Na podlagi 12. člena v povezavi s 23. in 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, številka 110/02 in 8/03) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Radlje ob Dravi (MUV, številka 32/99, 20/00 in 18/02) je Občinski svet Občine Radlje ob Dravi na svoji 26. redni seji, dne 7. novembra 2005, sprejel
o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono v Občini Radlje ob Dravi
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za poslovno cono v občini Radlje ob Dravi, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 57/04.
2 člen
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono v občini Radlje ob Dravi (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa: ureditveno območje, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja in ohranjanja narave, etapnost izvedbe, tolerance ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.
Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Radlje ob Dravi.
Oznake, navedene v 6., 7., 27. in 28. členu tega odloka, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela občinskega lokacijskega načrta.
3. člen
Ureditveno območje se nahaja južno od ceste GI-1, na zahodni strani regionalne ceste R III – 704.
Velikost območja je cca. 3,0 ha.
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel:
456, del 457/1, 457/2, 460/2, 460/1 ter del 737, vse k.o. Dobrava in del 209, del 187/5 ter del 216/1, vse k.o. Sp. Vižinga.
4. člen
Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega območje poslovne cone zahodnega dela proizvodne cone Radlje ob Dravi.
Osnovna funkcija območja je proizvodno skladiščna. Predvidene dejavnosti so predelava in prodaja kamna, pre-delava kovin, predelava lesa, skladiščenje ter druge storitvene dejavnosti.
5. člen
Grafične priloge občinskega lokacijskega načrta prikazujejo:
· razporeditev predvidenih objektov in odprtih površin,
· namembnost objektov in odprtih prostorov,
· maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov,
· smeri dostopov in dovozov,
· usmeritve za oblikovanje novih objektov,
· ureditev utrjenih in zelenih površin
Novogradnje stavb
zap. št.
stavba (območje)
tlorisna dimenzija (dolžina x širina) (v m)
(stavbni tip)
namembnost
maksimalna višina
(v m)
etažnost
1
industrijska stavba (proizvodno območje 1)
15x60m
(2 x stavba tip C)
proizvodna, upravna
10
P
2
industrijska stavba (proizvodno območje 2)
20x60m
(2 x stavba tip B)
trgovska stavba (proizvodno območje 3)
15x45m +
15x15m
trgovska, gostinska, upravna
industrijska stavba (proizvodno območje 4)
30x30m (stavba tip A)
industrijska stavba (proizvodno območje 5)
20x30m (stavba tip B)
industrijska stavba (proizvodno območje 6)
15x30m (stavba tip C)
industrijska stavba (proizvodno območje 7)
7. člen
Na ureditvenem območju je dopustna gradnja naslednjih enostavnih objektov:
· pomožni objekti za lastne potrebe,
· ograje,
· pomožni infrastrukturni objekti,
· začasni objekti, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
· vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem,
· spominska obeležja,
· urbana oprema ter
izvedba nujnih posegov in ureditev, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnih prilog št. 3/1 »Ureditvena situacija«, št. 3/2 »Urbanistični pogoji« in št. 3/4 »Prometna ureditev«, vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi št. 3/2 »Urbanistični pogoji« in št. 3/3
»Karakteristični vzdolžni in prečni prerez«.
Pomen regulacijskih elementov iz grafične priloge št. 3/2
»Urbanistični pogoji«:
· dopustna gradbena površina je maksimalni horizontalni gabarit objekta;
· gradbena linija je linija, na katero mora biti postavljen objekt, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad;
· gradbena meja je linija, ki jo predvideni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjeni v notranjost;
Vsaj 15% gradbene parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina).
Industrijske stavbe so namenjene proizvodni dejavnosti in skladiščenju. V stavbi so tudi upravni prostori.
Stavba v proizvodnem območju 3 je namenjena trgovski dejavnosti, dopustno je tudi gostinstvo (npr. restauracija, točilnica).
· Dopustna gradbena površina objekta je 30 x 30 m.
· Stavba je pritlična z večjo višino, ki je odvisna od tehnoloških zahtev proizvodnega procesa. Maksimalna višina je 10m.
· Stavba je nepodkletena.
· Streha je lahko različnih višin, nakloni so poljubni.
