Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
New Page 2
 

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 –uradno prečiščeno besedilo, 60/07) ter 17. in 132. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 10/99 in 15/04) ter 115. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 15/99) je Občinski svet Občine Piran na 10. redni seji dne  27. 11. 2007 sprejel

 

 

S T A T U T

 

 

OBČINE PIRAN

 

 

(Uradno prečiščeno besedilo)

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

Občina Piran (v nadaljnjem besedilu: občina) je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bužini, Dragonja, Lucija, Mlini, Nova vas, Padna, Parecag, Piran, Portorož, Seča, Sečovlje, Strunjan, Sv. Peter, Škodelin in Škrile.

 

 

Sedež občine je v Piranu, Tartinijev trg št. 2

 

 

Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

 

 

Občino predstavlja in zastopa župan.

 

 

Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom, razen v primerih, ko se s spremembo območja spreminjajo meje  občine ali krajevnih skupnosti.

 

 

2. člen

 

 

Na območju občine Piran so ustanovljene krajevne skupnosti kot ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom in odlokom občine.

 

 

Območje krajevnih skupnosti je določeno na podlagi naselij in prostorskih okolišev.

 

 

Potek meje je prikazan v osnovnem kartografskem prikazu RPE v merilu 1 : 5000, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Koper in je sestavni del tega statuta.

 

 

Imena in območja krajevnih skupnosti so:

 

 

- Krajevna skupnost Piran, ki obsega naselje Piran – prostorski okoliši od 01 do 24 in del naselja Portorož - prostorski okoliši 36, 38 in 95,

 

 

- Krajevna skupnost Portorož, ki obsega naselje Portorož – prostorski okoliši od 25 do 35, 37, 39, do 41, 97, 98, 103 in 104,

 

 

- Krajevna skupnost Lucija, ki obsega naselja Lucija – prostorski okoliši 42 do  64 in 93,  naselje Seča – prostorski okoliš  65 do 70, 96, 99 do 102 in 105 do 108,

 

 

- Krajevna skupnost Strunjan, ki obsega naselje Strunjan – prostorski okoliši 88 do 92,

 

 

- Krajevna skupnost Sečovlje, ki obsega naselje Parecag – prostorski okoliši 71 do 74,  naselje  Sečovlje,  naselja Bužini, Mlini, Škodelin, Škrile – prostorski okoliši 75 do 77 in 94  in naselje Dragonja – prostorski okoliši 78 do 80, 82,

 

 

- Krajevna skupnost Sveti Peter, ki obsega naselje Sv. Peter - prostorski okoliši  83 do 85,  ter del naselja Dragonja – prostorski okoliš 81,

 

 

- Krajevna skupnost Padna, ki obsega naselje Padna –prostorski okoliš 87,

 

 

- Krajevna skupnost Nova vas, ki obsega naselje Nova vas – prostorski okoliš 86.

 

 

 

 

 

                                                           3. člen

 

 

            V občini živi avtohtona italijanska narodna skupnost.

 

 

Občina v skladu z ustavo in zakonom zagotavlja in varuje pravice italijanske narodne skupnosti in njenih pripadnikov na narodnostno mešanem območju.   

 

 

            Na narodnostno mešanem območju občine, na katerem živijo pripadniki italijanske narodnosti in ki obsega območja naselij:  Piran,  Portorož, Lucija, Strunjan, Seča, Sečovlje, Parecag in Dragonja (dvojezično območje), je v javnem življenju italijanski jezik enakopraven s slovenskim jezikom.

 

 

 

 

 

4. člen

 

 

            Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo prenesene z zakonom, če država za izvajanje teh nalog zagotovi ustrezna sredstva.

 

 

5. člen

 

 

Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih   v skladu z zakonom in tem statutom.

 

 

Občani so osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče.

 

 

Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

 

 

Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

 

 

6. člen

 

 

Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.

 

 

Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in po postopku, predpisanem v zakonu.

 

 

Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

 

 

Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.

 

 

7. člen

 

 

            Občina  ima svoj grb, zastavo in praznik.

 

 

Grb občine je v obliki ščita. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. V sredini ščita je v modrem polju rdeč križ z ukrivljenima krakoma. Med križem in poljem je ozek bel trak.

 

 

            Grb je prikazan v posebnem načrtu v prilogi statuta.

 

 

            Zastava občine, je rdeče – modre barve z grbom občine Piran. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barvi zastave sta po vrstnem redu: zgoraj rdeča, spodaj modra.    

