Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09), Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja z oznako MS2 – Miklavž na Dravskem polju, naselje »Borov gozd«, (MUV št. 20/07, 8/12) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS – UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 s spremembami in dopolnitvami 27/08, 79/09, 51/10) ter 15. člena statuta Občine Miklavž na Dravskem polju (UPB, MUV št. 14/03, 33/10) je Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju na 3. izredni seji dne 23. julija 2012 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje
urejanja z oznako ms 2-Miklavž na Dravskem polju
(naselje »Borov gozd«)
I. UVODNI DOLOČBI
1. člen
(splošno)
(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja z oznako MS2 – Miklavž na Dravskem polju (Naselje »Borov gozd«), v nadaljevanju: OPPN.
(2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Jezdarska ul. 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2007/LN-026, julij 2012.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE
Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM
NAČRTOM
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
Z OPPN se načrtujejo ureditve:
- gradnja rondoja na Ptujski cesti,
- gradnja nove povezovalne ceste med Ptujsko cesto in Ulico Kirbiševih,
- gradnja trgovskega objekta s pripadajočim parkiriščem ob Ptujski cesti,
- gradnja 26 enostanovanjskih stavb,
- gradnja 5 poslovno stanovanjskih stavb ob novi povezovali cesti,
- gradnja poslovno trgovskega objekta z ureditvijo večnamenskega prostora ob Ptujski cesti,
- ureditev zunanjih površin,
- gradnja potrebne prometne, energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.
III. OBMOČJE OPPN
4. člen
(ureditveno območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti, ki jih zahteva predvidena gradnja. Območje se nahaja v severnem delu Miklavža na Dravskem polju, natančneje na vzhodni strani Ptujske ceste, ki predstavlja njeno zahodno mejo območja. Na severu poteka meja območja OPPN po Ulici Ob gozdu, na vzhodu po Ulici Na Dobravi in na jugu ob pozidavi ob Ulici Jožeta Štanteta.
(2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.
(3) Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parcele oziroma dele parcel v katastrski občini k.o. Miklavž na Dravskem polju: 2044, 2052, 132, 857, 852, 856/1, 856/2, 854/1, 855/1, 855/2, 854/2, 853, 276/2, 275/2, 270/2, 276/1, 275/1, 850, 847, 844/4, 844/5, 844/2, 844/3, 845, 839, 840, 277, 273, 274, 271/1, 271/2, 272, 270/1, 142, 2047, 291, 287, 286, 283, vse k.o. Miklavž na Dravskem polju.
(4) Velikost območja OPPN je ca. 3,4 ha.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE
UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(umestitev načrtovane ureditve v prostor)
(1) Zemljišče OPPN meji na severu na Ulico Ob gozdu, na vzhodu na Ulico Ob Dobravi, na jugu na pozidavo ob Ulici Jožeta Štanteta in na zahodu na Ptujsko cesto.
V naravi predstavlja zemljišče v glavnem nepozidane parcele, ki jih v večji meri pokriva redek gozd. Prometna dostopnost na območje je dobra in predvidena z vseh strani.
(2) Območje OPPN obravnava gradnjo poslovno stanovanjskega naselja s poslovnimi objekti ob Ptujski cesti, poslovno stanovanjskimi objekti ob novi povezovalni cesti (dopustne so mirne storitvene dejavnosti, predstavništva, javna uprava, finančne, zavarovalniške in druge storitve) in na preostalem delu območja gradnjo eno ali dvostanovanjskih stavb.
6. člen
(opis prostorskih ureditev)
(1) Območje OPPN razdeli na severni in južni del prometnica, nova povezovalna cesta, ki povezuje Ptujsko cesto z Ulico Kirbiševih.
Temu posegu v prostor se ureditev preostalega dela podredi. Preostala prometna shema omogoča dovoze do novih parcel.
Ob glavni prometnici, Ptujski cesti, je večji prostor namenjen programom javnega značaja, posledično sta to dve večji parceli.
