konfiguraciji terena ter
specifiki ekosistema, širine pa so odvisne od tipa polja, dolžine in
obdelanosti površin med stezami. |
Odbijališč igralnih
stez bo načeloma več (tri do pet), z možnostjo delitve na profesionalne
igralce, moške, ženske in otroke. Odbijališča bodo rahlo dvignjena z 1-2
% naklonom proti zadnji strani, načeloma ortogonalnih oblik. |
Zelenice na nasprotni
strani odbijališča na igralnih stezah bodo prav tako nagnjene za 1-2 %
proti odbijališcu, negovane, naklon pa ne sme presegati 5 %.
Spremljajoče površine k zelenici bodo predzelenice (nagib do 20 %),
peščene pasti in griči ob zelenici, vse pa sestavni del igralne steze. |
(2) Vadišče. Steze za
vajo dolgih udarcev z večimi ciljnimi zelenicami bodo posebej določene;
na njih se poleg dolžine vadi tudi smer udarcev. Kot dodatni element
vadišča se določa možnost vadbenih zelenic v smiselni razporeditvi.
Vadbene zelenice za učenje kratkih udarcev bodo manjših razsežnosti in
ne bodo reliefno oblikovane. |
(3) Manj obdelane
površine. Te površine so večinski del območja igrišča za golf in so
zvečine naravne, oziroma ohranjajo obstoječo talno konfiguracijo.
Primarni »rough« je površina med igralnimi stezami in je namenjena
boljšemu oblikovanju igrišča. Ker je poraščena z avtohtono vegetacijo,
povečuje varnost na igrišču. Možna je zasaditev grmovnic in dreves,
katerih višina ne presega višin dovoljenih z letalskimi standardi. |
Sekundarni »rough« je
površina tik ob igrišču /maksimalno do 30 m/, kjer parterni posegi
predstavljajo smiselno oblikovane ovire in se vklapljajo v širši predel
igralne steze kot izključno namenski element. |
V okviru manj obdelanih
površin se na severni strani določa možnost oblikovanja jezerc kot
elementov popestritve prostora, ohranitve obstoječih biotopov in
akumulacijo vode za zalivanje igrišča. Zaradi varnosti zračnega prometa
je lahko površina posameznega jezerca največ 500 m2, od vzletno
pristajalne steze pa mora biti odmaknjen vsaj za 300m. V jezercih je
potrebno vzdrževati dobro kakovost vode. Enako se določa ohranjanje
maksimalno možnega števila avtohtonih vrst drevja ob robu območja. |
3.3. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN PARCELACIJE
ZEMLJIŠČ |
12. člen |
(določanje gradbenih parcel) |
Gradbena parcela je
zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih
delov, na katerem je predviden objekt oz. stavba in na katerem so
urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena
ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu, načeloma zgolj v
funkcionalnih celotah FC KK1 in FCVZ1. |
Pri določitvi gradbenih
parcel je potrebno upoštevati: |
(1) namembnost in
velikost stavbe oz. objekta na parceli s potrebnimi površinami za
njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in dostopi, parkirna mesta,
utrjene in zelene površine); |
(2) lokacijo v okviru s
tem odlokom določenih funkcionalnih celot in; |
(3) zdravstveno
tehnične zahteve: odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice,
osončenje, prevetritev in intervencijske poti. |
Delitev in združevanje
zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je možno, kadar
se lahko s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel primernih za
gradnjo ter da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop. Ne glede
na določila tega člena je delitev in združevanje parcel možno za potrebe
gradnje gospodarske javne infrastrukture. |
3.4. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE |
13. člen |
(prometno urejanje tranzitnih cest) |
Preko območja Golf
Brnik poteka dvoje prometnic iz smeri Vodic; prva v smeri Spodnjega
Brnika in druga v smeri Lahovc. Območje se preko njiju tudi prometno
napaja. Določa se priključek na prometnico Spodnji Brnik – Vodice, ki
omogoča dovoz do klubskega kompleksa, parkirišč in drugih programov.