 

 

         Vsaka barva zavzema po širini polovico prostora zastave. Grb je v sredini  leve polovice rdečega polja zastave.

 

 

           Zastava je prikazana v posebnem načrtu v prilogi statuta.

 

 

            Uporaba grba in zastave ter celostna podoba občine se predpiše z odlokom.

 

 

Praznik občine se določi z odlokom.

 

Občina ima pečat žig, okrogle oblike, na katerem je v sredini občinski grb, na obodu pa napis: OBČINA PIRAN – COMUNE DI PIRANO. Na pečatih žigih posameznih organov so še napisi: OBČINSKI SVET – CONSIGLIO COMUNALE; ŽUPAN – IL SINDACO; NADZORNI ODBOR – COMITATO DI CONTROLLO, OBČINSKA UPRAVA – AMMINISTRAZIONE COMUNALE; VOLILNA KOMISIJA – COMMISSIONE ELETTORALE.

 

Velikost, uporabo in hrambo pečata žiga občine določi župan s svojim aktom.

 

 

Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.

 

 

 

 

 

II. NALOGE OBČINE

 

 

8. člen

 

 

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:

 

 

1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

 

 

- sprejema statut in druge splošne akte občine,

 

 

- organizira občinsko upravo,

 

- sprejema proračun in zaključni račun občine,

 

 

- načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

 

 

- predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,

 

 

- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

 

 

 

 

 

2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:

 

 

- ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

 

 

- pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

 

 

- sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

 

 

- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,

 

 

- upravlja z lastninskimi deleži v igralništvu in razpolaga s prihodki iz igralniških  koncesij.

 

 

 

 

 

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:

 

 

- spremlja in analizira statistične rezultate gospodarskega razvoja v občini,

 

 

- načrtuje prostorski razvoj, sprejema prostorske akte, ki zagotavljajo pogoje za  pospešen razvoj gospodarstva v  občini,

 

 

- sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine,

 

 

- v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva,

 

 

- v skladu z zakonom izvaja naloge na področju posegov v prostor.    

 

 

 

 

 

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega  sklada  stanovanj tako, da:

 

 

- v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

 

 

- sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

 

 

- spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

 

 

- gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,

 

 

- sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.

 

 

 

 

 

5. Zagotavlja lokalne javne službe tako, da:

 

 

- ustanavlja lokalne javne službe s področja dejavnosti,

 

 

- sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,

 

 

- določa  vire za financiranje delovanja lokalnih javnih služb,

 

 

- nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

 

 

- zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.

 

 

 

 

 

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:

 

 

- ustanovi vzgojno–izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za  njegovo delovanje,

 

 

- v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh  dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

 

 

- sodeluje z vzgojno–izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,

 

 

- z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno–izobraževalno dejavnost in zdravstveno  varstvo občanov,

 

 

- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kakovost življenja njenih prebivalcev.

 

 

 

 

 

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva  otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:

 

 

- spremlja stanje na tem področju,

 

 

- pristojnim organom in institucijam  predlaga določene ukrepe na tem področju,

 

 

- sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.

 

- v skladu s pravilnikom zagotavlja izplačilo denarne pomoči.  
 

 

 

 

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in  rekreacije tako, da:

 

 

- omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem  območju,

 

 

- zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost,

 

 

- z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

 

 

- sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine,

 

 

- pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov  ter v skladu z  zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem  območju.

 

 

 

 

 

9. Zagotavlja izvajanje načel proglasa občine z nazivom zelena občina in pri tem  zlasti:

 

 

skrbi za varstvo zraka, tal, morja, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za 

 

 

 zbiranje in  odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja     tako,  da:

 

 

           - izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja   varstva okolja,

 

 

- spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s  katerimi zagotavlja varstvo okolja,

 

 

- ureja in upravlja obalni morski pas, zgrajeni del morske obale in morska  pristanišča lokalnega pomena,

 

 

- sprejema splošne akte, s katerimi  pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

 

 

- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

 

 

- z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

 

 

       

 

 

10. Upravlja, gradi in  vzdržuje:

 

 

- vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,

 

 

- lokalne javne ceste in druge javne poti,

 

 

- površine  za pešce in kolesarje,

 

 

- igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

 

 

- javne parkirne prostore, garažne hiše, parke, trge in druge javne  površine.

