Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, št. 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95-odločba US, 9/96 – odločba US, 39/96-odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97-dopolnitev, 70/97,10/98, 68/98-odločba US, 74/98, 12/99-sklep US, 16/99-popravek sklepa US, 59/99 – odločba US in 70/00, 100/00-sklep US, 28/01-ugotovitev US, 16/02-sklep US in 51/02, v nadaljevanju ZLS, )7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odločba US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON, 22/00 – ZJS), 3., 4., 6. in 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 45/94, 75/98), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83-popravek, 42/85, 2/86-popravek, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97-odločba US, 87/97, 73/98, 31/00, 24/01 in 7/03), 14. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 62/99, 20/01 in Uradno glasilo Občine Ljutomer štev.1/2003) je Občinski svet občine Ljutomer na 11.redni seji dne, 31. 03. 2004 sprejel naslednji
1. člen
S tem odlokom se opredeljuje dejavnost , ki je predmet gospodarske javne službe, območje izvajanje javne službe , pogoji in način oskrbe z vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega omrežja na območju Občine Ljutomer s katerim upravlja in gospodari izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.
2. člen
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbuje uporabnike s pitno vodo in je v upravljanja in vzdrževanju izvajalca.
3. člen
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
4. člen
Izvajalec je v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka dolžan sprejeti Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav, katere upravlja.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.
5. člen
Predmet dejavnosti je: oskrba s pitno vodo, katera zajema:
- črpanje pitne vode;
- vzdrževanje čistilne naprave, filtrov, ozonatorja, klorinatorja, črpalk v črpališču;
- nadzor na varstvenimi pasovi;
- prečrpavanje pitne vode;
- nadzor nad distribucijo vode v omrežje in priključevanjem novih porabnikov;
- vzdrževanje omrežja, črpalnic, prečrpalnic, raztežilnikov, vodohramov, hidrantov;
- nadzor nad črpalnicami in prečrpalnicami, ter vodohrami;
- nadzor nad raztežilniki in UKW omrežjem;
- nadzor nad kakovostjo pitne vode in skrb o neoporečnosti pitne vode;
- dežurna služba za intervencijska popravila in ukrepanje ob izlitjih nevarnih snovi;
- izdajo soglasij k prostorskim izvedbenim aktom, k dovoljenjem za posege v prostor in k priključitvi na javni vodovod ter vodenje evidence le-teh;
- izvajanje kontrole in zamenjava nad merilnimi vodomeri v skladu z Odredbo o rokih, v katerih se redno overjajo etaloni in merila (Uradni list RS, št. 2/96).
Območje sedanjega izvajanja javne službe se deli na tri območja in zajema:
I. Območje, ki se napaja s pitno vodo iz črpališča Mota v Občini Ljutomer in črpališča Lukavci v Občini Križevci pri Ljutomeru, obsega naslednja naselja:
Babinci, Branoslavci, Cezanjevci, Cven, , Globoka, Godemarci - del, Grlava, Krapje, Krištanci, Kuršinci, Ljutomer, Mekotnjak - del, Mota, Noršinci, Nunska graba - del, Podgradje, Precetinci, Presika - del, Pristava, Radoslavci, Rinčetova graba - del, Sitarovci - del, Slamnjak - del, Sp. Kamenščak, Stara cesta, Stročja vas, Vidanovci, Vogričevci, Zg. kamenščak, Šalinci.
II. Območje, ki se napaja s pitno vodo iz
vodarne Mihovci v Občini Ormož in
obsega naslednja naselja:
Cuber, Desnjak, Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerje, Radomerščak, Rinčetova graba - del, Slamnjak - del, Železne dveri, Mekotnjak - del, Nunska graba-del, Presika - del.
III. Območje, ki se napaja s pitno vodo iz vaških vodnjakov:
Bodislavci, Bučkovci, Mala Nedelja, Moravci, Drakovci, Godemarci - del, Sitarovci.