Dopušča se možnost prečnih povezav obeh ključnih prometnic. Za
kvalitetno urejanje prometa na in ob obeh tranzitnih cestah se določa
več kriterijev: |
(1) Glavni koridorji
prometnic morajo biti dimenzionirani tako, da omogočajo normalen promet
vseh vrst motornih vozil, posebej se priporoča peš in kolesarske poti
ter obcestne zelene ureditve. Podrobnejša ureditev se opredeli v skladu
z generalnim konceptom v nadaljnjih postopkih priprave projektne
dokumentacije. |
(2) Uvozi bodo izvedeni
kot križišča z uvoznimi radii, manjši lahko tudi preko ugreznjenih
robnikov. Tudi pešpoti in hodniki se bodo zaključevali z ugreznjenimi
robniki, tako da bo območje prijazno širšemu krogu uporabnikov. |
(3) Za varno vodenje
prometa mora biti predvidena vsa ustrezna in zakonsko predpisana
vertikalna in horizontalna cestno prometna signalizacija. |
(4) Vse ostale
površine, v koridorjih, ki niso namenjene prometu ali hoji, naj bodo
urejene, opremljene z ustrezno vegetacijo, in zatravljene. |
14. člen |
(cestno prometno urejanje
notranjega prometa) |
Preko priključka na
prometnico Spodnji Brnik – Vodice se po notranji dovozni cesti napaja
celotni zahodni del igrišča za golf. Določa se ustrezno število
parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce, dodatno pa se določa še
sledeče parametre: |
(1) Manipulacijske
površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da
se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
(2) Pri izračunu
parkirnih mest je potrebno smiselno upoštevati predpisane normative, ki
so določeni v prostorskih aktih Občine Cerklje na Gorenjskem. |
(3) Vse peš površine
namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih
materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in
vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom. |
(4) Invalidom ne sme
biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za
pešce na cestah poglobljene robnike. |
(5) Minimalna širina
ceste je 5 m. Predvideti je potrebno izgradnjo interne razsvetljave
parkirišč in prometnice. |
(6) Predvideti je
potrebno rezervate za komunalne vode in opremo. |
(7) Dovozne poti do
objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene v
protiprašni izvedbi (asfaltirane, tlakovane) in morajo imeti urejeno
odvodnjavanje meteornih voda (ponikovalnice). |
(8) Proste površine ob
prometnici morajo biti zaželenjene in hortikulturno urejene. |
(9) Ob parkirišču je
potrebno predvideti prostor za ekološki otok z možnostjo ločenega
zbiranja komunalnih odpadkov. |
(10) Investitor oziroma
lastnik je dolžan vzdolž svoje parcele ob interni cesti, zagotoviti 1,5
m širok pas z omejeno lastninsko pravico, zaradi obnove ali izgradnje
objektov in omrežij javne infrastrukture. |
(11) Meteorne vode s
cest, pločnikov, parkirišč in utrjenih dovoznih poti do objektov morajo
biti speljane preko cestnih požiralnikov s peskolovi in po potrebi z
lovilci olj v meteorno kanalizacijo ali ponikovalnice. |
(12) V nadaljnjih
postopkih je določiti dostope oz. dovoze za intervencijska vozila do
objektov in stavb z upoštevanjem zadostne nosilnosti tal oz. ceste. |
(13) Za povezavo
igrišča v FCOI1 z igriščem v FCVA1 se izvede podhod pod prometnico Sp.