 

 

       

 

 

11. Skrbi za obrambne priprave, za požarno varnost in varnost občanov v primeru  elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:

 

 

- določa organizacijo in način dela v vojni,

 

 

- zagotavlja potrebne organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za  izvajanje  nalog in pristojnosti, ki jih država prenese na občino,

 

 

- organizira reševalno pomoč v požarih,

 

 

- organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere naravnih in drugih nesreč,

 

 

- zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in  varstva pred naravnimi nesrečami,

 

 

- zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,

 

 

- sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter  spremlja njihovo delo,

 

 

- opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred  elementarnimi in drugimi nesrečami.

 

 

 

 

 

12. Ureja javni red v občini tako, da:

 

 

- sprejema ustrezne splošne akte,

 

- določa prekrške in denarne kazni globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

 

 

- ureja lokalni promet in določa  prometno ureditev,

 

 

- organizira in izvaja naloge občinskega redarstva,

 

 

- izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,

 

 

- opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih  aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače  določeno,

 

 

- opravlja  druge naloge v okviru  teh pristojnosti.

 

 

 

 

 

9. člen

 

 

V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

 

 

-      inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,

 

 

-      ugotavljanje  javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,

 

 

-      določanje namembnosti urbanega prostora,

 

 

-      evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

 

 

-      zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s

 

 

pristojnimi institucijami,

 

 

-      mrliško ogledno službo in

 

 

-      ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

 

 

Občina zagotavlja javni interes na lokalni ravni, tako da imenuje in razrešuje

 

 

svoje predstavnike v organe javnih podjetij, javnih zavodov, skladov in družb, katerih je ustanoviteljica  ali če tako določa zakon.

 

 

            Predstavnik občine v organu, v katerem je imenovan, mora zastopati lokalni javni interes in najmanj enkrat letno poročati o svojem delu organu, ki ga je imenoval.

 

 

 

 

 

10. člen

 

 

        Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva  statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.

 

 

Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.

 

 

III. ORGANI OBČINE

 

 

1. SKUPNE DOLOČBE

 

 

11. člen

 

 

Organi občine so:

 

 

-      občinski svet,

 

 

-      župan in

 

 

-      nadzorni odbor občine. 

 

 

Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski volilni organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

 

 

Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

 

 

Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in  s tem statutom.

 

 

Člani občinskega sveta, župan in podžupan  (podžupani) so občinski funkcionarji in svojo funkcijo opravljajo nepoklicno.

 

 

Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, o čemer obvesti občinski svet. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

 

 

Člani občinskega sveta, člani delovnih teles občinskega sveta in člani drugih občinskih organov imajo pravico do nagrad in sejnin, kar se uredi s posebnim aktom.

 

 

 

 

 

12. člen

 

 

            Občina ima občinsko upravo, ki  v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.

 

 

 

 

 

13. člen

 

 

Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje  večina opredeljenih članov.

 

 

14. člen

 

 

Delo organov občine je javno.

 

 

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa  z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.

 

 

Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti  ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave, oziroma državno, vojaško ali uradno tajnost, določajo  zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. 

 

Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za  odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih. če izkažejo pravni interes.

 

 

2. OBČINSKI SVET

 

 

15. člen

 

 

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

 

 

Občinski svet šteje 25 članov, od katerih tri člane izvolijo pripadniki italijanske narodnosti na podlagi posebne volilne pravice.

 

 

Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.

 

 

Občinski svet se konstituira na  prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.   Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji župan praviloma v 20 dneh po izvolitvi članov sveta, vendar ne kasneje, ko poteče mandat prejšnjemu občinskemu svetu.

 

 

Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku iz prejšnjega odstavka, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.

 

 

Ko članom občinskega sveta  preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in delovnih telesih.

 

 

16. člen

 

 

Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

 

 

Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.

 

 

O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.

 

 

17. člen

 

 

Občinski svet sprejema statut občine,  odloke, poslovnik občinskega sveta in druge splošne in posamične akte.