V preostalem delu se ustvarijo manjše parcele, ki so v zasebni lasti posameznikov. Predvidena cesta A povezuje v zahodnem delu OPPN Ulico ob gozdu z novo povezovalno cesto in omogoča dovoz do poslovno trgovskega objekta ob Ptujski cesti in dovoz do eno ali dvostanovanjske stavbe. Preostale eno ali dvostanovanjske stavbe severno od nove povezovalne ceste imajo dovoze z nove povezovalne cesti v smislu skupnih uvozov. Stavbe ob Ulici ob gozdu imajo dovoze s te ulice. V vzhodnem delu, severno od nove povezovalne ceste, sta predvidena nekoliko večja objekta, lahko tudi stanovanjska v kombinaciji z mirnimi in ekološko neoporečnimi dejavnostmi. Dovoz se vrši direktno z nove povezovalne ceste. Nova predvidena cesta B, ki se priključuje na Ulico Na Dobravi v jugovzhodnem delu območja OPPN, v osrednjem delu pa na novo povezovalno cesto, predstavlja dovozno cesto do eno ali dvostanovanjskih stavb v tem delu območja.
(2) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.
7. člen
(pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj
in drugih del ter objektov)
(1) Vrste dopustnih dejavnosti poleg bivanja, ki se dopuščajo:
- oskrbne dejavnosti s področja storitvene obrti in gostinstva,
- poslovne in trgovske dejavnosti, ki nimajo značaja trgovskega centra.
(2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:
- gradnja novih objektov,
- tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah,
- nadzidave in dozidave novih objektov in naprav do opredeljenih gabaritov v tem odloku in dopustnih odstopanj, ki so opredeljena v tem odloku,
- dozidave in nadzidave obstoječih objektov s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, opredeljenih v tem odloku in dopustnih odstopanj, ki so opredeljena v tem odloku,
- odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,
- rekonstrukcija objektov in naprav,
- funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,
- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
- spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti,
- postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
- postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov,
- postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru določil tega odloka.
(3) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:
- Stanovanjske stavbe,
- Nestanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti:
- garaže, parkirišča, kolesarnice,
- nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil tega odloka.
- Objekti transportne infrastrukture:
- ceste, mostovi, viadukti, predori in podhodi.
- Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
- distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
(4) Dopuščene dejavnosti se lahko umestijo v zgoraj navedene stavbe oz. objekte.
8. člen
(pogoji in usmeritve glede obstoječih objektov
na območju OPPN)
(1) Obstoječi objekti so razvidni iz grafične priloge 2.1 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem.
(2) Obstoječi objekt na parcelni številki 852 k.o. Miklavž na Dravskem polju je predviden za rušitev.
(3) Za obstoječe objekte, zgrajene na podlagi pravnomočnih dovoljenj, veljajo pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter dopustnih objektov kot so opredeljeni v tem odloku.
9. člen
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje
objektov)
(1) Z OPPN se načrtuje gradnja naslednjih objektov in ureditev površin:
- trgovski objekt (1) s pripadajočim parkiriščem ob Ptujski cesti,
- poslovno trgovski objekt (2) z večnamenskim prostorom ob Ptujski cesti,
- 26 eno ali dvostanovanjskih stavb,
- 5 poslovno stanovanjskih objektov ob novi povezovali cesti.
(2) Trgovski objekt (1)
Na južni strani nove povezovalne ceste ob Ptujski cesti je predviden trgovski objekt, ki ima ob Ptujski cesti načrtovano večje parkirišče za stranke. Predviden objekt je visoke pritlične etažnosti (P). Tlorisni gabarit objekta je razviden iz grafičnih prilog.
Uvoz na parkirišče se vrši z nove povezovalne ceste, kjer je predvidena tudi dostava.
(3) Poslovno trgovski objekt z večnamenskim prostorom ob Ptujski cesti (2)
Ob Ptujski cesti je na severni strani povezovalne ceste predviden manjši prostor namenjen parkiranju. Predvidenih je 31 parkirnih mest, z dovozom z ulice Ob gozdu.
Ob parkirišču je predviden poslovno trgovski objekt, etažnosti K+P+M (klet, pritličje, mansarda) ali K+P+1 (klet, pritličje, nadstropje) in ploščad za večnamenski prostor. Možna je postavitev samo poslovnega ali samo trgovskega ali objekta mešane dejavnosti ali samo ploščadi.
Ob ploščadi je manjša zelena javna površina, zasajena z drevesi, na kateri so klopi in otroška igrala v smislu manjšega parka.
(4) Enostanovanjske stavbe
Na območju severno od nove povezovalne ceste je predvidenih 14 enostanovanjskih stavb, južno od nje pa 12 enostanovanjskih stavb. Stavbe so etažnosti K+P+M (klet, pritličje, mansarda) ali K+P+1 (klet, pritličje, nadstropje). Možna je postavitev dvostanovanjske stavbe, če se zagotovi dovolj prostora za potrebe parkiranja na lastnem zemljišču.