· Fasado je treba izdelati skladno z okoljevarstvenimi in požarnimi zahtevami. Z izbiro barv je potrebno zagotoviti čim boljšo vključenost v okolje.
· Vhodi v objekte se predvidijo v projektni dokumentaciji. Vhodi v upravne prostore se predvidijo direktno iz smeri dostopne ceste, kjer so predvidene urejene odprte površine.
· Dopustna gradbena površina objekta je 20 x 30 m.
· Dopustna gradbena površina objekta je 15 x 30 m.
· Vhodi v objekte se predvidijo v projektni dokumentaciji.
Vhodi v upravne prostore se predvidijo direktno iz smeri dostopne ceste, kjer so predvidene urejene odprte površine.
9. člen
Odprti prostor vsebuje:
· manipulativne ploščadi,
· parkirne površine,
· nasutja kamnitih krogel in
· zelene površine.
Odprte površine, ki ležijo med stavbami in cesto so manjše urejene zelenice, ki se zasadijo s tratnimi površinami, drevesi in grmovnicami ali pa urejene površine zasipane z večjimi kamnitimi kroglami. Nasipanje služi za ponikovanje meteornih voda.
Na severni strani območja, vzhodno od predvidene ceste se ohrani preostanek gozda. Potrebno je ohraniti obstoječa drevesa. Ureditev novih brežin se izvede z zasaditvijo drevnine in zatravljanjem. Če se v projektni dokumentaciji ugotovi potrebnost izvedbe opornih zidov, jih je možni izvajati skladno z določili o
dopustnosti izgradnje enostavnih objektov.
Jugovzhodni del ureditvenega območja je treba pogozditi in urediti gozdni rob kot zaščito obstoječega gozda.
Navedena rešitev odprtega prostora v tekstualni in grafični obliki predstavlja obvezno izhodišče za projektno dokumentacijo, kjer se določi vsa oprema, izbor in število rastlinskih vrst.
10. člen
Prometno navezavo proizvodne cone zagotavljata obstoječi javni cesti kategoriziranega cestnega omrežja R III-704 Radlje
- Ribnica in LC 347032, ki povezuje regionalno cesto R III-704 z Radljami.
· Za zagotavljanje prometne dostopnosti je treba:
- Urediti dovozno javno cesto
- Urediti javni priključek gramoznice
- Urediti notranje prometne površine
Urediti je treba dovozno javno cesto, ki poteka v obliki črke L in se na regionalno cesto navezuje v trasi obstoječega cestnega priključka gramoznice na jugovzhodu. Na lokalno cesto se dovozna cesta navezuje na severozahodu obravnavanega območja.
Javna dovozna cesta mora biti dvosmerna in dvopasovna in mora skladno s predvidenimi dejavnostmi zagotavljati prevoznost večjim tovornim vozilom. Ob vozišču morajo biti zagotovljene obvoziščne površine minimalne širine 2x1.5m, ki so odvisne od podrobnih programov investitorja in jih je skladno s tolerancami možno urejati kot pločnike, bankine ali koritnice. Na območju pred predvidenimi objekti je skladno s potrebami možno ob vozišču urejati tudi parkirne površine za osebna in tovorna vozila.
Ker poteka južni odsek dovozne ceste po višinsko zelo razgibanem terenu, bo za umestitev ceste v prostor potrebno urejati vkopne in nasipne brežine. Te so odvisne tudi od umestitve ploščadi predvidenih proizvodnih območij v prostor in jih je treba podrobno določiti v projektni dokumentaciji za dovozno cesto.
Proizvodna območja se na dovozno cesto priključujejo z direktnimi podrejenimi priključki, ki morajo biti oblikovani tako, da zagotavljajo prevoznost merodajnim vozilom, ki so odvisna od podrobnih programov investitorjev. Proizvodni območji na vzhodnem delu se prometno navezujeta na javni priključek območja gramoznice.
Hitrost na dovozni cesti, za katero je predlagana kategorizacija javne poti, je glede na njen karakter treba omejiti na 30 km/h.
Priključek dovozne ceste na regionalno je rekonstrukcija obstoječega priključka. Rekonstrukcija obsega korekcijo kota priključne ceste, razširitev priključne ceste, korekturo višinskega poteka priključne ceste v območju navezave na regionalno cesto in zagotovitev preglednih trikotnikov v območju priključka.