 

 

V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

 

 

-      sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

 

 

-      sprejema občinski proračun in zaključni račun,

 

 

-      ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo delovno področje,

 

 

-      v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in  javnih podjetjih,

 

 

-      odloča o drugih oblikah povezovanja  občine,

 

 

-      nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev  občinskega sveta,

 

 

-      potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata  občinskega funkcionarja,

 

 

-      imenuje  in razrešuje člane nadzornega odbora,

 

 

-      imenuje in razrešuje člane odborov in komisij občinskega sveta,

 

-      sprejema letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem, sprejema posamični program menjave nepremičnega premoženja, odloča o ustanovitvi stavbne pravice,

 

 

-    sprejema letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim in nepremičnim premoženjem skladno z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih skupnosti, določa skupno vrednost pravnih poslov v zvezi z ravnanjem s premičnim in nepremičnim premoženjem, ki jih lahko upravljalci občinskega premoženja sklenejo izven veljavnih načrtov ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem, sprejema posamični program menjave nepremičnega premoženja, odloča o ustanovitvi stavbne pravice.

 
 

-      odloča o zadolževanju občine,

 

 

-      razpisuje referendum,

 

 

-      s svojim aktom, v skladu z zakonom:  določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev, določa merila za določitev plače direktorjem javnih podjetij in javnih zavodov, če z zakonom ali z drugim aktom ni določeno drugače, ter določa kriterije in merila za  nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih  imenuje občinski svet, in merila za sejnine za člane svetov ožjih delov občine,

 

 

-      določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,

 

 

-      odloča o uporabi obale, pripadajočih zemljišč in morja za opravljanje pristaniške dejavnosti,

 

 

-      določa pristanišča javnega prometa,

 

 

-      predpisuje režim plovnih pristanišč, zaklonišč, prezimovališč in nadzorstvo,

 

 

-      ustanavlja   javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,

 

 

-      ustanavlja gospodarske družbe ali druge osebe zasebnega prava,

 

 

-      odloča o vlaganju kapitala v dejavnosti oseb zasebnega prava,

 

 

-      odloča o igralništvu v občini,

 

 

-      daje soglasje k zadolževanju javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je občina, in odloča o dajanju poroštev za izpolnitev njihovih obveznosti,

 

 

-      določa predstavnike občine v organih javnih zavodov in javnih podjetij, če to ni v zakonu drugače določeno,

 

 

-      določa predstavnike občine v organih družb, v katerih ima občina  po zakonu

 

 

predstavnika, oziroma v organih gospodarskih družb, združenj in organizacij, ki jih  sama ustanovi, razen če gre za zastopanje,

 

 

-      ustanovi svete za preventivo in vzgojo  v cestnem prometu, za varstvo uporabnikov javnih dobrin in za varstvo pravic najemnikov stanovanj, določi njihove naloge, imenuje in  razrešuje njihove člane,

 

 

-      določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,

 

 

-      odloča o drugih zadevah, ki jih določa  zakon, ta statut in odlok.

 

 

 

 

 

18. člen

 

 

           Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

 

 

            Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom  v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

 

 

Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.

 

 

Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

 

 

 

 

 

19. člen

 

 

            Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za  vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.

 

 

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi  najstarejši prisotni član občinskega sveta. Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta  in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati  najmanj štirikrat letno.

 

 

Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. 

 

 

Če  seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

 

 

20. člen

 

 

Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih odborov in komisij zagotavlja občinska uprava.

 

 

 

 

 

21. člen

 

 

Občinski svet dela in odloča na sejah. 

 

 

Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.

 

 

Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

 

 

Župan  mora predloge odborov in komisij občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

 

 

O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

 

 

            O  sklicu  seje občinskega sveta se obvesti javna občila.

 

 

Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. 

 

 

22. člen

 

 

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.

 

 

Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon  določa drugačno večino.

 

 

Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.

 

 

Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.

 

 

Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.

 

 

 

 

 

23. člen

 

Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:

 

  Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.  
 

-      če izgubi volilno pravico,

 

 

-      če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

 

 

-      če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

 

 

-      če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

 

 

-      če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

 

 

-      če odstopi.

 

 

Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

 

Razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta.

 
 

Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. Ugotovitveni sklep sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.

 
 

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji, ko ugotovi razloge iz prvega odstavka tega člena.

 

 

Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku 8 dni od prejema pisne odstopne izjave. Če župan v roku iz tega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, v 8 dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče.

 
 

Za izvolitev  oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.

 

 

 

 

 

2.1 ODBORI IN  KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA

 

 

24. člen

 

 

Občinski svet lahko ustanovi enega ali več odborov in komisij kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje ter način sprejemanja odločitev stalnih delovnih teles občinskega sveta  določa poslovnik občinskega sveta. Občinski svet s sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi tudi njegove naloge.