Brnik – Vodice (variantna možnost – nadhod). |
15. člen |
(zračni promet) |
Območje PUP Golf Brnik
se nahaja v območju funkcionalnih zemljišč letališča Jožeta Pučnika
Ljubljana. |
S stališča
zagotavljanja varnosti zračne plovbe na letališču je bistvenega pomena
upoštevanje omejitev, ki jih narekujejo omejitvene ravnine letališča, ki
določajo posamezne omejitve rabe prostora v ožjem in širšem območju
okrog letališča in pod zračnimi potmi. |
Za gradnje in
prostorske ureditve, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost
zračnega prometa, je potrebno pridobiti predhodno soglasje Ministrstva
za promet, Direktorat za civilno letalstvo, objekt pa je potrebno
označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
Posebej se določa: |
(1) V postopku izdelave
projektne dokumentacije in v fazi pridobitve dovoljenja za gradnjo
takšnega objekta je Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno
letalstvo po Zakonu o letalstvu in Zakonu o graditvi objektov
soglasjedajalec v postopku. |
(2) V PUP so določene
meje izključne rabe letališča s priletno ravnino, ravnino prostih ovir,
bočnimi ravninami, ravnino vzleta in vzpenjanja, horizontalnimi
ravninami in območjem brez ovir. |
(3) Objekti v
neposredni bližini letališča se načrtujejo, projektirajo in gradijo na
podlagi splošnih predpisov o graditvi objektov ter na podlagi in ob
upoštevanju posebnih predpisov s področja varnosti zračnega prometa in
sicer: Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06), Uredba o varnosti
na javnem letališču (Uradni list RS, št. 84/05), Pravilnik o vzdrževanju
objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost zračne plovbe na
letališču (Uradni list SFRJ, št. 9/84), Pravilnik o letališčih (Uradni
list RS, št. 42/08) in drugih relevantnih pravilnikov, kot to izhaja iz
201. člena Zakona o letalstvu. ICAO dokumenti: Priloga št. 14 k Cikaški
konvenciji – I. Letališča. (ICAO Annex 14 – Aerodromes), Airport
Planning Manual, Airport Design Manual, Airport Services Manual,
predpisi ECAC in JAA in drugi. |
(4) Razvojni načrti
območja golfa morajo biti usklajeni z razvojem letališča in morajo
zagotoviti in omogociti nemoten nadaljnji razvoj letališke
infrastrukture, tako s stališča razvojnih posegov in uvajanja novih
tehnologij, kot tudi s stališča nemotenega opravljanja dejavnostih vseh
obstoječih in novih subjektov na letališču v smislu zagotavljanja
javnega interesa. Poleg omenjenega razvojni načrti golf igrišča ne smejo
ovirati opravljanja primarne funkcije letališča, sprejema in odprave
letal, potnikov in blaga in morajo biti zato usklajeni z izsledki
analize vpliva golf igrišča Brnik na letalske operacije na letališču
Ljubljana (študija Aeroinženiringa, januar 2006 in dopolnitev študije,
maj 2010). |
3.5. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE |
16. člen |
(splošna merila in pogoji) |
Komunalne ureditve se
morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza
obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to
področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove
upravljavcev posameznih infrastruktur. |
Infrastrukturni vodi,
razen sistema za namakanje, praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo
biti med seboj usklajeni. |
Posamezni komunalni
objekti in naprave, morajo biti po možnosti postavljeni tako, da niso
vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu drugega objekta, neposredno
poleg njega ali pod nivojem površine. |
Gradnja objektov je
možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj
minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na
elektriko, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda. Gradnja
klubskega kompleksa in objektov vzdrževanja naj bo zasnovana tako, da bo
omogočala racionalno oskrbo s komunalnimi vodi. |
17. člen |
(merila in pogoji za načrtovanje
infrastrukturnih območij, objektov in naprav) |
Infrastrukturne
ureditve v najširšem pomenu morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja
ustrezno varstvo okolja, obenem pa morajo ustrezati obrambno zaščitnim
zahtevam (varstvo pred požarom, zmanjševanje ogroženosti, itd.) ter biti
v skladu z zakonodajo in predpisi. |
Prometno se območje
napaja iz naselja Spodnji Brnik po rekonstruirani obstoječi prometnici,
ki vodi do severovzhodnega roba letališča in se na tem mestu navezuje na
novooblikovane sklope objektov in programov. Ob njih se nahaja ustrezno
dimenzionirano parkirišče. |
Pomembno je tudi, da se
pri realizaciji igrišča za golf zagotovi izvedba oziroma prestavitve