Priključek dovozne ceste na lokalno cesto je novogradnja, pri kateri je treba zagotoviti prevoznost križišča za merodajna tovorna vozila in pregledne trikotnike v območju priključka.
Priključka dovozne ceste na regionalno in lokalno cesto sta prometno podrejena.
Ureditev javnega priključka gramoznice
Na južni odsek dovozne ceste je treba navezati podrejeni javni priključek območja gramoznice. Priključek je dvosmeren in dvopasoven s širino vozišča 6.5m. Ta priključek je istočasno dovoz do dveh proizvodnih območij.
13. člen
Ureditev notranjih prometnih površin
Ureditev obsega izgradnjo manipulativnih in parkirnih površin.
Manipulativne površine morajo biti oblikovane skladno s podrobnim
programom investitorja in lastnostmi merodajnih vozil.
Zagotavljati morajo tudi intervencijske dovoze.
Na notranjih prometnih površinah je možno urejati tudi potrebna
parkirna mesta za osebna vozila zaposlenih in obiskovalcev.
Potrebno število parkirnih mest je treba določiti na podlagi
podrobnega progama investitorja v odvisnosti od predvidene dejavnosti
v projektni dokumentaciji. V grafičnih prilogah prikazane
parkirne vzorce je možno spreminjati skladno s tolerancami in
podrobnimi programi investitorja.
14. člen
SPLOŠNO
Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.
Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).
Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične priloge št. 3/6 »Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«.
VODOOSKRBA
V cesti R III-704 se nahaja vodovodni cevovod PEHD 90. Nanj je treba pod pogoji upravljavca priključiti predvidene objekte.
Za vodooskrbo novih objektov je treba zgraditi:
· interni razvod vodovodnega omrežja
· hišne priključke
Za načrtovano zazidavo bo potrebno zagotoviti ustrezne količine sanitarne in požarne vode.
Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.
Obvezno je upoštevanje določil Zakon o vodah (Ur.l.RS 67/2002), Pravilnika o pitni vodi (Ur. list RS, št. 19/04, 35/04), Zakona o nalezljivih boleznih (Ur. list RS, št. 69/95) ter Odlok o preskrbi s pitno vodo iz javnih vodovodov na območju občine Radlje ob Dravi (MUV št. 07/85)
ODVAJANJE ONESNAŽENIH VODA
Treba je ločeno zbirati komunalne odpadne vode in padavinske vode. Pri odvajanju onesnaženih voda je treba upoštevati določila Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. list RS, št. 105/02, 50/2004).
Fekalne vode iz objektov je treba preko interne fekalne kanalizacije voditi v javno fekalno kanalizacijo kvalitete in dimenzije BC 60, ki se nahaja cca. 80m od poslovne cone v cesti R III-704 Po izgradnji kanalizacije je treba pridobiti atest o vodotesno-
sti in omrežje predati upravljavcu. Treba je upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov kanalizacije in veljavni Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih ter meteornih voda na območju občine Radlje ob Dravi
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo preko peskolovov v ustrezno dimenzionirano ponikovalnico.
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj in jih nato ponikati v ponikovalnicah. Lovilci olj morajo obratovati v skladu s standardom SIST EN 858-1.
OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
Električna energija za napajanje območja, ki ga ureja LN je na voljo na SN podzemnem vodu KB 20kV LPK Lesna iz RP Radlje.
Za napajanje zazidave z električno energijo je treba zgraditi transformatorsko postajo (TP) 20/0,4 kV na južni strani ob dovozni cesti. Za njeno lokacijo je treba zagotoviti stalni neoviran dostop.
Predvideno TP je treba vzankati v obstoječi kablovod. Vso elektrifikacijo je treba projektno obdelati.
V projektni dokumentaciji je treba upoštevati:
· Pravilnik o tehničnih normativih za elektroenergetske postroje nazivne napetosti nad 1000 V (Ur.l.SFRJ št. 4/74)
· Pravilnik o tehničnih normativih za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 do 400 kV, (Ur.l.SFRJ št. 65/88)
· Tipizacija elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10 kV in 20kV (Tipizacija DES, januar 1981)
· Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l.RS 70/96)
JAVNA RAZSVETLJAVA
Za osvetlitev območja je treba zgraditi javno razsvetljavo.