 

 

                                                           25. člen

 

 

Občinski svet ima stalne ali občasne odbore in komisije kot svoja delovna telesa.

 

 

Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

 

 

1. odbori:

 

 

- odbor za finance in proračun,

 

 

- odbor za gospodarske javne službe,

 

 

- odbor za družbene dejavnosti,

 

 

- odbor za urbanizem, okolje in prostor,

 

 

- odbor za turizem in druge gospodarske dejavnosti,

 

 

- odbor za kulturo,

 

 

- odbor za šport,

 

 

- odbor za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,

 

 

- odbor za morje in obalni pas.

 

 

2. komisije:

 

 

- komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

 

 

- komisija za vprašanja italijanske narodnosti,

 

 

- statutarno pravna komisija,

 

 

- komisija za podeljevanje občinskega priznanja (zlati grb).

 

 

Pripadniki italijanske narodnosti imajo pravico do svojega predstavnika v vsakem odboru in komisiji.

 

 

Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta.

 

 

Občinski svet lahko z odlokom o ureditvi posameznega področja v pristojnosti občine ali s sklepom na podlagi odloka ustanovi stalna ali začasna telesa ali pa za to pooblasti župana.

 

 

26. člen

 

 

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.

 

 

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

 

 

-      občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih  imenuje občinski svet,

 

 

-      občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi  vprašanji v pristojnosti občinskega sveta,

 

 

-      pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo  plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,

 

 

-      pripravlja predlog za določitev plače direktorjem javnih podjetij in javnih zavodov,

 

 

-      obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.

 

 

            Naloge in pristojnosti komisije se podrobneje uredijo v poslovniku sveta.

 

 

27. člen

 

 

Člane   odborov in komisij, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov.

 

 

Večina članov delovnega telesa in predsednik morajo biti člani občinskega sveta.

 

 

Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

 

Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi  član občinskega sveta  kot predsednik.

 

 

Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

 

Pri predlaganju kandidatov iz tretjega odstavka tega člena zasleduje občinski svet uravnoteženo zastopanost obeh spolov.

 
 

28. člen

 

 

Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s   poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.                

 

 

Odbori in komisije občinskega sveta  lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

 

 

 

 

 

29. člen

 

 

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

 

 

3. ŽUPAN

 

 

30. člen

 

 

Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.

 

 

Mandatna doba župana traja štiri leta.

 

 

Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko  občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

 

 Župan opravlja funkcijo poklicno ali nepoklicno.

 

 

 Pravice iz delovnega razmerja uveljavlja župan v občinski upravi.

 

 

 

 

 

31. člen

 

 

Župan predstavlja in zastopa občino. 

 

 

Poleg tega župan:

 

 

  

 

 

-      predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

 

 

-      izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog   izvrševanja občinskega proračuna,

 

 

-      razpisuje koncesije in podpisuje koncesijske pogodbe,

 

 

-      ustanavlja občinske komisije in svete, ki jih določajo  posebni predpisi, imenuje in razrešuje njihove člane, če v zakonu, statutu in aktu o njihovi ustanovitvi ni drugače določeno,

 

 

-      odloča o razpisu javnih naročil,

 

 

-      skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,

 

-      odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja,

 

 

- sklepa pravne posle v zvezi s pridobivanjem in razpolaganjem s premičnim in nepremičnim premoženjem občine ter upravlja s premičnim premoženjem občine zlasti skrbi za pravno in dejansko urejenost premičnega premoženja občine, sklepa pravne posle oddaje premičnega premoženja občine, sklepa pravne posle oddaje premičnega premoženja v najem ali brezplačno uporabo, odloča o ustanovitvi stvarnih pravic na premičninah ter sklepa druge pravne posle skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem občine.

