Na podlagi 57. člena v povezavi s tretjim odstavkom 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 38/11) je Občinski svet Občine Vojnik na seji dne 26.7.2012 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ŽGAJNER
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) V skladu z določili Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Vojnik (Ur. list RS št. 18/91, 54/94, 25/98, 99/99 in 79/04 ) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Žgajner (v nadaljnjem besedilu OPPN), ki ga je pod štev. 028/2011 izdelala Vizura - Vitez d.o.o.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Žgajner se nanaša na ureditveno območje v površini 19.877,32 m2 na pobočju severno od naselja Vojnik, ki predstavlja lokalno središče občine in je v prostorskem planu Občine Vojnik opredeljeno za stanovanjsko gradnjo s spremljajočimi dejavnostmi s pogojem izdelave detajlnejšega prostorskega akta.
(2) Ureditveno območje prostorskega akta zajema parcele 914/1, 914/2, 914/3, 916/1, 916/2 in 916/3 k.o. Vojnik okolica, vzhodno od Cerkve Marije sedem žalosti in zajema območje, ki v naravi v večini ni pozidano, le na SV in osrednjem delu ureditvenega območja OPPN stojijo obstoječa eno stanovanjska stavba in tri gospodarske stavbe ter počitniški objekt - gospodarsko bivalni objekt.
II. PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJEJO Z OBČINSKIH PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM
3. člen
(vsebina načrtovanih prostorskih ureditev)
(1) V ureditvenem območju je načrtovanih 5 novih enostanovanjskih stavb (1, 2, 3, 4, 5) - šifra po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Ur. list RS štev. 33/03 – v nadaljnjem besedilu UEK) CC – SI 11100, enaka šifra velja tudi za tudi objekta 6 (v primeru gradnje novega objekta) in 7 ter možnosti gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. list RS štev. 37/2008 - v nadaljnjem besedilu Uredba) kot so: garaža, nadstrešnica, drvarnica, vrtna uta, steklenjak oziroma zimski vrt, bazen v okviru stavbnega zemljišča namenjenega za gradnjo, ograje in škarpe oziroma podporni zidovi za premostitev višinskih razlik terena ter gradnje čebelnjakov na zelenih urejenih površinah, ki so sestavni del stavbnega zemljišča.
(2) Objekt v ureditvenem območju z oznako 6 je v naravi počitniška stavba – gospodarsko bivalni objekt, ki ga je mogoče rekonstruirati, adaptirati ali izvesti investicijska vzdrževalna dela, oziroma ga dozidati za potrebe spremembe namembnost v enostanovanjsko stavbo ali zgraditi na istem mestu nov enostanovanjski objekt (šifra 11100); v tem primeru je mogoča tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov kot so: garaža, drvarnica, vrtna uta, bazen, uta za orodje, nadstrešnica, steklenjak oziroma zimski vrt, škarpe oziroma podporni zidovi ter ograja in čebelnjak.
(3) V ureditvenem območju z oznako 7 je zgrajena pritlična enostanovanjska stavba v gabaritih cca 10,00 x 10,00 m, ki jo je mogoče rekonstruirati, adaptirati ali izvesti investicijska vzdrževalna dela, oziroma jo dozidati ali porušiti in v okviru gradbene meje zgraditi novo eno stanovanjsko stavbo.
(4) V ureditvenem območju z oznako 8, ki v naravi predstavlja nestanovanjsko kmetijsko stavbo (šifra 1271), je le to mogoče v obstoječih gabaritih adaptirati, rekonstruirati ali izvesti investicijska vzdrževalna dela ter izvesti spremembo namembnosti stavbe, mogoča je tudi gradnja nove nestanovanjske stavbe v za potrebe pisarniških dejavnosti (šifra 12203), oziroma tudi storitvenih dejavnosti (šifra 12304 – frizerski, kozmetični salon, čistilnica, pralnica, popravljalnica čevljev, fotokopirnica ali stavbo za nego in zdravstveno oskrbo, šifra 12640 - kot so zobozdravstvene dejavnosti, zdravstvene ordinacije).
(5) Objekt 9 predstavlja obstoječo drvarnico, ki jo je po potrebi mogoče adaptirati ali rekonstruirati, oziroma v okviru opredeljene gradbene meje zgraditi nov objekt enake namembnosti v skladu s pogoji Uredbe.
