Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS št. 18/84,37/85,29/86 ter Ur. l.RS št. 26/90, 18/93,47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor je Mestni svet Mestne občine Maribor na. 38. seji dne 22. decembra 1997 sprejel
ODLOK
o ureditvenem načrtu območja med Cankarjevo, Razlagovo, Cafovo in Partizansko cesto v Mariboru
1. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ureditveni načrt območja med Cankarjevo, Razlagovo, Cafovo in Partizansko cesto je izdelal Komunaprojekt Maribor pod številko delovnega naloga 9038/97 v novembru 1997.
2. člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
A. Tekstualni del
B. Soglasja, mnenja pristojnih organov in organizacij
C. Grafični del
1.
izsek iz dolgoročnega plana mesta Maribor za obdobje 1986 - 2000
M 1:10000
2.
izsek iz srednjeročnega plana občine Maribor
M 1: 5000
3.
katastrska situacija
M 1: 500
4.
situacija predvidenih rušitev
5.
ureditvena situacija
5.1.
količbena situacija
5.2.
označba objektov
6.
namembnost zunanjih površin
7.
prometna situacija
8.
situacija obstoječih in predvidenih
komunalnih vodov
9.
situacija osončenja
10.
prereza sever - jug, vzhod - zahod
11.
načrt gradbenih parcel
II. MEJE OBMOČJA
3. člen
Območje ureditvenega načrta predstavlja kare, ki ga omejujejo Cankarjeva, Razlagova, Cafova ulica in Partizanska cesta.
Območje URN sestavljajo naslednje parcele v K.O. Maribor- grad:
1154, 1155, 1156, 1157, 1158, 1159, 1160/1, 1160/2, 1161, 1162, 1163, 1164, 1165, 1166, 1167, 1168, 1169, 1170, 1171, 1172/1, 1172/2, 1173/1, 1173/2, 1174, 1176, 1177, 1179/1, 1180, 1182, 1208/1, 1208/2, 1209, 1210, 1211, 1212, 1213, 1214, 1215.
III. FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE
4. člen
Dejavnosti v območju
Območje je namenjeno izgradnji poslovno - stanovanjskih objektov z mirnimi storitvenimi, trgovskimi in gostinskimi dejavnostmi v pritlični etaži.
Oblikovanje novozgrajenih objektov:
a)
Prizidek za novo telovadnico k Srednji ekonomski šoli (SEŠ)
Lega in horizontalni gabariti so podani v ureditveni in količbeni situaciji. Maksimalni vertikalni gabariti so velikosti P obstoječega SEŠ, to je ca 5.0 m nad terenom. Oblika strehe je poljubna. Maksimalna višinska kota strehe je znotraj določenih maksimalnih višinskih gabaritov (toleranca je 2m).
b)
Cafova 1- stanovanjsko poslovni objekt
Lega in horizontalni gabariti so podani v ureditveni in količbeni situaciji. Toleranca globine hiše proti notranjosti je 1 m. Maksimalni vertikalni gabarit venca je podan z višino sosednjega objekta. Toleranca je 1.5 m.
c)
Širitev Ekonomsko poslovne fakultete (EPF)
Višinski gabarit širitve EPF določa obstoječ pedagoški trakt velikosti P+6. Lega in horizontalni gabariti so podani v ureditveni in količbeni situaciji. Toleranca je 1 m. Peta in šesta etaža sta zamaknjeni od fasadne ravnine za najmanj 2.5 m.
d)
GPS1- poslovno stanovanjski objekt ob Cankarjevi ulici
Lega in horizontalni gabariti so podani v ureditveni in količbeni situaciji. Vertikalni gabarit je P+5+2M. Mansardi sta dodatni etaži, ki sta zamaknjeni iz fasadne ravnine.
Objekt ima odprt spodnji del v velikosti P+2 in širine 15 m.
e)
S2 - S6 - stanovanjsko poslovni objekti
Lega in horizontalni gabariti so podani v ureditveni in količbeni situaciji. Vertikalni gabarit objektov je P+6+M z vmesnimi nižjimi deli P+3. Mansarda je dodatna etaža, ki je zamaknjena iz fasadne ravnine. Visoka je 4.9 m. Toleranca je 1 m.
Južni del objekta S6 sestavlja objekt - zaslon, velikosti za dve etaži in širine 7 m. Spodnji del je odprt do višine P + 3. Je zrcalna slika nasproti ležečemu objektu S5.
f)
Partizanska 17-25
V objektih so možne adaptacije oziroma rekonstrukcije, ki bistveno ne spreminjajo karakterja stavb. Možno je izkoristiti podstrešni prostor. Dopustna je le uporaba strešnih oken v poševnini strehe.
g)
Cankarjeva 10
Na severni strani je možna dozidava do gradbene linije sosednjega, vhodnega dela, objekta EPE Lega in gabariti so podani v količbeni situaciji.