 
 

-      odloča o pridobitvi nepremičnega premoženja občine v okviru izvrševanja proračuna,

 

 

-      odloča o priznanju stvarnih pravic na nepremičninah, ko gre za uskladitev dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja, ali priznanje lastninske pravice, ki temelji na zakonu ali   drugem predpisu,

 

 

- predlaga občinskemu svetu sprejem letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem,

 

 

- sprejema posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem, razen posamičnega programa menjave,

 

 

- odloča in sklepa pravne posle glede odtujitve nepremičnega premoženja,

 

 

- odloča in sklepa pravne posle glede obremenjevanja nepremičnin s stvarnimi pravicami,

 

 

-      razglaša statut, odloke in druge splošne akte občine,

 

 

-      predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,

 

-      odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja  zaposlenih v občinski upravi, če ne pooblasti tajnika direktorja občinske uprave občine za te naloge,

 

 

-      imenuje in razrešuje tajnika direktorja občinske uprave občine, predstojnike vodje organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

 

 

-      za pomoč pri svojem delu lahko organizira začasne ali stalne akcijske skupine,

 

 

-      za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti izdaja župan: pravilnike, sklepe, navodila, odredbe in odločbe,

 

 

-       usmerja in nadzoruje  delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

 

 

-      opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.

 

 

V primerih, ko je v še veljavnih zakonih ali predpisih občine, ki so sprejeti pred 01. 01. 1995, za določeno zadevo iz občinske pristojnosti predpisana pristojnost izvršnega sveta občine, odloča župan, razen v primeru, ko je v tem statutu izrecno predpisana pristojnost občinskega sveta.

 

 

Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

 

 

 

 

 

32. člen

 

 

Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

 

 

Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

 

 

Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine,  in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

 

 

Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

 

 

Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

 

 

 

 

 

33. člen

 

 

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju obrambnih priprav, požarnega  varstva, zaščite in reševanja, predvsem pa:

 

 

-      skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

 

 

-      imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,

 

 

-      sprejme načrt zaščite in reševanja,

 

 

-      vodi zaščito, reševanje in pomoč,

 

 

-      določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge požarnega varstva, zaščite in reševanja in pomoči, in organizacije, ki morajo izdelati načrte požarnega varstva, zaščite in reševanja,

 

 

-      ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

 

 

-      skrbi za izdelavo obrambnih dokumentov občine,

 

 

-      sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

 

 

-      v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,

 

 

-      predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,

 

 

dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

 

 

 

 

 

34. člen

 

 

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

 

 

 

 

 

35. člen

 

 

Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj dva in največ tri podžupane, ki jih imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta.

 

 

Eden izmed podžupanov je italijanske narodnosti, če župan ni italijanske narodnosti.

 

 

V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do  nastopa mandata novoizvoljenega župana tisti podžupan, ki ga določi župan, razen če je župan razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.

 

 

Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana,  za katere jih župan pooblasti.

 

 

Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši  podžupan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,  za katere ga župan pooblasti.

 

 

V soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali poklicno.

 

 

 

 

 

36. člen

 

 

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot  tudi noben izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši prisotni član občinskega sveta.

 

 

V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

 

 

37. člen

 

 

Če je v zakonu ali drugem predpisu predvideno imenovanje komisij in drugih strokovnih teles, le te imenuje župan, če ti predpisi ali ta statut ne določajo drugače.

 

 

Župan organizira in zagotavlja pogoje za delovanje lokalnih akcijskih skupin ter lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

 

     

38. člen

 

 

Županu in podžupanu preneha mandat:

 

 

-      če izgubi volilno pravico,

 

 

-      če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

 

 

-      če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,

 

 

-      če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,

 

 

-      če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,

 

 

-      če odstopi,

 

 

-      če je po odločitvi državnega zbora razrešen.

 

 

            Podžupanu preneha mandat tudi, če ga župan razreši.

 

 

            Če je župan razrešen po odločitvi državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve.

 

 

Razlogi za prenehanje mandata  iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alinejo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku osmih dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.

 

 

 Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi  pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

 

 

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

 

 

Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.

 

 

Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alineje prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev  oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.

 

 

Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta

 

Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.

Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana.

Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.

Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo.

Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.

Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije.

Če županu preneha mandat več kot 6 mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše volilna komisija nadomestne volitve.

Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.

Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.

 
 

4. NADZORNI ODBOR

 

 

39. člen

 

 

Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

 

 

Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:

 

 

-      opravlja nadzor nad razpolaganjem z občinskim premoženjem,

 

 

-      nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

 

 

-      nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

 

 

Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja  občinskih organov, občinske  uprave,  svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov  ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

 

 

 

 

 

40. člen

 

 

Nadzorni odbor ima sedem članov. Člane nadzornega odbora, predsednika in njegovega namestnika imenuje občinski svet  izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.

 

 

Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno  uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.

 

 

Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka občinski svet razreši člana nadzornega odbora na predlog tega odbora, če trikrat zaporedoma neopravičeno izostane s seje.