(6) Za načrtovane objekte je v skladu z Uredbo mogoča tudi izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ureditev dvorišč in škarp, oziroma podpornih zidov , zaradi premoščanja višinskih razlik pri zunanjih ureditvah.
III. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
4. člen
(rešitve načrtovanih stavb in ureditev, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Ureditveno območje 1, 2, 3, 4, 5 – enostanovanjske stavbe:
• Namembnost objekta: enostanovanjska stavba
• Lega objekta: v ureditvenih območjih 1, 2, 3, 4, 5
• Velikost objektov obvezno podolgovatega tlorisa v razmerju stranic 1 : 1,2 do 1,5 z glavnim slemenom v smeri plastnic- tlorisni gabarit objekta je cca 10.00 m x 12.00 m (brez nadstrešnic za avtomobile ali garaž, ki so lahko v tlorisnem gabaritu 5,00 – 6,00 m x do 10,00 m – lahko z ravno streho oziroma nižjo dvokapnico), višinski gabarit je lahko max K+P+IP - delno vkopana klet, pritličje in izzidano podstrešje ali mansarda (višina kolenčnega zidu do max 1.50 m).
• Konstrukcija in oblikovanje: dvokapna simetrična streha v naklonu 35 do 45 stopinj ( smer slemena v smeri plastnic, lahko s frčadami ali strešnimi okni), dopustna je tudi izvedba manjšega dela ravne strehe nad garažo oziroma nadstrešnico, ki je prizidana enostanovanjski stavbi, dovoljene so frčade ali strešna okna, kvadratni izzidki, oziroma sodobno oblikovanje objekta ob upoštevanju stavbnih mas in karakteristik tradicionalnega stavbarstva.
• Pri zunanjem oblikovanju objektov je možen sodoben arhitekturni pristop s finalno obdelavo fasad le v svetlih nevtralnih tonih in uporaba tradicionalnih materialov ( les, kamen, steklo, opeka).
• Strehe morajo biti krite z enotno kritino, opečno, oziroma temnejšo kritino, eventualni ravni deli streh so lahko obdelani s pločevino ali podobno kritino.
• Niso dovoljene: štiri ali več kapne strešine (šotoraste) , stožčasti ali okrogli stolpiči, polkrožni ali več kotni izzidki, oboki ali polkrožna okna, arkadni in drugi stebričasti oboki.
• Konstrukcija objekta je lahko v klasični zidani ali montažni izvedbi v kombinaciji zid, steklo, opeka, les ali drugačni elementi v smislu zagotovitve energetsko varčne gradnje ali pasivne izvedbe objekta. V primeru uporabe fotovoltaičnih modulov ali sončnih kolektorjev morajo biti ti nameščene izključno na strešine v enakem naklonu.
• Enaki pogoji oblikovanja veljajo tudi za nezahtevne in enostavne objekte: garaže, drvarnice, vrtne ute, lope za orodje, nadstrešnice, steklenjake oziroma zimske vrtove, bazene ter v skladu s pogoji, ki jih predpisuje Uredba.
• Ograje, v skladu z Uredbo, so lahko postavljena do meje sosednje zemljiške parcele tako, da ne posegajo na sosednje zemljišče; lahko pa se gradijo na meji vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem pisno sporazumejo. Ograje morajo biti transparentne - žične ali lesene do max višine 1.20 m, lahko tudi v kombinaciji s parapetnim zidcem ali kot živa meja, prav tako do višine 1.20 m, razen v neposredni bližini cest, kjer višina ograje ne sme ovirati preglednosti v križišču. Za izravnavo terena je dopustna gradnja škarp oziroma podpornih zidov do max višine 1.20 m v betonski ali kamniti izvedbi, ki morajo biti ozelenjene, lahko pa se kot premostitve višinskih razlik izvedejo tudi utrjene brežine.
(2) Ureditveno območje 6 – obstoječa počitniška stavba – gospodarsko bivalni objekt:
• Namembnost: obstoječ počitniški objekt – gospodarsko bivalni objekt, ki ga je mogoče dozidati za namen enostanovanjske stavbe pod pogoji, ki veljajo za objekte 1, 2, 3, 4, 5 ter pod enakimi pogoji zgraditi manj zahtevne in enostavne objekte.