Grafični del z določitvijo I., II. in III. območja je sestavni del tega odloka.
Območje izvajanja javne službe se lahko spremeni v primeru, da se spremeni vir napajanja ali način upravljanja.
6. člen
Gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na območju Občine Ljutomer izvaja koncesionar ( v nadaljevanju izvajalec).
7. člen
Izvajalec mora za opravljanje koncesije iz 5.člena tega odloka izpolnjevati naslednje pogoje:
- da je kot pravna oseba registrirana v Republiki Sloveniji;
- da je registriran za izvajanje navedenih dejavnosti, in da ima za to vsa potrebna dovoljenja pristojnih organov;
- da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek ali da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe;
- da mu ni bila v zadnjih peti letih pred objavo javnega razpisa izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije;
- da ima poravnane davke in druge obvezne dajatve;
- da je finančno usposobljen za izvajanje koncesionirane dejavnosti;
- da ima ustrezna dokazila in reference ipd., ki potrjujejo, da ima potrebna znanja in izkušnje za izvajanje razpisane javne službe;
- da razpolaga z zadostnim strokovnim kadrom za racionalno izvajanje koncesionirane dejavnosti vsaj z:
delavcem z VII. stopnjo izobrazbe gradbene ali tehnične usmeritve, VII. stopnje izobrazbe kemijske ali biološke usmeritve in ustreznim številom delavcev V. stopnje izobrazbe strojne usmeritve, VKV delavcev strojne usmeritve in KV delavcev;
- da ima v lasti ali posesti ustrezna tehnična sredstva, potrebna za izvajanje razpisane dejavnosti in sicer:
prevozna sredstva (osebno terensko vozilo, poltovorno vozilo, itd.);
delovne stroje (rovokopač, motorni agregat, rezalka, vrtalni stroj, črpalke, ustrezno število delovnega orodja in zaščitne opreme za delavce);
sredstva za opravljanje dezifekcije omrežja in naprav;
- da je ustrezno organiziran in usposobljen za delo pri odpravi elementarnih in drugih nepredvidenih dogodkov na infrastrukturnih objektih in napravah, ki so predmet koncesije
- da razpolaga z ustreznimi tehničnimi sredstvi sredstvi za telefonsko povezavo (paging) in za evidenco in obračun porabnikov, količine pitne vode in količine odpadne vode;
- da predloži ustrezne oblike zavarovanja (varščino) za kvalitetno izvajanje koncesionirane dejavnosti;
- da pripravi in predloži program delovanja dejavnosti.
8. člen
Izvajalcu bo koncendent podelil naslednja javna pooblastila:
- izključno pravico opravljanja koncesionirane dejavnosti za čas trajanja koncesijske pogodbe;
- izključno pravico prodaje vode na območju opredeljenem v koncesijski pogodbi;
- pravico upravljanja z objekti in napravami za oskrbo z vodo;
- pravico za izdajo soglasij k prostorsko ureditvenim aktom, k dovoljenjem za posege v prostor, k priključitvi na javni vodovod.
9. člen
Izvajalec izvaja koncesijo pod naslednjimi pogoji:
- da zagotavlja za uporabnike kontinuirano in kvalitetno izvajanje koncesionirane dejavnosti;
- da spoštuje strokovno tehnične organizacijske in razvojne naloge, ki izhajajo iz razvojnega programa občine;
- da pri opravljanju koncesionirane dejavnosti dosledno upošteva tehnične, stroškovne, organizacijske in druge standarde ter normative in da upošteva cene, ki jih oblikuje oz. določa občina v skladu s postopkom, ki ga določa zakon oz. akt lokalne skupnosti;
- da omogoča strokovni in finančni nadzor ter nadzor nad zakonitostjo dela po organih, ki so za to pristojni.
10. člen
Koncesijska pogodba se sklene za dobo 10 let. Koncesija prične veljati z dnem podpisane koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba se po njenem preteku lahko podaljša oz. ima izvajalec - koncesionar pri sklepanju pogodbe o koncesiji prednost.