gozdnih poti tako, da omogočajo neoviran prehod uporabnikom. Ob pripravi
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno
v celoti smiselno upoštevati zahteve DRSC, Sektorja za upravljanje cest,
Območje Kranj, ki so opredeljene v njihovem mnenju, ki je sestavni del
sprejetih prostorskih ureditvenih pogojev Golf Brnik. |
Energetsko se območje
napaja iz obstoječih omrežij, vezanih na RTP, vsi objekti pa so napajani
preko ustrezno dimenzioniranih zemeljskih kablov. |
Določi se izvedba
kabelskega telekomunikacijskega omrežja. |
Oskrba z vodo se deli
na dvoje sistemov (primarni in sekundarni). Primarni je namenjen
preskrbi s pitno vodo območja klubskega kompleksa in vzdrževalnih
objektov. Primarno omrežje je treba priključiti na načrtovano komunalno
ureditev v območjih z oznakama L1 (Območje ob letališču) in L4
(Ekonomsko poslovna cona Brnik). Sekundarni sistem je alternativna
kombinacija priključitve na vodovodno omrežje oziroma izrabe
razpoložljivega vodnega vira ob predhodni preveritvi stalnosti vira,
kemične in mehanske čistosti vode in je namenjen sistemu namakanja
igralnih stez, točneje odbijališč in zelenic. |
Za varovanje pred
požari mora investitor zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za
gašenje. |
Kanalizacijsko omrežje
je določeno za vsak sklop objektov posebej in predvideva izgradnjo
ustrezno dimenzioniranih neprepustnih greznic, ki se redno praznijo po
pooblaščeni komunalni organizaciji. V kolikor je možno, se objekti
priključijo na zbirni kanalizacijski kolektor s končno dispozicijo na
čistilni napravi. |
Komunalni odpadki se
zbirajo na za to določenih lokacijah ob centrih dejavnosti v ustrezno
dimenzioniranih kontejnerjih in odvažajo na centralno deponijo
komunalnih odpadkov. |
Igrišče za golf, park,
vadišče in pešpoti so opremljeni z zadostnim številom košev, ki se redno
praznijo, za kar skrbi upravljavec kompleksa. |
18. člen |
(roki za infrastrukturno
opremljanje) |
Investitor je, v
sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih
gospodarskih javnih služb, dolžan, da zgradi, prestavi, zamenja oz.
zaščiti infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob območju
urejanja predhodno oziroma sočasno z izgradnjo posamezne zaključene
celote. |
3.6 MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO OKOLJA |
19. člen |
(merila in pogoji za varstvo tal) |
Načrtovani posegi v
območju urejanja Golf Brnik ne bodo imeli bistvenega vpliva na
konfiguracijo terena ter ureditve zemeljskih mas. Kljub temu je potrebno
upoštevati s tem odlokom določene rešitve in ukrepe za varstvo tal. |
(1) Posegi v tla se
izvedejo tako, da se prizadene cim manjše površine tal. Za začasne
prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in
površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo
prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le
materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za
okolje. |
(2) Posebno pozornost
je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba
namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako ravnanje z
izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili pravilnika,
ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili
pravilnika, ki določa ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in
zasaditvena dela na razgaljenih površinah. |
(3) V času gradnje mora
biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico
razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je potrebno upoštevati
določila poglavja obveznosti investitorjev in izvajalcev. |
(4) Z rodovitno plastjo
tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po
izgradnji ravnati racionalno. Humusna plast se mora odstraniti in
deponirati tako, da se ohranja njena plodnost in količina. Preprečiti je
potrebno mešanje živice in mrtvice. |
20. člen |
(merila in pogoji za varstvo
gozdov) |
Kompleks golf igrišča
se nahaja ob gozdnih površinah, deloma posega tudi v gozdni prostor
(severovzhodni del). |
Pri načrtovanju,
projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati naslednje zahteve in
usmeritve: |
(1.) posegi v gozd in
gozdni prostor so dovoljeni le znotraj ureditvenega in vplivnega območja
ter na zemljiščih, ki se nahajajo izven ureditvenega območja in so
potrebni kot površine potrebne za izvedbo infrastrukturnih rešitev, ki
predstavljajo korektno infrastrukturno umestitev načrtovanih rešitev
območja v prostor; |
(2.) drevesa, ki jih
je, glede na načrtovano dejavnost v območju Golf Brnik, potrebno