• V primeru, da se objekt z oznako 6 ohrani kot počitniški objekt (na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja), je le tega mogoče adaptirati, rekonstruirati oziroma izvesti investicijska vzdrževalna dela za namen obstoječe namembnosti.
• Lega objekta: obstoječa stavba je locirana v zgornjem osrednjem delu ureditvenega območja OPPN.
• Velikost objekta: obstoječ počitniški objekt – gospodarsko bivalni objekt z možnostjo dozidave za potrebe enostanovanjske stavbe ter v tem primeru tudi možnost gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov: garaža, drvarnica, vrtna uta, lopa za orodje, nadstrešnica, steklenjak oziroma zimski vrt, bazen ter opornih zidov, škarp in ograj, ki pripadajo tudi počitniškemu objektu
• Konstrukcija in oblikovanje: klasična gradnja, dvokapna streha s smerjo slemena V - Z, naklon strehe cca 35 stopinj, na strehi je mogoča izvedba frčad ali strešnih oken.
• V primeru rekonstrukcije ali adaptacije in dozidave za namen enostanovanjske stavbe veljajo enaki pogoji gradnje kot za objekte 1, 2, 3, 4, 5; niso dovoljene: štiri ali več kapne strešine, stožčasti ali okrogli stolpiči, polkrožni ali več kotni izzidki, oboki ali polkrožna okna, arkadni in drugi stebričasti oboki.
(3) Ureditveno območje 7, 8 in 9
Objekt 7 predstavlja obstoječo enostanovanjsko stavbo:
• Namembnost objekta: obstoječa enostanovanjska stavba (šifra po CC - SI 11100), možnost adaptacije, rekonstrukcije, oziroma izvedbe investicijskih vzdrževalnih del ali rušitev le-te in gradnja nove enostanovanjske stavbe pod pogoji, ki veljajo za stavbe 1, 2, 3, 4, 5 ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
8 – nestanovanjska stavba – gospodarska stavba:
• Namembnost: nestanovanjska stavba (šifra po UEK 1271), možnost adaptacije, rekonstrukcije , oziroma izvedbe investicijskih vzdrževalnih del ter sprememba namembnosti v nestanovanjsko stavbo za potrebe pisarniške dejavnosti (šifra po UEK 1220), oziroma tudi storitvene dejavnosti (šifra 12304 po UEK) kot so zobozdravstvene dejavnosti, zdravstvene ordinacije, frizerstvo, kozmetika, urarstvo, krojaštvo.
• Lega objekta: obstoječa stavba na severnem delu ureditvenega območja OPPN.
• Velikost objekta: 9.50 x 8.80 m
• Konstrukcija in oblikovanje: delno zidana, delno lesena; v primeru adaptacije ali rekonstrukcije v masivno zidano stavbo z upoštevanjem predpisov za gradnjo energetsko varčnega ali pasivnega objekta.
• V primeru rekonstrukcije, adaptacije ali gradnje novega objekta je potrebno upoštevati pogoje oblikovanja, ki so predpisani za objekte 1, 2, 3, 4, 5.
9 – obstoječa drvarnica:
• Namembnost: obstoječa drvarnica v tlorisnih gabaritih 5.60 x 4.60 m, ki jo je mogoče adaptirati, rekonstruirati oziroma zgraditi novo v okviru pogojev, ki veljajo za gradnjo manj zahtevnih in enostavnih objektov v odstavku (1).
(4) Barve vseh objektov morajo biti v svetlih nevtralnih tonih, dopustna je kombinacija z lesom ali drugačnimi materiali prav tako v svetlejših tonih.
(5) GM – gradbena meja: načrtovane manj zahtevne objekte ter enostavne in nezahtevne objekte je mogoče umeščati znotraj GM in znotraj stavbnega zemljišča namenjenega za gradnjo v prepisanih tlorisnih gabaritih. Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti 4,00 m od meje sosednje zemljiške parcele, oziroma bližje, če se lastniki o tem pisno sporazumejo.
(6) Čebelnjake je mogoče umeščati v prostor le v območju zelenih površin - ZD, ki predstavljajo del stavbnega zemljišča.