11. člen
Gospodarska javna služba, ki jo opravlja izvajalec se financira iz:
- cene pitne vode
- proračunskih sredstev,
- drugih virov.
12. člen
Izvajalec za pridobljeno koncesijo plačuje koncendentu letno nadomestilo za pridobitev koncesije v višini 1% od plačane realizacije.
Sredstva iz prejšnjega člena so prihodek občine in se namenijo za razvoj komunalne infrastrukture.
13. člen
Strokovni nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja pristojni občinski upravni organ.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem koncesionirane gospodarske javne službe opravlja občinski inšpektor.
14. člen
Razmerje med koncendentom in izvajalcem preneha:
- s prenehanjem koncesijske pogodbe,
- z odkupom koncesije,
- z odvzemom koncesije,
- s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo.
15. člen
Koncesijska pogodba preneha:
- po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
- z odpovedjo, če je sklenjena za nedoločen čas,
- z razdrtjem.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi ali razdrtju pogodbe, se določi v koncesijski pogodbi.
16. člen
Koncesijsko razmerje se odkupi tako, da izvajalec preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncendent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je izvajalec zgradil ali kako drugače pridobil za namen izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe.
Odkup koncesije je možen samo, če je izrecno predviden v koncesijski pogodbi, s katero se določi tudi način, obseg in pogoji odkupa.
Ne glede na prejšnji odstavek je odkup lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisa, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncendent dolžan plačati izvajalcu odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
17. člen
Koncendent lahko odvzame koncesijo izvajalcu:
- če ne začne opravljati koncesionirane gospodarske javne službe v za to določenem roku;
- če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
18. člen
Koncendent lahko prevzame koncesionirano gospodarsko javno službo v režijo.
Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.
19. člen
Izvajalca pridobiva koncendent na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V objavi javnega razpisa se zlasti določi :
- predmet koncesije,
- postopek izbire izvajalca,
- kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
- rok za predložitev vlog,
- naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja vlog in
- rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.
Brez javnega razpisa se koncesija lahko odda:
- kadar gre za oddajo koncesije za obdobje, ki je krajše od obdobja, ki ga določa ta odlok,
- kadar gre za oddajo koncesije izvajalcu, ki je do sprejema tega odloka izvajal to dejavnost in
- če za izvajanje te dejavnosti izpolnjuje vse pogoje določene s tem odlokom, kadar gre za podaljšanje koncesijskega razmerja.
20. člen
O izbiri izvajalca odloči koncendent z upravno odločbo.
21. člen
Koncendent sklene z izvajalcem koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom.
Pogodbo podpiše župan.
22. člen
Za odgovornost za škodo, ki jo povzroči izvajalec pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe uporabnikom ali drugim pravnim in fizičnim osebam, se uporabljajo veljavni zakonski predpisi.
23. člen
Koncesijo opravlja izvajalec v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastil tega odloka in koncesijske pogodbe.
24. člen
Objekti in naprave uporabnikov so:
1. vodomerni jašek in niša,
2. interno vodovodno ali hidrantno omrežje,
3. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunanim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgradi na osnovi gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja si mora uporabnik pridobiti lokacijsko informacijo, ki jo izda pristojni organ občine.
25. člen
Objekti in naprave javnega vodovodnega omrežja so:
a) sekundarno vodovodno omrežje in naprave:
- priključno omrežje vključno z vodomerom in ventilom pred vodomerom ;
- omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem;
- območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
- omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje);
- omrežje za vzdrževanje javnih površin;
- črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
- naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
b) primarno vodovodno omrežje in naprave:
- omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja,;
- naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
- vodohrani;
- cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov;
- cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji).
c) magistralno vodovodno omrežje in naprave
- omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih objektov za črpanje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin in regije;
- tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do zbirnega omrežja;
- vodna črpališča, prečrpališča, zajetja in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
26. člen
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem za vodovodni priključek, ki ga izda izvajalec v skladu z določili odloka.