Na povezovalnih cestah bo potrebno javno razsvetljavo locirati v pločniku.
Napajanje predvidene JR bo iz prostostoječe kabelske omarice posredno iz bližnje TP.
TK IN KRS OMREŽJE
Za priključitev uporabnikov na telekomunikacijsko omrežje je treba dograditi kanalizacijsko in kabelsko omrežje. Načrtovan objekt se bo lahko vključil v TK omrežje v cesti R III-704 na osnovi prostih kapacitet obstoječe centrale, za kar je treba naročiti ustrezen projekt priključitve.
Na obravnavanem območju je potrebno graditi CATV pod pogoji upravljavca.
OGREVANJE
Objekte je treba ogrevati z ekstra lahkim kurilnim oljem ali z UNP. Rezervoarji za UNP morajo biti locirani na neizpostavljenih mestih.
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
Glede na veljavno zakonodajo in Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Radlje ob Dravi je potrebno zagotoviti ustrezno infrastrukturo za ravnanje s komunalnimi odpadki. Odjemna mesta se predvidijo v sklopu objektov.
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v ustrezne tipizirane posode in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov.
Odpadna olja bodo zbirali ločeno in sicer v kontejnerju, ki je lociran v pokritem prostoru.
21. člen
Hrup
Območje lokacijskega načrta spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi proizvodnji, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim
V primeru, da je v okviru določitve obstoječe obremenjenosti okolja s hrupom ugotovljeno, da je celotna obremenjenost s hrupom presežena, je vsakršen nadaljnji poseg možen le pod pogojem, da se predhodno sanira obstoječe stanje in da poseg ne pomeni take dodatne obremenitve okolja s hrupom, ki ne bi bile skladne s predpisanimi mejnimi vrednostmi emisij ravni hrupa.
Pri gradnji je treba uporabljati gradbeno mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo. Ravni hrupa gradnje ne smejo presegati mejnih vrednosti za vir hrupa.
Glede hrupa je potrebno upoštevati:
· Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS št. 45/95 in 66/95).
· Uredba o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur. l. RS št. 45/95).
· Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje (Ur. list RS, št. 70/96).
ZAŠČITA PRED ONESNAŽENJEM ZRAKA
Obravnavano območje spada po Uredbi o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka (Ur. list RS, št. 52/02) v II. stopnjo onesnaženosti.
Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka (Ur. list RS, št. 52/02) določa, da je na ureditvenem območju, kjer zrak ni čezmerno onesnažen, treba z ukrepi za ohranjanje kakovosti zraka zagotoviti, da ravni onesnaženosti snovi ne presežejo predpisanih mejnih vrednosti in da se obstoječa kakovost zraka ne slabša.
V izogib onesnaženju zraka je predvideno ogrevanje z ekstra lahkim kurilnim oljem ali utekočinjenim naftnim plinom.
Potrebni ukrepi za zmanjšanje obremenitve okolja z emisijami snovi:
· Med izvajanjem gradbenih del je potrebno predvideti namakanje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi zmanjšanja prašenja.
· Potrebno redno servisiranje gradbenih strojev in naprav zaradi preprečitve nepotrebnih emisij dizelskih izpuhov.
· Potrebno je upoštevati:
· Uredbo o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur. list RS, št. 52/02),
· Odlok o mejnih količinah oz. koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak (emisija) (Ur. list SRS, št. 19/ 88),
· Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS št. 73/94, 68/96 in 109/01),
· Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. list RS št. 73/94),
· Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zrak (Ur. list RS št. 73/94),
· Uredbo o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena (Ur. list RS št. 8/95),
· Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l.RS št. 70/96, 99/01),
· Pravilnik o higieni živil (Ur.l.RS, št. 60/2002).
ZAŠČITA PRED ONESNAŽEVANJEM VODA
Območje obravnave se ne nahaja na območju varovanja podtalnice .
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
· Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje (čiščenje) mobilnih transporterjev betona (hrušk). Prav tako je potrebno določiti mesta za prečrpavanje goriv v stabilne delovne in pomožne naprave. Takšno delo mora potekati pod nadzorom usposobljene osebe
· Kanalizacijsko omrežje (cevovodi in jaški) mora biti projektirano vodotesno in izvedeno iz atestiranih materialov.