(7) Stavbna zemljišča in zelene površine:
Ureditvena območja načrtovanih in obstoječih stavb so opredeljena kot stavbna zemljišča, ki so delno namenjena za gradnjo, delno pa zaradi terenskih pogojev kot zelene urejene površine. ZD - predstavljajo znotraj stavbnega zemljišča zelene urejene površine namenjene širšemu namenu bivanja, oziroma drugim potrebam v povezavi z bivanjskim standardom - vrtičkarstvo, nasadi.
ZS - predstavljajo zelene površine namenjene širšemu namenu krajanov za oddih, rekreacijo in šport.
IV. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
5. člen
(rešitve v zvezi s priključevanjem načrtovanih stavb in ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Ureditev prometa:
Načrtovani OPPN, ki leži na SV od obstoječih stanovanjskih sosesk na strmejšem pobočju, ki je nagnjeno proti jugu, je dostopno, oziroma dovozno po obstoječi lokalni asfaltni poti, ki obroblja obravnavano območje OPPN na severo-zahodni strani. Od obstoječe asfaltne poti se navezuje interno servisno – napajalno omrežje, ki omogoča dovoz in dostavo do posameznih objektov znotraj obravnavanega kompleksa.
Servisno – napajalne ceste bodo širine 3.00 m z obojestransko bankino v širini 0,50 m ter obojestransko obrobljene z betonskimi robniki, ki se polagajo v betonski temelj C16/20. Robniki se na celotni dolžini izvedejo kot pogreznjeni tako, da niveleta vrha robnika poteka 5 cm nad niveleto roba asfaltnega vozišča ceste.
Z vozišča cest se bo odvajala meteorna voda preko požiralnikov z LTŽ rešetko in predvidene meteorne kanalizacije v novo načrtovano meteorno kanalizacijo, ki bo odvajala meteorno vodo iz celotnega obravnavanega kompleksa OPPN.
(2) Vodovod:
Objekti, ki potrebujejo oskrbo s pitno vodo in so oddaljeni manj kot 200 m od javnega vodovoda, morajo biti v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (UL RS, št. 35/06, 92/06, 41/08, 25/09) priključeni na javni vodovod.
Za oskrbo objektov na območju obravnavanega OPPN z vodo je predvidena nov vodovod brez slepih vodov, ki bo navezana na obstoječi javni vodovod PE-RC fi 100 mm. Z izgradnjo novega cevovoda mora biti zagotovljena tudi voda za požarno varnost.
Na novo predvidenem vodovodu je predviden en nadzemni hidrant DN 800 mm, ki bo zagotavljal požarno vodo za predvidene, oziroma obstoječe objekte, znotraj meje OPPN.
Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje med 376 m in 370 m nadmorske višine, kar pomeni, da vodovodno omrežje na višje ležečem delu območja OPPN ne zagotavlja nemotene oskrbe z vodo. V višje ležečih objektih si bodo morali investitorji, na lastne stroške vgraditi napravo za povišanje tlaka na internem vodovodu, za vodomerom. Naprava za povišanje tlaka mora biti hidravlično ločena od javnega vodovodnega sistema. To pomeni, da mora biti pred napravo za povišanje tlaka nameščena posoda, v kateri je atmosferski tlak. Dotok v posodo se regulira s plovnim ventilom.
Vodovodna veja se izdela iz LTŽ duktil cevmi DN 80 mm, za vodovodne priključke, za priključitev internih instalacij posameznih enostanovanjskih hiš na vodovodno omrežje, se uporabijo polietilenske cevi DN 1'' – 10 Bar.
Vodomeri se vgradijo zunaj objektov v tipske toplotno izolirane vodomerne jaške.
(3) Kanalizacijsko omrežje:
Komunalne odpadne vode in meteorne vode je iz obravnavanega območja OPPN potrebno odvajati ločeno. Potrebno je izgraditi ločen kanalizacijski sistem, ki se bo priključeval na obstoječo meteorno in fekalno kanalizacijo.
Fekalna kanalizacija:
Na južnem delu obravnavanega območja OPPN Žgajner poteka obstoječa fekalna kanalizacija, ki je bila izgrajena za potrebe nove stanovanjske soseske - Cona 7A Vojnik.