27. člen
Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna za vse objekte.
Izvajalec mora obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
28. člen
Izvajalec izdaja pisna soglasja k:
- prostorsko izvedbenim aktom,
- na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
- začasnem priključku, po postopku in v obliki, ki jo določa pravilnik iz 4 člena tega odloka,
- priključitvi.
29. člen
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo;
a)za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
- lokacijsko informacijo,
- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1: 1000 ali 1:500,
- projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod.
b) soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja:
- pravnomočno gradbeno dovoljenje oz. dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
- katastrski načrt (mapna kopija),
- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500.
c) soglasje za začasni priključek:
- lokacijsko informacijo o začasnem objektu,
- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
- opis predvidene porabe vode.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja b) točka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.
30. člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
31. člen
Za združitev dveh javnih vodovodov v en sistem in predajo v upravljanje drugemu izvajalcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira).
2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi.
3. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom.
4. Sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun.
5. Izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki izvajalcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav.
6. Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih, in ostalih poslovnih zadev).
7. Prevzem mora potrditi organ upravljanja izvajalca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ dosedanjega izvajalca.
32. člen
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.
33. člen
Uporabnik se seme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.
34. člen
V primeru višje sile (potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno) ima izvajalec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere, ki ga potrdi občinski svet Občine Ljutomer.
35. člen
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost.
36. člen
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri.
Z velikimi porabniki vode lahko izvajalec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna ali pa je vodomer začasno v okvari.
37. člen
Porabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, na območju, ki ga oskrbuje z vodo javni vodovod, morajo stalno meriti količino načrpane vode.
38. člen
Vsakemu novemu uporabniku namesti izvajalec vodovoda obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi izvajalec v skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati ali popravljati obračunskega vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega organa.
Izvajalec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo.
39. člen
Stroške prve nabave in namestitve obračunskega vodomera gredo v breme uporabnika. Stroške kontrole, popravila in zamenjave plača uporabnik s števnino, ki se obračunava mesečno ob ceni za zbiranje , čiščenje in distribucijo vode.
40. člen
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljalcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih izvajalec javnega vodovoda ne vzdržuje, in ne odčituje za obračun stroškov razen če skleneta izvajalec javnega vodovoda in upravljalec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.
41. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi vodomer praviloma v zunanjem jašku in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam izvajalca za vzdrževanje in redne preglede. Uporabnik je dolžan izvajalcu, na njegovo pisno zahtevo, sporočiti stanje vodomera na določen dan.
42. člen
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik nemudoma prijaviti izvajalcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 38. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je sporna njegova točnost. Postopek in način izvedbe za izredno kontrolo vodomerja se določi v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objekta in naprav iz 4. člena tega odloka.
Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
43. člen
Ceno pitne vode so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja.
44. člen
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku.
45. člen
Višino cene vode na predlog izvajalca in v skladu z veljavnimi predpisi določi občinski svet občine.
46. člen
Za gospodinjstva in manjše uporabnike vode opravi odčitavanje vodomerov izvajalec najmanj enkrat letno. Odčitavanje se lahko opravi večkrat zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera ali na posebno zahtevo uporabnika ali izvajalca.
Večjim uporabnikom vode ( pravnim osebam, samostojnim podjetnikom, zavodom, hišnim svetom), ki porabijo mesečno več kot 50 m3 vode, opravi odčitavanje vodomerov izvajalec mesečno.
47. člen
Če izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov, obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi standardov porabe.
Če izvajalec ugotovi nedovoljen način rabe je osnova za obračun maksimalna možna poraba na priključek.
48. člen
Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih položnic ali računov za obračunsko obdobje.
