Na podlagi 8. odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) in 59. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci) je Nadzorni odbor Občine Juršinci na 4. seji dne 14.06.2007 sprejel
POSLOVNIK
NADZORNEGA ODBORA OBČINE JURŠINCI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija, naloge in način dela Nadzornega odbora Občine Juršinci (v nadaljevanju: nadzorni odbor) ter status članov odbora kot najvišjega organa nadzora javne porabe v občini Juršinci.
2. člen
Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno in neodvisno. Svoje naloge opravlja strokovno, vestno, pošteno in nepristransko, v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, Statutom Občine Juršinci in tem poslovnikom.
3. člen
Delo nadzornega odbora je javno.
Nadzorni odbor je dolžan varovati uradne in poslovne skrivnosti, s katerimi se seznani pri svojem delu.
Pri delu mora spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
4. člen
Sedež nadzornega odbora je v Juršinci, Juršinci 3 b. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja pečat občine.
5. člen
Nadzorni odbor zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora, ki ga izmed sebe izvolijo člani nadzornega odbora na svoji prvi seji, v njegovi odsotnosti pa od predsednika pooblaščen član nadzornega odbora.
6. člen
Naloge predsednika nadzornega odbora;
- predstavlja, vodi in organizira delo odbora,
- predlaga dnevne rede, sklicuje in vodi seje,
- spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,
- podpisuje sklepe, poročila, zapisnike in druge akte nadzornega odbora,
- pripravi načrt dela nadzornega odbora in predlog potrebnih sredstev za posamezno proračunsko leto,
- sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo,
- po potrebi sodeluje na sejah občinskega sveta in sejah njegovih delovnih teles, mora pa biti prisoten na sejah občinskega sveta, na kateri se obravnava oziroma predstavi katero od poročil nadzornega odbora..
II. NASTANEK IN SESTAVA NADZORNEGA ODBORA
7. člen
Nadzorni odbor ima pet članov (predsednika in štiri članov), ki jih imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi redni seji za dobo 4 let oziroma do poteka mandata občinskega sveta.
Člani nadzornega odbora morajo imeti znanja in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
8. člen
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
9. člen
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Član nadzornega odbora je dolžan seznaniti nadzorni odbor s svojim statusom. Nadzorni odbor lahko predlaga predčasno razrešitev člana nadzornega odbora občinskemu svetu,
- če je njegov položaj v nasprotju z določili tega člena,
- če se trikrat zaporedoma ne udeleži seje in ne sodeluje pri delu nadzornega odbora,
- če nastanejo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi.
10. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
11. člen
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do sejnine za opravljanje funkcije in povrnitve drugih stroškov v skladu s Spremembo Pravilnika o plačah, delih plač in sejninah funkcionarjev Občine Juršinci, članov delovnih teles občinskega sveta in župana ter članov nadzornega odbora (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 1/99 in 9/2006).
12. člen
Prvo sejo nadzornega odbora občine skliče župan v petnajstih dneh po imenovanju nadzornega odbora na občinskem svetu. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora imajo pravico udeleževati se sej občinskega sveta občine Juršinci.
Člani nadzornega odbora morajo prejemati gradivo za seje občinskega sveta.
III. PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA
13. člen
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
14. člen
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu.
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor:
- proračuna in zaključnega računa proračuna občine,
- finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih
zavodov, javnih podjetij in drugih).
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.
15. člen
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.
16. člen
V okviru nalog iz prejšnjega člena nadzorni odbor:
- preverja skladnost proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi občinskega sveta,
- preverja skladnost zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta, preverja skladnost finančnih načrtov ožjih delov občine ter uporabnikov proračunskih sredstev,
- preverja pravilnost in pravočasnost izvajanja nalog izvrševanja občinskega proračuna,
- preverja pravilnost in gospodarnost razpolaganja z občinskim premoženjem,
- preverja računovodske izkaze.
IV. POSTOPEK IN NAČIN DELA
17. člen
Nadzorni odbor opravlja redne in izredne nadzore.
Redne nadzore si nadzorni odbor določi z letnim načrtom tako, da so na daljši rok zajeti vsi uporabniki občinskih proračunskih sredstev, na krajši rok pa posamezni uporabniki iz različnih dejavnosti.
Izredne nadzore si nadzorni odbor določi sproti po lastni presoji ter na podlagi:
- pobude občinskega sveta;
- pobude župana;
- pobude članov nadzornega odbora;
- javno izraženih stališč v javnih medijih in stališč organov civilne družbe
- pismenih pobud občanov.
1. Postopek nadzora
18. člen
Po tem postopku se opravi nadzor ne glede na to, za katero od oblik nadzora gre. Nadzor se prične z vročitvijo sklepa o nadzoru nadzorovani osebi. Nadzorovana oseba je tista pravna ali fizična oseba, glede katere je nadzorni odbor pričel postopek nadzora.
Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati navedbo oseb, ki bodo opravile nadzor, opredelitev vsebine, časa in kraja nadzora ter navedbo nadzorovane osebe.
19. člen
Nadzor opravijo člani nadzornega odbora oziroma izvedenec, ki ga na podlagi predloga nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati izvajanje nadzora.
20. člen
V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane stranke dolžne pooblaščencu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pooblaščenec nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana.
Zahtevane podatke je nadzorovana stranka dolžna dostaviti nadzornemu odboru oziroma pooblaščencu nadzornega odbora v roku petnajstih dni.
21. člen
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:
- je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali - če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
- je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
-če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
- Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
22. člen
Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru.
Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.
23. člen
Po opravljenem pregledu pripravi nadzorni odbor predlog poročila, katerega obvezne sestavine določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo.
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku petnajst dni po sprejemu. V primeru opravljanja nadzora, kjer predlog poročila o nadzoru vsebuje nedvomne ugotovite in zaključke, s katerimi se strinja in jih potrdi nadzorovana oseba, le tej ni potrebno pošiljati predloga poročila o nadzoru ampak ga slednja ob opravljenem nadzoru s podpisom potrdi.
Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora.
Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in javnosti.
24. člen
V ugotovitvah dokončnega poročila se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
Z ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.
V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno.
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje
25. člen
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov, navedeno v 107. členu Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02) ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane osebe, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od izdaje dokončnega poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
26. člen
O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke ter druge ustrezne listine in zapisnik, predlog poročila, morebitni ugovor in dokončno poročilo.
Celotno gradivo se začasno vodi v arhivu nadzornega odbora, kasneje pa v arhivih občinskega sveta. To velja tudi za ostalo dokumentacijo nadzornega odbora.
Skrbnik arhiva in tekoče dokumentacije je občinska uprava oziroma tajnik nadzornega odbora, ki je delavec občinske uprave.
27. člen
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
2. Način dela
28. člen
Nadzorni odbor dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega odbora:
1. na lastno pobudo,
2. na zahtevo večine članov nadzornega odbora.
29. člen
V nujnih primerih lahko predsednik skliče izredno sejo nadzornega odbora. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za izredni sklic in praviloma priloženo gradivo, o katerem naj se odloča na seji.
Za izredno sejo se lahko predloži gradivo članom na sami seji nadzornega odbora.
30. člen
Če predsednik po prejemu zahteve za sklic seje ne skliče v dvajsetih dneh redne in v petih dneh izredne seje nadzornega odbora, jo lahko skliče vlagatelj zahteve s podpisi še treh članov nadzornega odbora.
31. člen
Predsednik pripravi predlog dnevnega reda in ga pošlje skupaj z gradivom vsaj pet dni pred sejo članom odbora. Predlagatelj, ki ni član nadzornega odbora, pa mora gradivo posredovati predsedniku nadzornega odbora vsaj petnajst dni pred sejo.
32. člen
Sejo nadzornega odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa član odbora, ki ga je predsednik pooblastil. Če sejo skliče vlagatelj zahteve iz 27. člena, jo tudi vodi.
33. člen
Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu nadzornega odbora, udeleževati se sej in odločati na njih. Evidenco udeležbe članov vodi tajnik nadzornega odbora.
34. člen
Na seji nadzornega odbora so lahko tudi druge osebe. Prisotne so na podlagi vabila predsednika ali z njegovim soglasjem.
3. Potek seje
35. člen
Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora. Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotnih večina vseh članov nadzornega odbora. Zabeležijo se opravičeno odsotni, neopravičeno odsotni in morebitna prisotnost drugih oseb.
36. člen
Po ugotovitvi sklepčnosti predsedujoči da v obravnavo predlog dnevnega reda. Predsedujoči lahko spremeni vrstni red točk dnevnega reda. Vsak član nadzornega odbora lahko poda predlog za umik oziroma razširitev točk dnevnega reda. O predlogih odloči nadzorni odbor z večino opredeljenih glasov. Predsedujoči da nato na glasovanje dnevni red s sprejetimi predlogi v celoti.
37. člen
Nadzorni odbor nato preide k potrjevanju zapisnika prejšnje seje, h kateremu člani lahko podajo pripombe za ustrezno spremembo ali dopolnitev. Zapisnik je sprejet, če nanj ni pripomb, ali je sprejet z dopolnitvijo.
38. člen
Dnevni red se obravnava po vrstnem redu posameznih točk, na začetku vsake točke lahko predlagatelj poda uvodno obrazložitev.
Po končani obrazložitvi predsednik povabi k razpravi, h kateri se člani prijavljajo z dvigom rok.
Razpravljanje posameznika mora biti časovno primerno omejeno in se mora nanašati na obravnavano točko, sicer ga predsednik na to opomni oziroma po neuspešnem opominu vzame besedo.