Ločen sistem kanalizacije narekuje izgradnjo fekalne kanalizacije. Zbirni kanali, na katere se bodo priključevali interni hišni priključki predvidenih objektov, potekajo večji del v cestnem telesu posameznih internih dovoznih cest. V nadaljevanju pa poteka kanalizacija v smeri proti jugu in se, v obstoječem revizijskem jašku, ki se nahaja ob vznožju hriba, priključi na obstoječo fekalno kanalizacijo.
Kanalizacijska mreža se izvede iz PVC cevi min. DN 150 mm. Cevi se polagajo na peščeno podlago debeline min. 10 cm in obsujejo s peskom do višine 15 cm nad temenom cevi. Preostali del zasipa se izvede z izkopanim materialom, iz katerega se odstranijo vse grobe frakcije in sicer je predviden zasip do spodnjega roba tampona. Revizijski jaški se izdelajo iz prefabriciranih AB cevi premera 1000 mm (pri globini manjši od 1.00 m so jaški lahko premera 800 mm) z nastavki z gumijastim tesnilom. Jaški se opremijo s tipskim LTŽ pokrovom DN 600 mm, ki morajo omogočati prezračevanje kanala. Revizijski jaški na internih kanalizacijskih priključkih stanovanjskih hiš bodo DN 800 mm. V kaskadnih jaških, kjer je globina vtoka višja kot 1,00 m od kote dna jaška se na nasprotni strani vtoka vgradi pločevina. Interna kanalizacija v objektih, ki bo potekala skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objektov.
Meteorna kanalizacija in odvodnjavanje:
Za odvod meteornih vod je potrebno zgraditi celotno meteorno kanalizacijsko mrežo. Transportni vodi meteornih kanalov potekajo vzporedno s predvideno fekalno kanalizacijo, v cestnem telesu posameznih dovozov. Za izvedbo meteorne kanalizacije se uporabijo PVC cevi min. DN 150 mm.
Čiste padavinske vode s streh objektov in ostalih povoznih površin in parkirišč se tako vodijo preko peskolovov v predvideno meteorno kanalizacijo, obvezno preko predvidenih pretočno – zadrževalno zbiralnih objektov, za vsako stanovanjsko zgradbo posebej.
Padavinske vode iz internih dovoznih cest, ki se zbirajo preko požiralnikov v predvideno meteorno kanalizacijo, je prav tako pred priključitvijo na obstoječo kanalizacijo potrebno zadrževati v pretočno zadrževalnem objektu (Zakon o vodah, UL RS št. 67/02, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, UL RS št. 47/05, 45/07).
Vozne oziroma manipulacijske površine okoli stanovanjskega objekta naj bodo izvedene iz betonskih tlakovcev ali travnih plošč, ki se polagajo na peščeno podlago, na primerno utrjeno tamponsko plast zgornjega ustroja. Površina dovozne ceste se bo izvedla iz dveh asfaltnih plasti (asfalt beton v debeline 3 cm in bituminiziran drobljenec v debelini 5 cm). Vse vozne površine bodo obrobljene z betonskimi robniki 15/25 cm položenimi v betonski temelj MB 15. Meteorne vode z utrjenih površin se bodo odvajale s pomočjo prečnih in vzdolžnih sklonov v novo predvideno kanalizacijo.
(4) Telefonsko omrežje:
Na obravnavanih parcelah ni glavnega TK omrežja. Prav tako ni na razpolago novih TK kapacitet, zato je potrebno načrtovati in zgraditi nove TK priključke. Mesto priključitve na javno TK omrežje, vrsta prenosnega medija in ostale karakteristike TK omrežja, ter trase predvidenih TK priključkov, je potrebno določiti skupaj s predstavniki Telekom Slovenije.
(5) Električno omrežje:
Obstoječi porabniki znotraj oziroma izven območja OPPN se trenutno napajajo preko nizkonapetostnega omrežja, ki je izvod iz transformatorske postaje Vojnik. V omenjenem območju se nahajata dve stanovanjski hiši ter vikend. Napajajo se preko zemeljskega kabla, tip NA2XY-J 4 x 35 SM + 1,5 RE mm2, ki je izvod iz obstoječe prostostoječe priključno razdelilno merilne omarice; PS-PRMO. Omarica je locirana na zemljišču s parcelno št. 899 k.o. Vojnik okolica in sicer vzhodno od cerkve ob dovozni cesti. Dovod do omenjene omarice je iz nadzemnega nizkonapetostnega omrežja tč. G izveden z zemeljskim kablom, tip NA2XY-J 4 x 70 SM + 1,5 RE mm2.