Za gospodinjstva in manjše uporabnike vode se obračun vrši mesečno za pretekli mesec na podlagi povprečne porabe vode v preteklem letu oziroma zadnjem obračunskem obdobju. Na osnovi odčitane dejanske porabe vode se obračun opravi najmanj enkrat letno. Uporabnik vode ima pravico v primeru spremembe porabe vode zahtevati od izvajalca spremembo podlage za obračun vode med letom.
Gospodinjstva in manjši uporabniki lahko sami odčitavajo dejansko porabo vode in jo sporočijo izvajalcu do 30. v mesecu za tekoči mesec.
Večjim uporabnikom ( pravnim osebam, samostojnim podjetnikom, zavodom, hišnim svetom), ki porabijo mesečno več kot 50 m3 vode, se vrši obračun mesečno za pretekli mesec na podlagi dejansko odčitane porabe vode.
49. člen
V primerih, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, le-ti, z medsebojnim sporazumom določijo pravno ali fizično osebo, ki prejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu in delitev stroškov med posameznimi uporabniki.
Izvajalec javnega vodovoda in upravljalec internega vodovoda se lahko s posebno pogodbo dogovorita o izdajanju računov posameznim uporabnikom na osnovi med uporabniki dogovorjenih razmerij, katerih osnova so lahko odčitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov.
50. člen
Račun mora uporabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Uporabnik lahko sporoči izvajalcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejetem računu ali položnici.
Izvajalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor uporabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec izterja stroške računa po sodni poti.
51. člen
Izvajalec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti :
- da skrbi za normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravlja predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov;
- da redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda;
- da vzdržuje priključke;
- da redno pregleduje, preizkuša in zamenjuje vodomere v skladu z veljavno zakonodajo ali na zahtevo uporabnikov kot to določa 42. člen odloka;
- da redno kontrolira in zagotavlja kvaliteto vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje;
- da obvešča uporabnike o času, trajanju in ukrepih ob prekinitvah dobave vode;
- da vodi kataster vodovoda in ostale evidence;
- da redno odčituje vodomere in skrbi za obračun porabljene vode;
- da izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok;
- da organizira preskrbo v primeru višje sile in poroča o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom;
- da sistematično pregleduje omrežje, ugotavlja izgube ter skrbi za avtomatizacijo;
- da skrbi za pravilno obratovanje in vzdrževanje požarnega omrežja in hidrantov;
- da kontrolira ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo na javni vodovod.
52. člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti :
- da redno vzdržuje interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih ob snegu, ledu in ostalih materialov;
- da dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode;
- da kontrolirajo stvarno porabo vode in jo primerjajo z dovoljeno ob priključitvi;
- da takoj javljajo izvajalcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov;
- da pismeno obveščajo izvajalca o spremembi naslova in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti;
- da redno plačujejo vse obveznosti na podlagi izdanih položnic ali računov v plačilnem roku;
- da urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo izvajalcu naslovnika in plačnika računov;
- se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode;
- da si pridobijo soglasje izvajalca za večja dela pri predelavi in popravilih interne inštalacije;
- da povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode in povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
53. člen
Izvajalci del pri vzdrževanju in rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic in trgov morajo pri opravljanju del poskrbeti, da ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju. Dela morajo izvajati pod strokovnim nadzorom izvajalca vodovoda.
Vsi stroški zakoličb, nadzorov ali eventualnih prestavitev vodovodnega omrežja ali naprav bremenijo investitorja.
Izvajalci drugih komunalnih instalacij ( PTT, elektro, javna razsvetljava, toplovod, plinovod, kabelska TV, kanalizacija itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.
54. člen
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvezami vodo brez soglasja izvajalca le za gašenje požarov.
Zaradi registracije odvzete vode je potrebno najkasneje v 24 urah obvestiti izvajalca o odvzemu vode iz hidranta.