posekati, se po pridobitvi dovoljenj predhodno označijo s strani
pooblaščene službe Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote Kranj; |
(3.) pri gradnji
objektov ob gozdnem robu v FCKK1 znotraj ureditvenega območja, je
priporočena varnostna razdalja objekta od obstoječega gozdnega roba
enaka eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja; pod določenimi
pogoji je možna tudi gradnja v manjši oddaljenosti, vendar je lastnik
sam odgovoren za morebitno škodo, nastalo ob podiranju drevja na objekt; |
(4.) zaradi ohranjanja
obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda, je po posegu potrebno
z gradnjo prizadete gozdne površine (npr. zaradi posega načet, oster
gozdni rob) sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti:
potrebna je sanacija novo nastalega gozdnega roba z zasaditvijo
ustreznih avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst; |
(5.) gospodarjenje z
gozdom na sosednjih zemljiščih, izven območja prostorskih ureditvenih
pogojev, mora ostati neovirano; do njih je potrebno zagotoviti neoviran
dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo; investitor je dolžan
zagotoviti ureditve dostopa v gozd na vseh prekinjenih gozdnih
prometnicah (načrtovanje morebitnih novih gozdnih prometnic ali deviacij
obstoječih); |
(6.) pred sprejetjem
prostorskih ureditvenih pogojev in pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj
je kakršnokoli poseganje v gozd in gozdni prostor, razen običajnega
gospodarjenja z gozdom, znotraj načrtovanega območja, prepovedano; |
(7.) izravnalne
zasaditve zaradi poseka gozda se zagotovijo z zasaditvijo protihrupne
bariere pred naseljem Šenčur v površini cca 23.000 m2 na delih zemljišč
s parcelnimi številkami 390, 391, 1386, 1387/2, 1408/1, 1414/1, 1795,
1438/2, 1436/2 in 1435/2, vse k.o. Šenčur. |
21. člen |
(merila, pogoji in ukrepi na
območjih kmetijskih zemljišč) |
Večina posegov se
izvaja na kmetijskih zemljiščih, ki so s planskim aktom namenjena
dejavnosti golfa. Investitorji v območju so dolžni s primerno
organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času
gradnje in obratovanja območja, sanacijo prekinjenih sistemov za
odvodnjavanje zagotoviti varovanje zemljišč. |
Pri gradnji v območju
Golf Brnik se omeji gibanje strojev na območje posegov. Za transporte se
sme cim manj uporabljati poljske poti. Začasne ureditve in objekti za
potrebe gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih kmetijskih
zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev. Investitor je
dolžan vzpostaviti vse z gradnjo prekinjene dostope na kmetijska
zemljišča in sicer tako v času gradnje kot tudi po izgradnji posamezne
funkcionalne enote. |
V sklopu izdelave
projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o ravnanju in uporabi
rodovitnega dela prsti. Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z
matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti
racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in deponirati na drugo
lokacijo tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina oziroma da ne
pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim
materialom. Deponije je treba zaščititi pred onesnaževanjem in
erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah
odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za
sanacijo. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal
ter za rekultivacijo delov sedaj utrjenih površin, ki se jim spremeni
funkcija. |
22. člen |
(merila, pogoji in ukrepi varstva
pred hrupom) |
Območje Golf Brnik je s
svojo dejavnostjo v prostor umešeno tako, da ne povzroča čezmernih
obremenitev bivalnega in delovnega okolja. V severovzhodnem delu, ki je
najbliže območju prometnice je ob območju urejanja širši pas drevesne
bariere, ki vizualno in protihrupno varuje načrtovane gradnje v območju.
Na stavbah je treba ukrepe varstva pred hrupom zaradi letališča
zagotavljati z ustrezno konstrukcijsko zasnovo. Investitor mora za vse
posege v prostor v projektni dokumentaciji zagotavljati ustrezne ukrepe
za varstvo pred hrupom. |
23. člen |
(merila, pogoji in ukrepi za
varstvo zraka) |
Vsi protihrupni ukrepi
širše zelene bariere ob cesti imajo tudi funkcijo varovanja pred
prašnimi usedlinami in delno emisijami plinov, delno pa imajo to
funkcijo tudi druge zasaditve v prostoru. Med obratovanjem območja
dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni. |
24. člen |
(varstvo pred požarom) |
Zaradi izgradnje
območja Golf Brnik se požarna varnost okolja ne sme bistveno poslabšati.