Območje OPPN Žgajner obsega zemljišče s parcelnimi št. 914/1, 914/2, 914/3, 916/1, 916/2 in 916/3 vse k.o. Vojnik okolica. Energija za napajanje predvidenih odjemnih mest je na razpolago v predvideni transformatorski postaji Vojnik trg.
Za napajanje petih stanovanjskih stavb se od predvidene prostostoječe razdelilne omarice; PS-RO1 izvede izvod z zemeljskim kablom, tip NA2XY-J 4 x 70 SM + 1,5 RE mm2, ki se priključi v prostostoječe priključno (razdelilno) merilne omarice; PS-PRMO2, PS-PRMO3 in PS-PMO4. Predvidene stanovanjske stavbe bodo imele v omenjenih omaricah merilna mesta.
Pred pričetkom del je potrebno urediti zakoličbo trase predvidenih nizkonapetostnih kablov ter določiti križanja s komunalnimi vodi.
Nizkonapetostni kabel se položi direktno v zemljo v kabelski jarek širine 0,4 m in globine minimalno 0,8 m. Pri križanju dovoznih cest, opornega zidu, dovozov in komunalnih vodov pa se zaščiti s položitvijo v kabelsko kanalizacijo. Kabelska kanalizacija se izdela iz zaščitnih PE cevi Æ 110 mm, ki se obbetonirajo z 10 cm debelo plastjo betona C 16/20.
Križanje oziroma približevanje nizkonapetostnega voda z ostalimi komunalnimi vodi, napravami in napeljavami se izvedejo skladno z "Navodili za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV" (Elektroinštitut "Milan Vidmar", referat št. 1260).
Za napajanje enostanovanjskih stavb so izdelane Strokovne podlage s št.: 27/11, ki jih je izdelal Marjan Grobelšek s.p., Verače 26, 3254 Podčetrtek, ki so osnova za načrtovanje električnega omrežja v OPPN.
(6) Kabelski razdelilni sistem:
Na območju predvidenega OPPN ni izgrajenega razvoda kabelsko razdelilnega sistema KRS.Za potrebe priključitve predvidenih objektov na omrežje KRS, oziroma za izvedbo dovoda signalov TV in radijskih programov, interneta in IP telefonije, bo potrebno od obstoječe razdelilne omarice KRS izgraditi novo kabelsko kanalizacijo, ter izvesti koaksialni razvod. Za potrebe priključitve dovodnega kabla na notranjo TV instalacijo, je predvidena na fasadi posamezne stavbe podometna razdelilna omarica. KRS omrežje je zasnovano v podzemni izvedbi, tako da se kabli položijo v zemljo ali pa se v zemljo položi kabelska kanalizacija, v katero se uvlečejo kabli.
(7) Ogrevanje:
Na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja. Obstoječi plinovod se nahaja v Kaševi ulici. Predvidene stavbe se bodo ogrevale z električno energijo. Kot alternativni vir energije je mogoče uporabiti tudi električno energijo pridobljen iz fotovoltaičnih modulov na strehah obstoječih ali načrtovanih stavb, uporabo sekancev in toplotnih črpalk (voda – voda, zrak – voda) ali možnost namestitve zunanje cisterne za utekočinjeni naftni plin ali kurilno olje.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE
6. člen
(1) Ukrepi za varovanje pred hrupom:
Območje prostorskega akta sodi v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS, št.: 15/05) v II. stopnjo varstva pred hrupom in neposredno meji na obstoječe stanovanjske objekte.
(2) Odpadki:
Za vse načrtovane stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec odpadke prevzame.