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje ulic ali cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, gasilske vaje, preizkušanje, izpiranje vodovodov in za polnjenj cistern za razvod vode, je dovoljen le s soglasjem izvajalca. Za takšen odvzem vode se sklene posebna pogodba.
55. člen
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.
56. člen
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju.
V primeru poškodbe nosi vse stroške za popravilo okvare, ki jo je povzročil.
57. člen
Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, vendar po predhodnem obvestilu , prekine dobavo vode v naslednjim primerih:
- če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu;
- če je priključek na vodovod izveden brez soglasja izvajalca;
- če interna inštalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja;
- če je uporabnik brez soglasja izvajalca dovolil priključek drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali razširil svojo napeljavo;
- če je uporabnik onemogočil delavcu izvajalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera, ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili odloka;
- če uporabnik brez privolitve izvajalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka , glede na stanje ob priključitvi;
Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi in brez predhodnega obvestila prekine dobavo vode tudi v naslednjih primerih :
- če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo;
- če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucije vode, povzroča nevarnost onesnaženja vode;
Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
58. člen
Izvajalec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pismeno odpove priključke ali zahteva prekinitev dobave vode.
Priključek izvajalec ukine tako, da :
- fizično odstrani priključni ventil in cev
- izbriše priključke iz katastra
- vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev
- stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.
59. člen
Izvajalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar pa mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
60. člen
V primeru nepredvidenih okvar ima izvajalec za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.
61. člen
Z denarno kaznijo 200.000,00 SIT se kaznuje izvajalec :
- če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom in je zato povzročena škoda;
- če neopravičeno prekine dobavo vode;
- če ne dopusti priključitve, kot to določa 27. člen;
- če izvrši priključitev brez predhodnega soglasja;
- če ne izpolnjuje obveznosti prednostne oskrbe z vodo za osnovne potrebe občanov v času pomanjkanja ob nastopu višje sile ( 34. člen);
- če ne izpolnjuje obveznosti po 4., 5., 8. in 12. alineji 51. člena tega odloka;
Z denarno kaznijo 60.000,00 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba izvajalca.
62. člen
Z denarno kaznijo 60.000,00 SIT se kaznuje za prekršek fizična oseba, če :
- se ne priključi na javni vodovod;
- se priključi na javno vodovod brez soglasja izvajalca;
- ne izpolnjuje obveznosti iz 1., 2., 4,. 6., 7., 8. in 10. alineje 52. člena;
- prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi;
- odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 54. členom
Za prekršek iz 1. do 5. alineje prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo 150.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 60.000 SIT.
63. člen
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki :
- ne poskrbi , da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju ( 53. člen);
- pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotovijo , da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda
nepoškodovane ( 10. alineja 52. člena).
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje fizična oseba , če stori prekršek iz 2. alineje 1. odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe , ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
64. člen
Pooblaščeni predlagatelj za prekrške iz 62. in 63. člena tega odloka je izvajalec .
65. člen
V roku enega leta po uveljavitvi tega odloka so vsi izvajalci iz 2. člena tega odloka dolžni poskrbeti za upravljanja le-teh v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah.
66. člen
V roku enega leta so si vsi uporabniki iz 27. člena tega odloka dolžni urediti priklop.
67. člen
Do konca leta 2004 pripravi komisija, ki jo imenuje župan Občine Ljutomer strategijo oskrbe s pitno vodo na območju celotne občine Ljutomer.
Strategijo iz prvega odstavka tega člena potrdi občinski svet Občine Ljutomer.
68. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci izvajalca pa opravljajo strokovni nadzor.
69. člen
Do sprejetja Pravilnika iz 4. člena tega odloka se uporablja Odlok o pogojih za obvezno priključitev na javno vodovodno omrežje v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 67/97).
70. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu občine Ljutomer.
Številka: 352-05-AT/04-1217
Datum: 31. 03. 2004
Župan Občine Ljutomer:
Jožef ŠPINDLER, l.r.