Oblikovanje:
- lega in postavitev sta razvidni iz grafičnih prilog,
- tlorisna površina je določena z neprekinjeno črto in predstavlja dimenzijo 8,00 x 12,00 m. Ponekod je s črtkano črto zarisano območjem pozidave, kamor je možna širitev stavbe, pri čemer je maksimalna tlorisna površina lahko 140 m2.
- etažnost stavb je K+P+M (klet, pritličje, mansarda) ali K+P+1 (klet, pritličje, nadstropje), možna je gradnja brez kleti in tudi samo pritlična,
- streha je dvokapna (naklon od 30 do 40%), kritina v temni ali opečni barvi, možne so izvedbe določenih manjših delov z ravno streho oz. minimalnem naklonu, ki so kriti s pločevino ali drugim ustreznim materialom,
- glavni vhod v stavbo je s strani dovoznih oziroma dostopnih cest,
- nadstrešnice, garaže in pomožni objekti morajo biti po oblikovanju
in materialih skladni z osnovnim objektom, strehe so lahko tudi enokapne ali ravne, lahko tudi pohodne terase,
- barve fasad morajo biti v pastelnih tonih.
(5) Pet poslovno stanovanjskih objektov
V vzhodnem delu OPPN, severno od nove povezovalne ceste, ob rondoju med novo povezovalno cesto in ulico Na Dobravi, sta predvidena 2 nekoliko večja poslovno stanovanjska objekta, lahko tudi stanovanjska v kombinaciji z mirnimi in ekološko neoporečnimi dejavnostmi. V kolikor se pojavi interes sta objekta lahko poslovna, oziroma, poslovna v pritličju in stanovanjska v etaži ali samo stanovanjska. Etažnost objektov je K+P+M (klet, pritličje, mansarda) ali K+P+1 (klet, pritličje, nadstropje). Tlorisni gabarit objekta je razviden iz grafičnih prilog. Dovoz se vrši direktno z nove povezovalne ceste. Parkiranje je predvideno na lastni parceli.
- tlorisna površina je določena z neprekinjeno črto in predstavlja dimenzijo 14,00 x 10,00 m. Širitev je označena z prekinjeno črto – območjem pozidave. Možna je tudi združitev objektov in parcel v kolikor se pojavi interes, omogočeno mora biti zadostno število parkirnih mest glede na dejavnost v objektu, na lastnem zemljišču,
- glavni vhod v stavbo je s strani dovozne ceste.
Ob trgovskem objektu ob Ptujski cesti, natančneje vzhodno od njega, so na parceli z skupnim dovozom s trgovskim objektom iz nove povezovalne ceste, predvideni 3 poslovno stanovanjski objekti, lahko tudi stanovanjski v kombinaciji z mirnimi in ekološko neoporečnimi dejavnostmi. V kolikor se pojavi interes so objekti lahko samo poslovni, oziroma, poslovni v pritličju in stanovanjski v etaži ali samo stanovanjski. Etažnost objektov je K+P+M (klet, pritličje, mansarda) ali K+P+1 (klet, pritličje, nadstropje).
Tlorisni gabarit objektov je razviden iz grafičnih prilog.
- tlorisna površina je določena z neprekinjeno črto in predstavlja dimenzijo 12,00 x 10,00 m. Širitev je označena z prekinjeno črto – območjem pozidave. Možna je tudi združitev objektov in parcel v kolikor se pojavi interes, omogočeno mora biti zadostno število parkirnih mest glede na dejavnost v objektu, na lastnem zemljišču,
Med mirne in ekološko neoporečne dejavnosti, ki se lahko izvajajo v zgoraj opisanih poslovno stanovanjskih objektih se štejejo:
– trgovinska dejavnost in posredništvo (skupina 45, 46, 47);
– telekomunikacijske dejavnosti (skupina 61);
– računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti ter druge informacijske dejavnosti (skupina 62, 63);
– finančne dejavnosti (skupina 66);
– poslovanje z nepremičninami (skupina 68);
– pravne in računovodske dejavnosti (skupina 69);
– dejavnosti uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje (skupina 70);
– arhitekturno in tehnično projektiranje, preizkušanje in analiziranje (skupina 71);
– oglaševanje in raziskovanje trga, ter druge strokovne dejavnosti (skupina 73, 74);
– zaposlovalne dejavnosti (skupina 78);
– veterinarstvo (skupina 75);
– varovanje in poizvedovalne dejavnosti (skupina 80);
– pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (skupina 82);
– dejavnost političnih organizacij (skupina 94.920);
– banke (skupina 64);
– zavarovalnice (skupina 65);
– državne institucije (skupina 84);
– zdravstvo (skupina 86).