Klubski kompleks mora imeti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila,
določene intervencijske poti in poti za umik. |
Med gradnjo mora
izvajalec upoštevati določbe predpisov s področja varnosti pred požari. |
3.7. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER
UREDITVE ZA POTREBE OBRAMBE |
25. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
Pri gradnjah in
prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo
zaščito pred požarom, rušenjem in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh
posegih je potrebno upoštevati pogoje za: |
(1) varen umik ljudi in
premoženja; |
(2) potrebne odmike med
objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno
ločitev; |
(3) prometne in delovne
površine za intervencijska vozila; |
(4) vire za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje, v skladu s predpisi in |
(5) zagotovitev površin
za potrebe evakuacije. |
26. člen |
(usmeritve za varovanje narave in
kakovostnih prvin krajine) |
V območju obdelave ni
elementov varovane narave. Kljub temu pa je pri realizaciji programov
golf igrišča potrebno upoštevati dejstvo tipologije okoliškega grajenega
in naravnega okolja, katerih elemente je potrebno upoštevati pri zasnovi
celotnega območja, še posebej pa spremljajočega programa igrišča, ki s
svojim oblikovanjem posega izven parternih ureditev. |
Posegi v prostor so pri
izvedbi golf igrišča sorazmerno veliki, vendar po zaključku del načeloma
ne predstavljajo tujka v prostoru. Pravilen izbor zasnove igrišča ter
objektov ob njem naj izhaja iz načela sonaravnega urejanja prostora. V
primeru sprememb mikroreliefa, kot na primer pri sečnji grmovja, drevja,
čiščenja ostankov korenin in večjih skal, izvedbi namakalnih in
drenažnih sistemov, je po zaključku del potrebno vzpostaviti ali
izboljšati naravno stanje okolja. |
Za zagotovitev
optimalnega sožitja novokomponiranih elementov igrišča in spremljajočega
programa z obstoječimi elementi naravnega okolja se določa: |
(1) ob realizaciji
spremljajočega programa v funkcionalni enoti FCKK1 je potrebno, razen
nujnih posegov v gozdno strukturo zaradi realizacije objektov ter
gospodarske infrastrukture, ohraniti večino sedanje gozdne površine ter
gozdni rob; |
(2) v gozdu se
ohranjajo stara drevesa kot potencialna gnezditvena mesta, možna pa je
namestitev gnezdilnic, a le za vrste, ki se pretežno združujejo v
gozdovih in ne predstavljajo nevarnosti letalskemu prometu; |
(3) med posameznimi
igralnimi polji je priporočljivo zasaditi večje število nizke drevesne
vegetacije v obliki pasov, omejkov in živic in sicer tako, da ne ovirajo
zračnega prometa letališča; sadijo in sejejo se le avtohtone rastlinske
vrste ter travnate mešanice prilagojene lokalnemu okolju in podlagi, ki
potrebuje najmanj nege; |
(4) z vidika varstva
narave se območje lahko ogradi v delu, ki meji na območje vzletno –
pristajalne steze, v kolikor to ne ovira zračnega prometa na letališču. |
Pri izvajanju del je
potrebno posebno pozornost nameniti strokovni preverbi potencialne
lokacije grobišč, ki se lahko nahaja v delu obravnavanega območja ter
zagotoviti ukrepe za zaščito oziroma prenos na primernejšo lokacijo. |
4. ETAPNOST IZVEDBE |
27. člen |
(etapnost izvedbe posegov) |
PUP se izvaja v več
etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka
funkcionalna enota predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela
etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape, oziroma,
v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba
izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah.
Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za
varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se
opredeli v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
Začasna namembnost
zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah
izgradnje območja Golf Brnik, ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo
obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v
prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap. |
5. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
28. člen |
(splošne obveznosti) |
Poleg vseh obveznosti
navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev v času
pred pričetkom, med gradnjo ter po izgradnji tudi: |
(1) zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih
objektov in zemljišč; |
(2) organizirati promet
v času gradnje tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem
cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša; |
(3) zgraditi dostope do
gozdnih in kmetijskih zemljišč, ki v PUP niso določeni, so pa utemeljeno
zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank; |
(4) odpraviti v
najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale
zaradi gradnje in obratovanja posamezne funkcionalne enote ali celote; |
(5) zagotoviti nemoteno
komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru poškodb pri
gradnji; |
(6) za zavarovanje
vodnih virov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe iz smernic in
mnenj; |
(7) zagotoviti sanacijo
zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico
objektov; |
(8) sanirati oziroma
povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje ali
uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo; |
(9) začasno pridobljena
zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in spremljajočih ureditev
povrniti v prvotno rabo in |
(10) z vidika varnosti
zračnega in cestnega prometa upoštevati vse zahteve pristojnih nosilcev
urejanja prostora, ki so opredeljene v mnenjih in so sestavni del
sprejetih prostorskih ureditvenih pogojev Golf Brnik. |
Vsi navedeni ukrepi se
morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja,
pridobljenega pred pričetkom gradnje posamezne etape in njenih
priključkov. |
V času obratovanja
igrišča mora upravljavec izdati navodila glede igranja golfa, kjer bodo
opisane specifike igranja golfa v bližini letališča. V navodilih mora
biti napisano, da je primarna skrb, skrb za varnost letalskega prometa,
ne počutje igralcev na golf igrišču. Igralec mora spremljati odvijanje
letalskega prometa in v primeru, da je letalo v neposredni bližini
igralnega polja prekiniti z igro. |
29. člen |
(organizacija gradbišča) |
Gradbišče bo omejeno na
območje posamezne funkcionalne celote in vplivno območje urejanja. Za
potrebe gradbišča se uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja cim
manj novih dovoznih poti. Gradbišče s svojimi ureditvami ne sme pomeniti
dodatnih posegov v naravo (nepotrebni poseki gozda, razen zagotovitve
ustreznih robnih zasaditev in realizacije infrastrukture, dodatne
transportne poti in deponije materiala). Poleg vseh obveznosti navedenih
v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca
v času gradnje in po izgradnji tudi: |
(1) zagotoviti varno
odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju, |
(2) vse ceste in poti,
ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo pred
pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji pa
po potrebi sanirati, |
(3) obnoviti oziroma
sanirati infrastrukturne vode in ostale objekte, če bo na njih pri
gradnji cone zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do
poškodb in |
(4) v času gradnje
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču,
da se prepreči prekomerno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje
ukrepanje za to usposobljenih delavcev. |
6. DOLOČBE OMEJITEV LETALIŠČA |
30. člen |
(omejitve in možnosti izvedbe
posegov) |
Na operativnost
letališča in uporabo vzletno pristajalne steze imajo lahko velik vpliv
oblika terena v njegovi neposredni bližini, naravne ovire in umetne
konstrukcije v mejah samega letališča in okoli njega (ceste,
objekti...). Ovire lahko vplivajo na skupno dolžino vzletno pristajalne
steze letališča ter na deklarirane dolžine VPS (Declared Distances),
določene za pristajanje in vzletanje. Ovire lahko vplivajo tudi na
določene omejitve procedur letenja v fazah prileta oziroma vzleta z