 

 

Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

 

 

 

 

 

41. člen

 

 

Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče predsednik. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.

 

 

Predsednik   predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

 

 

 

 

 

42. člen

 

 

            Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor predloga proračuna ter zaključnega računa občine. Nadzorni odbor nadzira zaključne račune in finančne načrte krajevnih skupnosti, programe oziroma finančne načrte in zaključne račune javnih zavodov in javnih podjetij in občinskih skladov ter opravi vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim premičnim in nepremičnim premoženjem.

 

 

V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom nadzorni odbor seznani občinski svet in župana.

 

Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.

 

 

 

 

 

43. člen

 

 

Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora ter  navedbo nadzorovane osebe, organa ali organizacije z odgovornimi osebami.

 

 

V postopku nadzora so  odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so dolžni dati zahtevane podatke.

 

 

Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru  odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.

 

 

 Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine,  mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

 

 

V primeru, da   nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

 

 

 

 

 

44. člen

 

 

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.

 

 

Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.

 

 

O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

 

 

 

 

 

45. člen

 

 

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.

 

 

Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

 

 

 

 

 

46. člen

 

 

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

 

 

Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.

 

 

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.

 

 

Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.

 

Nadzorni odbor podrobneje uredi svoje delo s poslovnikom, v skladu z določili ZLS in podzakonskimi predpisi.

 
 

 

 

 

                                                         47. člen

 

 

Predsednik ali po pooblastilu predsednika član nadzornega odbora se lahko udeleži seje občinskega sveta, na kateri ima pravico razpravljati o zadevah, ki sodijo v pristojnost nadzornega odbora.

 

 

5. OBČINSKA UPRAVA

 

 

48. člen

 

Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.

 

 

Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.

 

 

V odloku iz prejšnjega odstavka se lahko za tajnika občine določi naziv direktor občinske uprave

 

 

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

 

Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.

 
 

Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.

 
 

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

 
 

                                                                    

 

 

49. člen

 

 

O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

 

 

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

 

 

  50. člen

 

Tajnik občine Direktor občinske uprave  skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

 

 

 

 

 

51. člen

 

 

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.  Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

 

 

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen  z  zakonom.

 

 

 

 

52. člen

 

 

O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

 

 

O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči.

 

 

6. DRUGI ORGANI OBČINE

 

 

53. člen

 

 

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih, določi  župan na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa,  če s posebnim zakonom, tem statutom ali odlokom, ki ureja posamezno področje, o tem  ne odloča občinski svet

 

 

54. člen

 

 

Občina lahko sama ali skupaj s še eno ali več občinami ustanovi  skupni organ občinskega pravobranilstva.

 

 

Občinsko pravobranilstvo se  ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet  določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.

 

 

 

 

 

IV.  KRAJEVNE SKUPNOSTI

 

 

55. člen

 

 

 Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. 

 

 

Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volilcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.

 

 

Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljenem interesu prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Interes prebivalcev se ugotovi na referendumu ali zborih občanov, ki jih skliče župan za  območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.

 

 

 

 

 

56. člen

 

 

            Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz  pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti občine Piran praviloma samostojno:

 

 

-         skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno,

 

 

-         skrbijo za komunalno infrastrukturo krajevnega pomena, če z odlokom občine ni drugače določeno

 

 

-         skrbijo za vaške vodovode,

 

 

-         skrbijo za premoženje, ki jim ga občina prenese v upravljanje,

 

 

-         upravljajo z lastnim premoženjem,

 

 

-         dajejo mnenja v postopku sprejemanja splošnih aktov o urejanju in namenski rabi prostora ter k aktom o upravljanju, urejanju in namembnosti javnih površin,

 

 

-         izdelujejo načrte zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine,

 

 

-         pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.

 

 

Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom.

 

 

 

 

 

57. člen

 

 

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno in v skladu s tem statutom.

 

 

Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

 

 

Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.

 

 

58. člen

 

 

Organ krajevne skupnosti  je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju  krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. Člane sveta krajevne skupnosti se voli v 1(eni) volilni enoti.

 

 

Svet krajevne skupnosti sprejme v soglasju z občinskim svetom pravila, s katerimi uredi delovanje organov krajevne skupnosti.

 

 

Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.