(6) Oblikovanje pomožnih objektov
Potrebno je upoštevati naslednje pogoje:
- nadstrešnica, garaža in pomožni objekti morajo biti po oblikovanju in materialih skladni z osnovnim objektom,
- višina pomožnih objektov ne sme presegati višine 3,00 m nad nivojem urejenega terena ob objektu,
- strehe pomožnih objektov so lahko dvokapne, enokapne ali ravne,
- lega in postavitev nadstreškov ter garaž sta razvidni iz grafičnih prilog.
10. člen
(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih
(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka.
(2) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
- Nezahtevni objekti:
- objekti za lastne potrebe,
- ograje,
- škarpe in podporni zidovi,
- pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja),
- spominska obeležja,
- objekt za oglaševanje.
- Enostavni objekti:
- pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje),
- pomožni energetski objekti (razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk za UNP),
- pomožni komunalni objekti,
- urbana oprema (kolesarnica z nadstreškom, transparent, skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu).
(3) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od parcelne meje
s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,50 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. Izjeme so nadstrešnice ali garaže, ki so na grafičnih prilogah zarisane na mejo parcele.
(4) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanja prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Pod pojmom urbane opreme so v odloku opredeljene klopi, otroška igrišča, nadstreški in parkirni sistemi za kolesa, koši in ograde za smeti, informacijske table, nabiralniki, transparenti, obešanke, skulpture, vodnjaki ipd.
(5) Postavitev ograj v območju križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Ograje na meji z javnimi površinami in v varovalnem pasu prometnih površin v širini 4,00 m, so lahko visoke največ 1,2 m, medsosedske pa največ 2,2 m. Medsosedska ograja in škarpa ali oporni zid se lahko gradijo na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem pisno sporazumejo, drugače je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi.
11. člen
(pogoji in usmeritve za urejanje odprtih površin)
(1) Podrobnejše usmeritve za vzpostavitev zelenih in drugih površin znotraj ureditvenega območja so razvidne iz grafične priloge 4.1 Ureditvena situacija. Ureditev je zarisana načelno, izbira rastlinskih vrst in druge opreme se natančneje opredeli v projektni dokumentaciji.
(2) Uredijo se tlakovane in asfaltirane površine in dvorišča, parkirišča z nadstrešnico ali garažo, pešpoti oziroma pločniki, ki jih dopolnjujejo zelene površine, ki jih sestavljajo drevesa, grmovnice in tratne površine.
(3) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem.
Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV
GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
IN GRAJENO JAVNO DOBRO
12. člen
(skupne določbe glede prometnega urejanja)
(1) Potrebno je zagotoviti zadostno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. Normativ za določitev minimalnih parkirnih mest namenjene vozilom oseb z invalidskim vozičkom, ki naj bodo locirana čim bliže objektu, predstavlja 5% parkirnih mest.
(2) Vse povozne in pohodne površine – pločniki, kolesarske poti, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda.
(4) Kinematični elementi v križiščih morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu.
(5) Za celotno območje morajo biti predvideni ustrezni dostopni elementi brez arhitekturnih ovir za potrebe invalidnih oseb.
(6) Možna je etapna izvedba, vendar mora vsaka etapa predstavljati funkcionalno in prometno-tehnično zaključeno celoto.