5. člen
Rušitve
Rušijo se vsi dvoriščni objekti Slovenijalesa in drugi, pomožni, manjši ali opuščeni objekti ter obstoječa telovadnica SEŠ, ker ne odgovarja sodobnim standardom.
Objekti in deli objektov, predvideni za rušitev, so prikazani v rušitveni situaciji.
6. člen
Predvidena je fazna ureditev območja in sicer:
1.faza - izgradnja podzemne garaže
2.faza - izgradnja GPSI, S2, S3, S4, S5
3.faza - izgradnja S6, širitev EPF, prizidek k SEŠ, Cafova 1
IV. UREDITEV ZELENIH IN PROSTIH POVRŠIN
7. člen
V notranjosti kareja se formira zaključen, miren stanovanjski trg, na katerem ni možno parkiranje motornih vozil. Četrtino trga predstavljajo zelene površine, ureditev notranjega trga pa je obogatena s pretočno vodno površino in moderno skulpturo. Zelenje trga in parka optično in funkcionalno povezuje velika odprtina v južnem stanovanjskem nizu.
Skupne funkcionalne površine so odprte za javnost skozi proste prehode.
Dostava lokalov v objektu S2 - S5 se vrši iz južne strani objekta, v S6 pa iz dostavne poti vzhodno od objekta. Uporaba in dostop lokalov v objektih S2 - S5 je iz severne in južne strani, lokala v S6 pa iz južne strani.
Dvoriščni pas med objekti in zelenico se uredi za potrebe lokalov, stanovalcev oziroma lastnikov poslovnih prostorov kot manipulacijsko parkirni prostor in se primerno tlakuje.
V. PROMET
8. člen
Motorni promet
Parkirni prostori za osebne avtomobile za stanovalce se zagotovijo z izgradnjo podzemne garaže po kriteriju I stanovanje - 1.2 parkirno mesto. Uvoz v garažo je predviden iz Cankarjeve ulice, izvoz pa na Cafovo ulico, pri čemer se prometni režim Cafove ulice spremeni in je od izvoza iz garaže do Razlagove ulice dvosmeren. Ukine se vzdolžno parkiranje na zahodni strani Cafove ulice, pred lokali pa se označijo dostavna mesta.
Peš promet
Peš povezave bodo z novo ureditvijo funkcionalnih površin omogočene v smeri vzhod - zahod in sever - jug.
Kolesarski promet
Celotno območje notranjosti kareja je odprto za kolesarski promet, ki se lahko odvija s prilagojeno hitrostjo do pešca.
Stojala za kolesa se predvidijo v pasažah ob vhodih za stanovanjske objekte, ob vhodu v obstoječi objekt za EPF in na dvorišču za SEŠ.
VI. VARSTVO OKOLJA
9. člen
Osončenje
Predvideni stanovanjski objekti so locirani tako, da je upoštevano ustrezno osončenje bivalnih prostorov v obstoječih in novih stanovanjih.
Varstvo zraka
Ureditveno območje je po Odloku o varstvu zraka na območju občine Maribor (MUV 10/92) razvrščeno v IV. območje onesnaženosti, kjer so koncentracije škodljivih snovi nad kritičnimi. Kot vir ogrevanja je predvidena uporaba zemeljskega plina.
Pri projektiranju predvidenih in sanaciji obstoječih objektov je potrebno upoštevati relevantne zakonske predpise.
Varstvo pred požarom
Možnost intervencije gasilcev na novem notranjem trgu je zagotovljena. Dograditi je potrebno hidrantno omrežje in zagotoviti pretok vode v vodovodnem omrežju.
Varstvo voda
Meteorne in fekalne vode je potrebno odvajati v obstoječo kanalizacijo. Vodo s parkirišč je potrebno odvajati preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
Kanalizacija mora biti v ustreznem odmiku od obstoječih in predvidenih komunalnih vodov.
Varstvo pred hrupom
V ureditvenem območju se bo opravljala samo mirna storitvena dejavnost, ki ne bo povzročala hrupa. Ravni hrupa ne smejo presegati zakonsko določenih stopenj.
Odstranjevanje odpadkov
Zbiranje in odvoz odpadkov je potrebno organizirati v skladu z določili veljavne zakonodaje.
VII. KOMUNALNA UREDITEV
10. člen
Pri gradnji objektov morajo biti prestavljeni oz. zgrajeni naslednji komunalni vodi:
Kanalizacija
Priključitev kanalizacije predvidenih objektov je možna na kanal Ø 50/75, ki poteka po Cankarjevi ulici ali na kanal Ø 60/90, ki poteka v Cafovi ulici in Partizanski cesti. Priključitev garaž se izvede preko lovilcev olj. Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.