vzletno pristajalne steze. |
Zaradi teh razlogov
morajo biti določena območja zračnega prostora na samem letališču in v
njegovi okolici privzeta kot del letališča oz. njegovega vplivnega
območja. |
Predpisi in zahteve,
povezane z ovirami v tem območju, so prav tako pomembne za samo varnost
in učinkovitost letališča, kot zahteve o fizičnih karakteristikah
vzletno pristajalne steze in z njo povezane osnovne steze (Strip),
čeprav se le-te zdijo nekoliko bolj očitne. Na podlagi omejitvenih
ravnin, ki jih določajo ICAO standardi in priporočila, in na podlagi
eventualnih ovir, ki prebadajo te ravnine, je možno ugotoviti vpliv teh
ovir na varnost letenja na letališču. |
(1) Skupina omejitvenih
ravnin OLS - ICAO (Obstacle Limitation Surfaces): |
Namen omejitvenih
ravnin, med katere sodijo tudi ravnine, ki tvorijo OLS, je določitev
zračnega prostora okoli letališča, v katerem ne sme biti ovir (objekti,
daljnovodi, gozd itd.), da bi se lahko vse procedure prileta ali vzleta
na letališču izvajale kar najbolj varno. Omejitvene ravnine tudi ščitijo
letalo. Letalo mora v najbolj kritičnem primeru preleteti oviro. Z
drugimi besedami to pomeni, da mora biti verjetnost, da letalo ne bo
preseglo višine ovire, izredno majhna. Po drugi strani je letališču s
pomočjo teh ravnin omogočen nadaljnji razvoj, pri katerem ga ne bi
omejevale rastoče ovire v njegovem območju. Eden izmed namenov
omejitvenih ravnin je tudi določitev zračnega prostora za nemoteno in
varno odvijanje zračnega prometa na letališču, kar je obvezno potrebno
upoštevati pri urbanističnem načrtovanju razvoja širše okolice
letališča. Posebna pozornost pri omejevanju višine objektov pa je
potrebna znotraj koridorja priletno/vzletne ravnine in prehodne ravnine. |
Omejitvene ravnine tako
določajo namembnost terena oziroma rabo prostora pod površino posamezne
ravnine in se v ta namen uporabljajo kot urbanistične smernice ali
omejevalci gradnje novih objektov v bližnji okolici letališča. |
Letališče Jožeta
Pučnika Ljubljana ima deklarirano ICAO referenčno kodo “4E”, ta
referenčna koda pa skupaj z dejstvom, da se na VPS 31 izvajajo precizni
instrumentalni prileti, na VPS 13 pa neinstrumentalni prileti, določa
tudi omejitvene ravnine. Skupino omejitvenih ravnin za letališče Jožeta
Pučnika Ljubljana tako tvorijo naslednje ravnine: |
(1.1.) Priletna ravnina
(Approach Surface) |
(1.2.) Notranja
horizontalna ravnina (Inner Horizontal Surface) |
(1.3.) Konusna ravnina
(Conical Surface) |
(1.4.) Ravnina prehoda
(Transitional Surface) |
(1.5.) Ravnina vzleta
in vzpenjanja (Take off and climb surface) |
(1.6.) Ravnina prosta
ovir (Obstacle limitation surface) |
(1.7.) Območje brez
ovir (Obstacle free surface) |
Na letališču so možni
vzleti in pristanki v obeh smereh (13 in 31). Zato za vsak prag
vzletnopristajalne steze obstojata po dve ravnini (priletna ravnina ter
ravnina vzleta in vzpenjanja). |
Pri preučitvi raznih
vplivov na varnost letenja je potrebno izhajati iz obeh pragov
vzletnopristajalne steze letališča in seveda tudi iz bočnih oddaljenosti
posameznih “virov vplivov” ob vzletno-pristajalni stezi. |
III. PREHODNE DOLOČBE |
31. člen |
(dokončanje postopkov za izdajo
gradbenih dovoljenj) |
Vsi postopki za izdajo
gradbenih dovoljenj, ki so se zaceli pred uveljavitvijo tega odloka, se
dokončajo po določbah do sedaj veljavnih odlokov o prostorsko
ureditvenih pogojih, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek
v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo. |
IV. KONČE DOLOČBE |
32. člen |
(prenehanje veljavnosti IPA) |
Z dnem uveljavitve tega
odloka prenehajo veljati, za območje obravnave teh prostorskih
ureditvenih pogojev, določila naslednjih odlokov: |
(1) Odlok o prostorskih
ureditvenih pogojih za Kranjsko in Sorško polje (Ur. list RS, št. 43/93,
03/94 in 27/96) in |
(2) Odlok o prostorskih
ureditvenih pogojih za ureditvena območja Cerklje, Vašca in Pšenična
Polica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/88). |
33. člen |
(vpogled) |
PUP Golf Brnik je na
vpogled vsem zainteresiranim na pristojnem oddelku Občine Cerklje na
Gorenjskem in na Upravni enoti Kranj. |
34. člen |
(nadzorstvo nad izvajanjem) |
Nadzorstvo nad
izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor –
Inšpekcija za prostor. |
35. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem. |
Številka:. |
Cerklje na Gorenjskem,
|
ŽUPAN |
Občine Cerklje na
Gorenjskem |
Franc CEBULJ, l.r. |