13. člen
(prometno omrežje)
(1) Za potrebe bodoče pozidave je potrebno:
- rekonstruirati obstoječe »T« križišče Ptujske ceste in Ulice Zlatke Karer v obliko novega 4-krakega mini krožnega krožišča, skladno z izdelanimi strokovnimi podlagami, ter smernicami in pogoji vseh pristojnih soglasodajalcev;
- rekonstruirati (dograditi) ulico Ob gozdu in ulico Na Dobravi, v profilu:
o vozišče 2 x 3,00 m
6,00 m
o pločnik 2 x 1,00 m
2,00 m
- izgraditi novo povezovalno cesto na odseku od Ptujske ceste do ulice Na Dobravi vključno s krožiščem in sicer z elementi:
o severni pločnik 1 x 1,50 m
1,50 m
o varovalni pas 1 x 0,75 m
0,75 m
o dvosmerna kolesarska steza
2,50 m
- izgraditi novo cestno povezavo (cesta A) v profilu:
o pločnik 1 x 1,50 m, 1 x 1,00 m
- izgraditi novo enosmerno cestno povezavo (cesta B) v obliki mešane (skupne) prometne površine v gabaritu 5,00 m;
- v severno-zahodnem delu območja izgraditi parkirno površino s kapaciteto 31 PM po principu pravokotnega parkiranja in priključkom na ulico Ob gozdu;
- ob severni, zahodni in južni strani trgovskega objekta izgraditi parkirne površine s skupno kapaciteto 108 PM, od tega 6 PM za invalidne osebe;
- za potrebe trgovskega objekta sta predvidena dva priključka iz severne strani oz. nove povezovalne ceste in sicer je zahodni priključek namenjen parkiranju za stranke in intervenciji, vzhodni pa za potrebe dostave in dovoza k poslovno stanovanjskim objektom na sosednji parceli;
(2) Za vse opisane ureditve velja, da morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi in da morajo biti pločniki in kolesarske steze višinsko ločeni od vozišča.
(3) V prometnem smislu je osnovna prednostna smer Ptujska cesta, na katero se prometno podrejeno (v krožišče) priključuje nova povezovalna cesta. Prednostna je nova povezovalna cesta napram cestama A in B.
(4) Skupno (mešano) prometno površino predstavlja cesta B in sicer kot enosmerna cesta, kar pa mora biti ustrezno označeno s prometno signalizacijo, označeno z vizualnimi ali višinskimi ukrepi.
(5) Za vse rešitve je potrebno izdelati predpisano projektno dokumentacijo in pri tem upoštevati veljavno zakonodajo ter smernice, pogoje in soglasja pristojnih soglasodajalcev.
14. člen
(parkirne površine, interventne poti, dostava)
Odstava (parkiranje) za potrebe predvidenih stanovanjskih objektov je na funkcionalnih površinah na lastnem zemljišču v obliki nadstrešnice ali garaže. Lega garaž oziroma nadstrešnic je prikazana na grafičnih listih. Vsak stanovanjski objekt mora imeti zagotovljena najmanj tri parkirna mesta in obračanje vozila na lastni parceli, poslovni objekti pa odvisno od dejavnosti. Intervencija, dostava, komunalna služba, ter dovoz (odvoz) omogočajo vse navedene in opisane ceste in ulice. Površine za mirujoči promet so razvidne iz grafične priloge 4.4 Prometno tehnična situacija.
15. člen
(pešci in kolesarji)
Pešci so povsod razen na cesti B vodeni ločeno od prometa na pločnikih, kar velja tudi za kolesarje in sicer samo ob južni strani nove povezovalne ceste. Kolesarji so po ulici Ob gozdu in ulici Na Dobravi vodeni v sklopu prometa z motornimi vozili – na vozišču.
16. člen
(javni prevoz)
Javni prevozi potnikov (avtobus) so zagotovljeni na Ptujski cesti, kjer so tudi izvedena avtobusna postajališča, ki se nahajajo v območju 5 min. radia dostopnosti (330,00 m).
17. člen
(skupne določbe glede komunalnega in energetskega
urejanja)
(1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.
(2) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega načrta. Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, zasnove, način priključevanja, etapnost izvedbe), ki so usklajene s posameznimi upravljavci infrastrukture. Dopustna je etapna in začasna izvedba.
18. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Na območju se nahaja obstoječe vodovodno omrežje, ki ga je potrebno ustrezno prilagoditi oziroma po potrebi prestaviti.
(2) Za zagotovitev nemotene oskrbe z vodo celotnega območja je potrebno v predvidenih cestah zgraditi nove vodovodne cevovode in jih povezati z obstoječimi cevovodi v ulici Ob gozdu, Ulici Jožeta Štanteta ter ulici Na Dobravi. Za napajanje posameznih objektov je potrebno zgraditi še povezovalne cevovode v predvidenih dostopnih cestah A in B.
(3) Dimenzije cevovodov se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju pogojev upravljavca.
(4) Na predvidenih cevovodih je potrebno zgraditi ustrezno hidrantno omrežje v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi o varstvu pred požarom. Pri nadaljnjem načrtovanju, izdelavi dokumentacije in izvedbi je potrebno upoštevati vse predpise s področja vodooskrbe, pogoje upravljavca in lokalne skupnosti.
19. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Za odvod odpadnih vod je potrebno zgraditi ustrezno kanalizacijsko omrežje z navezavo na obstoječo kanalizacijo v ulici Na Dobravi. Končna dispozicija odpadnih vod je CČN Maribor.
(2) Na kanalizacijo se navežejo fekalne odpadne vode ter meteorne odpadne vode iz cestišč. Meteorne vode iz manipulativnih površin se prioritetno ponika preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
(3) Meteorne vode iz strešin se lokalno ponikajo.
(4) Dimenzije kanalov se opredelijo v projektni dokumentaciji.
Pri vseh nadaljnjih aktivnostih ter izvedbi je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja odvajanja odpadnih vod ter pogoje upravljavca.
20. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju potekajo obstoječi SN in NN elektro vodi. Obstoječe vode je potrebno ustrezno zaščititi, po potrebi prestaviti, vse v skladu z izdelano zasnovo ter pogoji upravljavca.
(2) Za napajanje predvidenih objektov je potrebno zgraditi ustrezno NN omrežje iz obstoječih TP, v skladu z izdelanimi idejnimi zasnovami (št.načrta:238/12-MO, junij 2012). Natančen potek se opredeli v skladu s projektno dokumentacijo in sodelovanjem upravljavca.
(3) Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno načrtovati ter izvesti v skladu z veljavnimi tehničnimi pogoji, tipizacijo, tehničnimi elementi ter standardi ob upoštevanju pogojev upravljavca.
21. člen
(javna razsvetljava)
(1) Na obravnavanem območju (ob Ptujski cesti ter ulici Na Dobravi) se nahaja obstoječe omrežje javne razsvetljave, ki ga je potrebno prestaviti in obnoviti oziroma celovito urediti v skladu z zahtevami upravljavca in veljavnimi predpisi.
(2) V novi povezovalni cesti ter ostalih dostopnih cestah se predvidi postavitev nove javne razsvetljave. Razsvetljava se izvede z led svetilkami, v skladu s standardi in tipizacijo javne razsvetljave v občini Miklavž na Dravskem polju. Celotna izvedba mora biti kabelsko-podzemna.
22. člen
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)
(1) Za načrtovano ureditev se v vseh dostopnih cestah predvidi izgradnja ustrezne TK kabelske kanalizacije (cevi in kabelski jaški). Predvidena kanalizacija se naveže na obstoječe omrežje v Ptujski cesti in Ekartovi ulici.
(2) Zaradi izgradnje rondoja na Ptujski cesti je potrebno prestaviti oziroma zaščititi obstoječe omrežje ob Ptujski cesti.
(3) Obstoječa kabelska kanalizacija poteka po ulici Na Dobravi.
Iz obstoječega kabelskega jaška naj se predvidi položitev primarne kabelske kanalizacije 1XPVC cev fi 110 mm po vseh voznih poteh. V vseh križiščih in razdaljah večjih od 80 m naj se predvidijo betonski jaški fi 800 mm. Iz kabelskih jaškov se naj predvidijo hišni priključki AC cevi fi 40 mm, ki se naj zaključijo v OM na fasadi objekta, razdalje naj ne bodo večje od 80 m. Prav tako se naj predvidijo ojačevalne razdelilne OM na razdaljah do 160 m. Hišne instalacije se naj izvedejo po sistemu zvezda. Do posega v obstoječo kabelsko kanalizacijo bo prišlo tudi pri izgradnji rondoja, kjer je potrebno upoštevati ustrezno zaščito in opcijsko prestavitev kabelskega omrežja.
23. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Obravnavano območje je možno navezati na obstoječe plinovodno omrežje, ki poteka po ulici Na Dobravi. Plinovodno omrežje se položi po predvidenih prometnicah oziroma dostopnih cestah ob upoštevanju komunalnega reda.
(2) Do posameznega objekta se izvedejo ustrezni priključki v skladu s pogoji upravljavca in koncesije.
(3) Pri nadaljnjem načrtovanju in izvedbi je potrebno upoštevati veljavne predpise in pogoje upravljavca.
24. člen
(ogrevanje)
(1) Na obravnavanem območju je možna priključitev na omrežje zemeljskega plina.
(2) Dopustna je uporaba alternativnih načinov ogrevanja (sončna energija, sistemi ogrevanja s toplotno črpalko, biomasa ipd.). V primeru uporabe toplotnega vira podtalnice ali vertikalne zemeljske sonde, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja izdelati Analizo tveganja za onesnaženje skladno z veljavno zakonodajo in pred izdajo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje.
V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu z zakonodajo.
Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Za izvedbo vrtine in toplotne črpalke zgoraj omenjenih sistemov je treba pridobiti ločeno vodno soglasje.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE
KULTURNE DEDIŠČINE
25. člen
(kulturna dediščina)
(1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine.
Predhodne arheološke raziskave se po potrebi opravijo pred posegi v prostor. Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pri stojna javna služba. Za izvedbo arheološke raziskave je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora. O dinamiki del je potrebno pisno obvestiti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del.
(3) V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine je ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki investitorja/lastnika zemljišča/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo nepoškodovano na mestu odkritja zavaruje in o tem takoj obvesti pristojno enoto ZVKD.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,
NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
26. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Skladno s podzakonskim aktom se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.
(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo možno mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
- vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
- preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
- čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
- protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
27. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Predvidene dejavnosti v območju OPPN ne presegajo mejnih vrednosti hrupa v času obratovanja. Pri nadaljnjem načrtovanju in izvedbi je potrebno zagotoviti vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene.
(2) Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
(3) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.
28. člen
(varstvo vodnih virov)
(1) Območje OPPN leži izven vodovarstvenih območij.
(2) Objekte je potrebno priključiti na javno kanalizacijo in samo v javno kanalizacijo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene tehnološke in padavinske vode v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti in predpisi, ki določajo odvajanje odpadnih voda.
(3) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno ponikati na lastni parceli. Za ostale padavinske vode z urbanih površin je potrebno predvideti zadrževanje pada vinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
(4) Odpadne padavinske vode iz cestišč in manipulativnih površin je potrebno predhodno prečiščene odvajati v javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
Zaradi načrtovanja ukrepov za zmanjšanje porabe pitne, se predvidijo tehnične rešitve za uporabo deževnice, kjer je to možno.
(5) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj. Iz projekta PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858:2).
(6) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s potrebnimi zakonskimi akti. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Za izvedbo vrtine in toplotne črpalne zgoraj omenjenih sistemov je treba pridobiti ločeno vodno soglasje.
(7) Sestavni del projektne dokumentacije, v primeru odstranitve obstoječega gospodarskega poslopja (preše), mora biti načrt rušitvenih del, iz katerega mora biti razviden končni tretma vsega odpadnega materiala.
29. člen
(ohranjanje narave)
Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
30. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Pri ravnanju z odpadki je potrebno upoštevati določila veljavnih zakonov in Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju občine Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 4/07).
(2) Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno in poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje.
(3) Sestavni del projektne dokumentacije, v primeru odstranitve obstoječega gospodarskega poslopja (preše), mora biti načrt rušitvenih del, iz katerega mora biti razviden končni tretma vsega odpadnega materiala.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO
TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM
PRED POŽAROM
31. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena. V širšem ureditvenem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo.
(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti.
Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje. Za objekte ni potrebna gradnja zaklonišča, potrebna je ojačitev prve plošče.
(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
- nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
- nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
- nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
- nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
32. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Možnost za nastanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to zgornji sloj podrasti.
(2) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:
- ustreznimi zagotovitvami potrebnih odmikov od meje parcel in med objekti ter potrebnih protipožarnih ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
- nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,
- evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,
- zagotovitvijo virov vode in naprav za gašenje ter neoviran in varen dovoz, dostop in delovne površine za intervencijska vozila.
Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta.
Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.
(3) Voda, potrebna za gašenje požara v stavbah, bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.
(4) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(5) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko predvidenih notranjih prometnih in manipulativnih površin po vsem območju OPPN.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
PODROBNEGA NAČRTA
33. člen
(etapnost gradnje)
(1) Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v več etapah v daljšem časovnem obdobju. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorja.
Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote, ki jih je možno združevati in dograjevati. Osnova za gradnjo posamezne faze je izvedba dovozne ceste in ustreznega dela komunalne opremljenost za posamezno fazo, ki mora omogočati končno izvedbo.
(2) Posamezne etape je mogoče razdeliti tudi na pod etape, vendar samo če se s tem ne omeji funkcionalnost celotne etape ter če to dopušča infrastrukturna in prostorska zasnova posameznega sklopa.
(3) Mogoče je zaporedno ali sočasno izvajanje etap ali sprememba zaporedja posameznih etap, če so stalno zagotovljeni varstvo okolja ter pogoji uporabe in delovanja sosednjih območij.