Vodovod
Za potrebe priključitve novogradenj na vodovodno omrežje in zagotavljanje požarne varnosti je potrebno zgraditi dva nova vodovodna cevovoda:
-
vodovodni cevovod LŽ DN 100, ki se na zahodu ob prodajnem objektu Slovenijalesa naveže na obstoječ vodovodni cevovod LŽ DN 100 v Cankarjevi ulici, v nadaljevanju poteka ob južnem robu objektov po notranjosti kompleksa do Cafove ulice na vzhodu in se ob izvozu iz podzemne garaže
naveže na obstoječ vodovodni cevovod JE DN 200
vodovodni cevovod LŽ DN 100, ki se na severu naveže na obstoječ vodovodni cevovod LŽ DN 100 v Razlagovi ulici, v nadaljevanju poteka proti jugu ob objektu ECM do objekta »širitev EPF« ter nato proti vzhodu po notranjem dvorišču do objekta predvidenega stanovanjskega objekta, kjer se konca.
Elektrika
Na obravnavanem območju so zgrajene naslednje elektroenergetske naprave in vodi, ki se približujejo ali križajo in sicer:
Križanja z elektroenergetskimi vodi:
10 (20) kV kablovod TP 107 (Slovenijales Cankarjeva ul.) - TP 245 (VEKŠ Razlagova ul.)
nizkonapetostno omrežje
Približevanja elektroenergetskih naprav:
10 (20) kV kablovod TP 107 - TP 313 (zavarovalnica Cankarjeva ulica)
10 (20) kV kablovod TP 245 - TP 95 (Kidričev trg)
transformatorski postaji 10/0,4 kV TP 107 in TP 245
Pred pričetkom gradnje podzemne garaže bo potrebno prestaviti 10 (20) kV kablovod med transformatorskima postajama TP 107 in TP 245. Ostali kablovodi srednje in nizke napetosti, ki se približujejo gradbeni jami podzemne garaže, morajo biti mehansko zaščiteni, po potrebi pa začasno ali za stalno prestavljeni na nove trase in nove nivelete.
Objektom, ki so predvideni za rušenje, bo potrebno pred rušitvijo odstraniti nizkonapetostne priključke.
Objektom ob Partizanski cesti, Cankarjevi, Razlagovi in Cafovi ulici, bo potrebno preuredi ti električne instalacije za priključitev na podzemno kabelsko omrežje, izvesti podzemne kabelske priključke do posameznih objektov in odstraniti nadzemno nizkonapetostno omrežje.
Za napajanje novih in obstoječih objektov bo potrebno sledeče:
TP 1010,4 kV Slovenijales Cankarjeva ulica (t - 107)
zamenjati obstoječi transformator s transformatorjem večje moči (630 kVA ali 1000 kVA)
zamenjati obstoječi stikalni blok z novim
urediti hlajenje transformatorja, oljno korito in nov vhod v TP
TP 1010,4 kV VEKŠ Razlagova ulica (t - 245)
montirati drugi transformator 630 kVA (TR 1) in izvesti povezavo z nizkonapetostno ploščo
odstraniti povezavo stikalnega bloka TR II s transformatorjem TR 1
Zgraditi nizkonapetostne priključke do novih in obstoječih objektov
Plin
Novi objekti bodo priključeni na obstoječe plinovodno omrežje, ki poteka po obodnih ulicah.
Ogrevanje
Novi objekti se bodo ogrevali iz skupnih kotlovnic na zemeljski plin. Za obstoječe objekte brez centralnega ogrevanja se izvede ogrevanje z etažnimi plinskimi kotli.
Telefon
Novi objekti se bodo priključevali na obstoječe TK omrežje.
11. člen
Investitor mora v času gradnje organizirati gradbišče tako, da ne moti uporabe obstoječih objektov (dostopi).
VIII. KONČNE DOLOČBE
12 .člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri Zavodu za prostorsko načrtovanje občine Maribor in Mestni četrti Ivan Cankar.
13. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor, Izpostava Maribor.
14. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata, v delu območja, ki ga ureja ta odlok, veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za dele območij urbanistične zasnove mesta Maribor v občini Maribor-Rotovž (MUV št. 22/88) in Zazidalni načrt za C-I in C- 2, mestno središče v Mariboru (MUV 11/79, 6/84, 6/85).
15. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Predsednik Mestnega sveta
Številka: 35201-116/97-1700 Mestne občine Maribor
Datum: 31. december 97 Borut Ambrožič, dipl.ing., s.r.