(3) Ohranjanje kulturne dediščine:
Na območju obravnavanega prostorskega akta ni registriranih enot kulturne dediščine, v neposredni bližini sta enoti kulturne dediščine EŠD 3500 – Cerkev Marije sedem žalosti (spomenik in vplivno območje) ter EŠD 4251 Vojnik staro trško jedro (spomenik in vplivno območje). Načrtovane gradnje bodo vplivale na širši ambient – predvsem vedute, zato je pri gabaritih in oblikovanju objektov potrebno upoštevati stavbne mase tradicionalnega stavbarstva - gabarite, oblikovanje zunanjščine, lega objektov mora upoštevati smer plastnic, za kulturno krajino sprejemljive višine opornih zidov, ureditve dvorišč in okolice. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala dela, o čemer mora lastnik pred pričetkom del pisno obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Celje. Predhodne arheološke raziskave v fazi izdelave prostorskega akta niso bile izdelane.
Na obravnavanem območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij in območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(4) Tla in geološki podatki ter potresna ogroženost:
Za celotno območje OPPN je izdelano Geomehansko poročilo. Poročilo je izdelalo podjetje »Vrtalček«, Inženiring za obnovljive vire energije d.o.o. (štev. projekta GP 07 – 2009), iz katerega izhaja, da je konsistenčno stanje zemljin primerno za gradnjo, načine temeljenja pa je potrebno določiti naknadno za vsak gradbeni poseg, oziroma fazo izgradnje. Glede na podatke Geološkega zavoda (Zemljevid verjetnosti pojavljanja plazov v Sloveniji – Marko Komac, Mihael Ribičič) leži območje OPPN v območju srednje verjetnosti pojavljanja plazov. Glede ocene potresne ogroženosti pa je po podatkih RS, Ministrstva za obrambo, Uprave za zaščito in reševanje (marec 2006) zemljišče uvrščeno v VII. stopnjo MCS, kar se upošteva pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(5) Zelene površine:
Stavbna zemljišča so zaradi strmejšega terena delno namenjena stavbnemu zemljišču za gradnjo in zelenim površinam namenjenim zunanjim bivanjskim površinam – ureditvi vrtičkov ali nasadov.
Škarpe, oziroma podporni zidovi, ne smejo presegati višine 1.20 m in morajo biti ozelenjene.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
7. člen
(1) Varstvo pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami:
Ureditveno območje prostorskega akta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti Republike Slovenije, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo MCS, kar je potrebno upoštevati v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projektni pospešek tal za obravnavano območje znaša 0150 g. Pri gradnji enostanovanjskih stavb je potrebno ojačati prvo ploščo.
Načrtovani posegi se nahajajo na pobočju vzhodno nad glavno cesto RII 430/0282 Celje - Slovenske Konjice in s strani vodotoka Hudinja ni poplavno ogroženo in ne leži v vodovarstvenem pasu vodnih virov pitne vode.
Urejene so ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila, odmiki med načrtovanimi stavbami in tudi med obstoječimi in načrtovanimi stavbami omogočajo zadostne odmike in zagotavljajo varnost glede širjenja požara, omogočajo dostop interventnim vozilom in napravam ter zagotavljajo varen umik ljudi in živali.
Oskrba za gašenje z vodo je predvidena iz enega nadzemnega hidranta, ki je izveden v skladu s predpisi s področja hidrantnih omrežij in gašenja požarov. Pri projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
V fazi izdelave projekte dokumentacije PGD je potrebno izdelati projekt oziroma študijo požarne varnosti.
(2) Varstvo pred visokimi vodami ter reševanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda:
Načrtovani posegi se nahajajo na pobočju nad glavno cesto RII 430/0282 Celje – Slovenske Konjice in s strani vodotoka Hudinja ni poplavno ogroženo in ne leži v vodovarstvenem pasu vodnih virov pitne vode.
Odpadne komunalne vode je potrebno v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.list RS, št.: 105/02 in 50/04) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.list RS, št.: 47/05) odvajati v predvideno in dalje v obstoječo in fekalno kanalizacijo.
Za odvod fekalnih odpadnih vod predvidenih enostanovanjskih stavb je potrebno izvesti fekalno kanalizacijsko omrežje. Posamezne kanalizacijske veje se združijo v skupnem revizijskem jašku na nov transportni vod, ki se v obstoječem revizijskem jašku priključi na obstoječo fekalno kanalizacijo.