(4) Glede na znane investitorje bo I. fazo predstavljala izgradnjo priključka na Ptujsko cesto ter pripadajočega dela nove povezovalne ceste. Nadaljnja faza je izgradnja preostanka nove povezovalne ceste s priključkom na Ulico na Dobravi.
(5) Za vsako etapnost gradnje je potrebno pridobiti soglasje občine Miklavž na Dravskem polju. Etapnost gradnje se podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ
OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH
IN TEHNIČNIH REŠITEV
34. člen
(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)
(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih,
tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega poglavja ter 35., 36. in 37. člena odloka.
(4) Dopustna so odstopanja pri komunalnem in energetskem urejanju (tudi na območju internih cest v območju OPPN), če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe oziroma postavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
35. člen
(odstopanja pri načrtovanju objektov)
(1) Širitev tlorisnih površin je možna znotraj zarisanega območja pozidave. Kjer območje pozidave ni zarisano, je dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov + 1,00 m (na dvoriščno stran) od opredeljenih in grafično prikazanih tlorisnih površin (kar je razvidno iz grafične priloge 4.2 - Prikaz ureditve s funkcionalno oblikovalskimi pogoji). Dovoljena je izgradnja stavb manjših tlorisnih gabaritov. Novozgrajene stavbe lahko zarisane tlorisne gabarite (in odstopanja) presegajo z balkoni, vetrolovi, izzidki, nadstreški, napušči, zunanjimi stopnicami. Predpisano odstopanje je podano za zagotavljanje ureditve funkcionalnega tlorisa in izpolnjevanje pogojev toplotnih karakteristik stavb. Objekti so od ceste oddaljeni najmanj 4,00 m. Prikazano je območje pozidave, kjer lahko stoji objekt ob upoštevanju odmikov od sosednjih parcelnih mej in odmika od ceste. Posamezna gradbena parcela je lahko pozidana do 40%. Objekti so v kartografski prilogi zarisani načelno, možna je izvedba brez kleti, manjšega tlorisnega in višinskega gabarita, znotraj zarisanih tlorisnih površin in območja pozidave je tlorisna oblika objektov lahko drugačna.
(2) Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne elektrarne, fotovoltaika, izhodov na strehe…). Dovoljena je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov.
V kolikor dopuščajo geotehnični pogoji in se zagotavlja racionalnost izgradnje, je možna izgradnja ene ali več kletnih etaž, dovoljena je gradnja brez kleti.
(3) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev, dopustna je podrobnejša parcelacija znotraj območja zaradi lastniške strukture in različnih dejavnosti. Zarisani odmiki objektov in količbene točke se lahko spreminjajo v skladu z dovoljenimi odstopanji.
36. člen
(odstopanja glede prometne ureditve)
(1) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.
(2) Mikrolokacije in obliko parkiranja, natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji.
3) Dopustna je etapna izvedba nove povezovalne ceste in sicer v profilu:
- vozišče:
2 x3 m
- pločnik:
1,5 m
- bankina:
0,5 m
- varovalni pas in kolesarska steza se lahko izvedeta v II. fazi z ustrezno dograditvijo.
37. člen
(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)
(1) Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.
(2) Dopustna je fazna izgradnja komunalne infrastrukture v skladu s faznostjo cestne infrastrukture.
X. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV
IN IZVAJALCEV
38. člen
(pogoji za vzdrževalna in druga dela)
(1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.
(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
39. člen
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
(1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
(2) Pred začetkom gradnje mora investitor pridobiti geotehnične pogoje gradnje za vsak predviden objekt.
40. člen
(obveznost v času gradnje)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
- promet v času gradnje organizirati izključno preko nove povezovalne ceste. sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
- skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
- v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
41. člen
(obveznosti izgradnje komunalne opreme)
Investitorji so dolžni zgraditi manjkajočo komunalno opremo in urediti odprte površine na svoje stroške oz. v skladu s programom opremljanja stavbnih zemljišč. Obveznosti posameznega investitorja bodo ovrednotene s programom opremljanja stavbnih zemljišč s potrebno komunalno infrastrukturo, ki se ga sprejme s posebnim aktom o programu opremljanja stavbnih zemljišč. Za komunalno opremljanje zemljišč je možna tudi sklenitev pogodbe o opremljanju.
XI. KONČNE DOLOČBE
42. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN s prilogami je na vpogled na Občini Miklavž na Dravskem polju.
43. člen
(pričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 35001-00002/2007-0001-13
Datum: 24. julij 2012
Župan
Leo Kremžar, univ. dipl. nov., s. r.