O eventualnem ugovoru o odvzemu besede se odloča nadzorni odbor.
39. člen
Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev.
Če je potrebno za razpravo dodatno gradivo, se razprava nadaljuje po pridobitvi le tega.
40. člen
Predsednik prekine sejo nadzornega odbora in jo po možnosti preloži na določen datum, če:
1. ni več mogoče zagotoviti sklepčnosti,
2. je potrebno dobiti mnenje drugih organov,
3. tako sklene nadzorni odbor.
Nedokončana zadeva se preloži na eno prihodnjih sej.
Nadzorni odbor zaključi sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.
41. člen
Predsednik skrbi za red na seji in sme kršilca reda opomniti oziroma mu odvzeti besedo ali v skrajnem primeru zahtevati, da zapusti sejo.
Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik.
O morebitnem ugovoru, vloženem v roku 3 dni, odloča nadzorni odbor na prihodnji seji.
Predsednik lahko prekine sejo odbora, če reda na njej ni mogoče ohraniti s prej navedenimi ukrepi.
4. Odločanje
42. člen
Nadzorni odbor veljavno odloča z večino opredeljenih glasov. Po končani razpravi se o predlogu posamezne točke dnevnega reda pripravi sklep in opravi glasovanje.
Nadzorni odbor praviloma odloča z javnim glasovanjem z dvigom rok.
Nadzorni odbor lahko odloča tudi s tajnim glasovanjem, o čemer se odloči z večino glasov vseh članov.
Član nadzornega odbora ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se evidentira v zapisniku.
43. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok in to po predsednikovem vprašanju, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu. Če je o isti zadevi več predlogov, se glasuje po vrstnem redu glede na oddanost predlogov.
Ko je predlog, ki je bil dan na glasovanje, sprejet, je glasovanje končano.
44. člen
Če nadzorni odbor sklene, da bo odločal s tajnim glasovanjem, se za vsako glasovanje pripravi pet enako velikih glasovnic z žigom občine, navedbo predlogov sklepov in vpisanima besedama "za" (na desni strani), "proti" (na levi strani).
Glasovnica vsebuje navodilo za glasovanje, in sicer da se obkroži le ena izmed teh besed.
Tajno glasovanje vodita tajnik in predsednik odbora, slednji tudi objavi rezultat glasovanja.
O tajnem glasovanju se vodi poseben zapisnik, ki vsebuje podatke o vodenju tajnega glasovanja, predlogih sklepov ter ugotovitvah izida glasovanja. Zapisnik podpišeta predsednik in tajnik nadzornega odbora.
5. Zapisnik
45. člen
O sejah nadzornega odbora se piše zapisnik, v katerega se zapišejo glavni podatki o dogajanju na seji, mora pa vsebovati podatke o:
- udeležencih na seji,
- spremembah, dopolnitvah in sprejemu dnevnega reda,
- razpravljavcih in sprejetih sklepih,
- morebitna ločena mnenja članov nadzornega odbora,
- izjave, za katere so navzoči izrecno zahtevali, da se vnesejo v zapisnik.
K zapisniku se priložijo gradivo, ki je bilo obravnavano na seji, v originalu ali fotokopiji.
46. člen
Za zapisnik nadzornega odbora skrbi tajnik. Sprejeti sklepi na posameznih sejah se označijo z zaporednimi številkami v okviru celotnega mandata nadzornega odbora.
Člani nadzornega odbora prejmejo predlog zapisnika hkrati z vabilom za naslednjo sejo.
Na seji sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in tajnik nadzornega odbora.
47. člen
Z gradivom zaupne narave se ravna po predpisih, ki urejajo področje upravnega poslovanja in arhiviranja.
Celotno gradivo se hrani v arhivu občinske uprave.
V. JAVNOST DELA
48. člen
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu nadzornega odbora, z navzočnostjo občanov in občank ter predstavnikov javnih občil na sejah odbora.
Vabila z dnevnim redom za seje odbora in sklepi sej odbora so informacije javnega značaja, ki se objavijo na spletni strani Občine Juršinci.
Izjemoma je lahko seja odbora zaprta za javnost.
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva, ki so na podlagi predpisov opredeljeni za zaupna oziroma poslovna skrivnost.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49. člen
Ta poslovnik kakor tudi njegove poznejše spremembe in dopolnitve obravnava in sprejme nadzorni odbor z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določbe Statuta občine Juršinci (Uradni Vestnik občine Juršinci št. 1/99, 3/00, 7/02 in 4/05 ) in Poslovnika Občinskega sveta občine Juršinci (Uradni Vestnik občine Juršinci, št. 3/99 in 3/00).
50. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Juršinci. Z dnem njegove uveljavitve preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci , št. 67/99).
Šifra: 007-0028/2007-2
Datum: 14.06.2007
Predsednik Nadzornega odbora
Občine Juršinci:
Janez Toplak