Meteorne vode iz utrjenih zunanjih in urbanih površin ter strešin predvidenih enostanovanjskih stavb se speljejo v pretočno zadrževalno – zbiralne objekte (vsak objekt posebej) padavinskih vod in dalje po novo predvideni meteorni kanalizaciji v obstoječo meteorno kanalizacijo. Preko pretočno zadrževalnega objekta in predvidene meteorne kanalizacije, so v obstoječ meteorni kanal speljane tudi padavinske vode iz asfaltnih površin dovoznih internih cest. Navedeni ukrepi pomenijo preprečitev erozivnosti območja.
Površine za mirujoči in peš promet, kot tudi manipulacijske površine ob posameznik stavbah, se izvedejo s tlakovci ali travnimi ploščami na peščeni podlagi.
VII. PARCELACIJA ZEMLJIŠČ IN ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV
8. člen
(1) Načrt parcelacije zemljišč:
Ureditveno območje prostorskega akta zajema parcele 914/1, 914/2, 914/3, 916/1, 916/2 in 916/3 k.o. Vojnik okolica in je razdeljeno v ureditvena območja: 1, 2, 3, 4, 5 ter 6, 7, 8 in 9, ki imajo opredeljena ločena stavbna zemljišča. Le ta so razdeljena v zemljišča namenjena za gradnjo in zelene urejene površine. Na skrajni severni strani ureditvenega območja OPPN je večji kompleks zelenih površin – ZS, ki so namenjene širšemu namenu krajanov za oddih, rekreacijo in šport.
(2) Etapnost izvedbe prostorskih ureditev:
V prvi fazi izgradnje je potrebno, v skladu s programom komunalnega opremljanja, izgraditi takšen obseg gospodarske javne infrastrukture in drugih ureditev (škarp in podpornih zidov), ki bodo omogočale nemoteno izgrajevanje in uporabo posameznih stavb. Ostala gradnja se lahko izvaja postopno, oziroma fazno, v skladu s potrebami investitorjev.
VIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD GABARITOV OBSTOJEČIH IN NAČRTOVANIH STAVB, ZUNANJIH UREDITEV, PROMETNE, ENERGETSKE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH PARCELNIH MEJ
9. člen
(1) Enostanovanjske stavbe in poslovna stavba:
Pri enostanovanjskih stavbah in poslovni stavbi je pri tlorisnih gabaritih mogoče odstopanje +- 0.80 m v obeh dimenzijah z ohranitvijo razmerja 1:1,2 do 1:1,5.
Pri stavbah 1, 6, 7, 8 in 9 je kot dopustno odstopanje pri legah objektov mogoča sprememba le te znotraj grafično opredeljene gradbene meje ter sprememba namembnosti objekta 8 v stanovanjsko stavbo.
(2) Komunalna in energetska infrastruktura:
Kot dopustna odstopanja od tras načrtovane komunalne in energetske infrastrukture so mogoče spremembe lege in potek tras kot posledica izboljšanja tehničnih in strokovnih rešitev ob pogoju, da te rešitve ne spreminjajo osnovnega koncepta načrtovanih rešitev prostorskega akta in so usklajene z nosilci planiranja le teh.
(3) Prometne in druge zunanje ureditve:
Pri poteku dovoznih cest 2, 3, 4, in 5 (za cesto 5 velja dopustno odstopanje le v območju stavbnega zemljišča 4) in manipulacijskih površin, so mogoča odstopanja od načrtovanih tras zaradi utemeljenih sprememb poteka komunalne in energetske infrastrukture, oziroma drugačne zunanje ureditve, ob pogoju, da se ohranja osnovni koncept načrtovane prometne ureditve.
(4) Spremembe parcelnih mej:
Kot dopustna odstopanja so mogoče spremembe od načrtovanih parcelnih mej ob pogoju, da le-te ne povzročijo spremembe umestitve objektov v prostor, ter načrtovane komunalne infrastrukture, ob predhodni potrditvi pristojne službe Občine Vojnik
IX. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
10. člen
(veljavnost občinskega podrobnega prostorskega načrta in nadzor nad izvajanjem le tega)
(1) Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Občine Vojnik.
11. člen
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
12. člen
(3) Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št.: 3505-0001/2011-12
Datum: Vojnik, 26.7.2012
Občina Vojnik
Župan Benedikt Podergajs