· Parkirna mesta, vozišča in druge površine parkirišč namenjene prometu motornih vozil, morajo biti tlakovane tako, da so neprepustne za vodo in naftne derivate. Tlakovane površine morajo biti obdane z robniki, meteorne vode z njih pa morajo biti speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilnikov olj in goriv. Le-ti morajo obratovati skladno z zahtevami tehnične specifikacije EN 858-1.
· Na gradbišču je potrebno urediti sanitarije, garderobe in umivalnice tako, da komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in podtalnice. Potrebno je namestiti prenosne sanitarije.
· Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov (beton, kovine, zemlja,).
· Za zemeljski izkop, ki se pred ponovno uporabo začasno odloži je treba zagotoviti, da se ne meša z drugimi odpadki. Treba je preprečiti onesnaženost zemljine z olji, asfaltom ali z odpadki, ki niso iz naravnih mineralnih materialov.
· Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov.
· Vse komunalne odpadne vode je potrebno odvajati v javno kanalizacijo. Vsa kanalizacija mora biti zgrajena v tesni izvedbi, preizkus tesnosti mora biti izveden po standardu SIST EN 1610.
· Čiste padavinske vode je potrebno zbirati ločeno in ponikovati. Odpadne padavinske vode iz cestišč in manipulativnih površin je potrebno predhodno prečiščene odvajati v javno kanalizacijo v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur.l.RS, št. 35/96 in 21/03).
· Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je potrebno ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur.l.RS, št. 35/96 in 21/03). Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču.
· Na parkirnih mestih se ne sme prati, vzdrževati oziroma popravljati vozil. Na parkiriščih so dovoljeni samo najnujnejša popravila nenadnih okvar.
· Na parkiriščih se ne sme pretovarjati ali pretakati nevarnih snovi.
· Potreben je reden mesečni pregled oljnih lovilcev in po potrebi njihovo čiščenje.
· Ostanke iz oljnih lovilcev ni dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo
· Vodenje obratovalnega dnevnika lovilca olj, kjer se vpisujejo vsa opravljena dela pri obratovanju in vzdrževanju lovilca olj, rezultati merjenja predpisanih parametrov odpadne vode ter vsi izredni dogodki, okvare, ter druge prekinitve.
· Izbrati se morajo takšni lovilci olj, ki bodo zadostili izračunu o dopustnem dotoku. Pravilna dimenzioniranost lovilca olj se mora podati v tehničnem poročilu.
· Vsa dela po projektu je potrebno izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela.
· Prepoved izlivanja nevarnih tekočih odpadkov v sistem odvajanja odpadnih vod.
Potrebno je upoštevati:
· Zakon o vodah (Ur.l.RS št. 67/2002)
· Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, (Ur.l.RS št. 35/96)
· Uredbo o emisijah snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Ur. l.RS št. 10/99)
· Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz objektov in naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov (Ur. l.RS. št 35/96)
· Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l.RS št. 35/96)
TLA
Pri vseh posegih v prostor je potrebno plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za ureditev zelenih površin.
Ukrepi za zmanjšanje obremenitve tal in podtalnice:
o Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje (čiščenje) mobilnih transporterjev betona (hrušk). Prav tako je potrebno določiti mesta za prečrpavanje goriv v stabilne delovne in pomožne naprave. Takšno delo mora potekati pod nadzorom usposobljene osebe.
o Kanalizacijsko omrežje (cevovodi in jaški) mora biti projektirano vodotesno in izvedeno iz atestiranih materialov.
o Parkirna mesta, vozišča in druge površine parkirišč namenjene prometu motornih vozil, morajo biti tlakovane tako, da so neprepustne za vodo in naftne derivate. Tlakovane površine morajo biti obdane z robniki, meteorne vode z njih pa morajo biti speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilnikov olj in goriv.
o Dieselski agregat katerega delovanje je pogojeno z vsebnostjo olj morajo biti postavljen v ustrezna olje tesna korita.
o Rezervoarji za hrambo naftnih derivatov (EL kurilnega olja) morajo biti dvoplaščni in opremljeni med drugim z napravami za preprečitev prepolnitve ali pa enoplaščni, vendar postavljeni v lovilno korito, ki je odporno na skladiščeno snov in je sposobno zadržati vso količino hranjenega goriva.
· Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov (beton, kovine, zemlja).
25. člen
POŽARNA VARNOST
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71/93 in 87/01).
Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je potrebno upoštevati:
· Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. list RS, št. 31/ 2004)
· Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91)
· SIST DIN 14090 površine za gasilce ob zgradbah in
· Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. list RS, št.
57/96).
Treba je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države.
O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.
V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91).
Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN.
Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno varstvo (Požar – strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali tujih predpisov.
Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo.
Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred požarom se za podzemne garaže do izdaje slovenskega predpisa upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države.
Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi (Pravilnik o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Ur. list SFRJ, št. 45/1967) in Pravilnik o UNP (Ur. list RS, št. 22/1991)) ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
ZAŠČITA PRED EROZIJO
Treba je predvideti sanacijo vseh na novo odprtih ali z dodatnimi posegi prizadetih površin, za katere je treba predvideti zadostno utrditev, planiranje, zatravljanje, tako da se preprečijo zdrsi ali erozije v prostoru.
27. člen
ETAPNOST
Ureditve, ki jih določa lokacijski načrt, se izvedejo v sklopih
Izgradnja dovozne ceste v smeri sever – jug (od priključka na lokalno cesto vključno z internim T križiščem) ter izgradnja spremljajoče komunalne in energetske infrastrukture
· Izgradnja proizvodnih območij 1, 2, 3 in 4
· Izgradnja dovozne ceste v smeri vzhod zahod (od priključka na regionalno cesto do internega T križišča) ter izgradnja spremljajoče komunalne in energetske infrastrukture
· Izgradnja proizvodnih območij 5, 6 in 7
Proizvodna območja se gradijo med seboj časovno neodvisno od severa proti jugu in od vzhoda proti zahodu. Lahko se gradijo območja, katerim izgrajeno prometno omrežje in komunalna oprema omogoča priključitev.
Proizvodni območji 1 in 2 se izvajata kot pogojni lokacijski načrt. Rok za pridobitev zemljišč je 4 leta od uveljavitve tega lokacijskega načrta. V primeru, da nepremičnine niso pridobljene v predvidenem roku, na gradbenih parcelah proizvodnih območjih 1 in 2 lokacijski načrt preneha veljati.
TOLERANCE
Dopustna je sprememba dejavnosti posameznega proizvodnega območja v skladu z dopustnimi dejavnostmi iz 4. člena odloka.
Dopustno je razdruževanje območij 1, 2 in 3 tako, da posameznemu delu pripade en priključek in se mu zagotovi potrebno število parkirnih mest.
Dopustno je združevanje območij 1 in 2 ter 3 in 4. V primeru združevanja je možno spremeniti tudi lokacije stavb, vendar mora skupna pozidana površina ostati enaka seštevku posameznih pozidanih površin iz obeh združenih območij. V primeru združevanja je treba ponovno locirati uvoze na območje.
Dopustno je združevanje območji 5 in 6, vendar mora pri tem ostati zagotovljen dostop do območja gramozne jame.
Pri gradbenih mejah je možno odstopanje izven dopustne gradbene površine za 1,00m. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.
Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu natančneje določijo v izrisu iz lokacijskega načrta v skladu z določili tega odloka.
Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem lokacijskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s smernicami, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu lokacijskemu načrtu. V primeru odstopanj od smernic je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
29. člen
Zaradi predvidenih prostorskih ureditev mora investitor izven ureditvenega območja rekonstruirati obstoječe štirikrako križišče v katerem se lokalna cesta LC 347032 navezuje na regionalno cesto R III-704. Rekonstrukcija mora obsegati ureditev levozavijalnih pasov na regionalni cesti. Ker leži križišče izven območja predmetnega lokacijskega načrta, je treba zanj izdelati posebno projektno dokumentacijo.
30. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na ureditvenem območju iz 3. člena tega odloka veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev v občini Radlje ob Dravi (MUV št 8/88).
Ta odlok začne veljati drugi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 35003-3/04-07
Datum: 7. november 2005
Občina Radlje ob Dravi
Alan Bukovnik, dipl. upr. org., s. r., župan