 

 

Število članov sveta, ki jih volijo krajani v krajevnih skupnosti, je po posameznih krajevnih skupnosti naslednje:

 

 

Krajevna skupnost Piran sedem članov,

 

 

Krajevna skupnost Portorož sedem članov,

 

 

Krajevna skupnosti Lucija sedem članov,

 

 

Krajevna skupnost Sečovlje sedem članov

 

 

Krajevna skupnost Strunjan pet članov,

 

 

Krajevna skupnost Sv. Peter pet članov,

 

 

Krajevna skupnost Padna pet članov,

 

 

Krajevna skupnost Nova vas pet članov.

 

 

V svete krajevnih skupnosti Piran, Portorož, Lucija, Strunjan in Sečovlje od skupnega števila članov, ki je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, izvolijo pripadniki italijanske narodne skupnosti po enega člana na podlagi posebne volilne pravice. Pripadnike italijanske narodne skupnosti se voli v 1(eni) volilni enoti, ki je območje krajevne skupnosti.

 

 

Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.

 

Funkcija  člana sveta je častna.

 

 

Občinski svet s svojim aktom določi merila za izplačilo sejnin za člane občinskih svetov, za člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov kakor tudi merila za sejnine za člane svetov ožjih delov občine.

 
 

59. člen

 

 

Prvo sejo novoizvoljenega sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik sveta.  Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.

 

 

Predsednik sveta krajevne  skupnosti zastopa in predstavlja krajevno  skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.

 

 

            Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov,  z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

 

 

Predsednik sveta  skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru,  da je to potrebno. Predsednik mora sklicati  svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.

 

     
 

60. člen

 

 

            Svet  krajevne skupnosti  izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom ali odlokom naloge krajevne skupnosti.

 

 

            Svet  krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov   krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.

 

     

60. a člen

 

 

Za izvrševanje nalog sveta in delovanje krajevne skupnosti lahko krajevna skupnost zaposluje v skladu s predpisi o javnih uslužbencih.

 

 

Kadrovski načrt, usklajen s sprejetim občinskim proračunom in sistemizacijo delovnih mest, sprejme svet krajevne skupnosti. Kadrovski načrt in sistemizacija sta veljavni, ko na njiju da soglasje župan.

 

 

Po predhodni odločitvi sveta krajevne skupnosti predsednik sveta razpiše oziroma objavi prosto delovno mesto ter sklene pogodbo o zaposlitvi z javnim uslužbencem. Pred objavo ali razpisom mora predsednik sveta pridobiti soglasje župana. Pogodba o zaposlitvi je veljavna, ko na njo da soglasje župan.

 

 

61. člen

 

 

            Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.

 

            Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za  razpolaganje ravnanje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine, ter določbe tega statuta tako, da je letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem veljaven, ko ga kot sestavni del finančnega načrta krajevne skupnosti potrdi občinski svet.

 

 

            Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.

 

 

            Odločitev sveta  krajevne skupnosti o odtujitvi, zamenjavi, obremenitvi, pozidavi, rušitvi ali vložitvi nepremičnine kot stvarnega vložka je veljavna, ko na njo da soglasje župan.

 

 

            Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje predsednik sveta.

 

 

                                                                    

 

 

62. člen

 

Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.

 

 

Sredstva proračuna za financiranje krajevnih skupnosti se razporedijo glede na posebne potrebe, značilnosti  in naloge posamezne krajevne skupnosti.

 

 

Krajevne skupnosti se ne smejo  zadolževati.

 

 

Vsi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v letnih finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu dostavijo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, potrdi na predlog župana občinski svet.

 

 

Krajevne skupnosti ne smejo prevzemati finančnih obveznosti nad obsegom sredstev,  zagotovljenih v letnem proračunu občine.

 

 

Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta. 

 

 

Krajevne skupnosti izvajajo finančno poslovanje in plačilni promet preko lastnega podračuna.

 

 

Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.

 

 

Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.

 

 

Računovodstvo in finančno poslovanje za krajevne skupnosti vodi občinska uprava.

 

 

Pravni posli nad vrednostjo, ki jo določi  letni proračun občine, so veljavni, ko na njih da soglasje župan.

 

 

Pravne posle za krajevno skupnost sklepa predsednik sveta te krajevne skupnosti.

 

 

 

 

 

63. člen

 

 

Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti v naslednjih primerih:

 

 

-      če se po najmanj trikratnem zaporednem sklicu  ne sestane,

 

 

-      če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,

 

 

-      če se ugotovi, da  očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so  skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.

 

 

V primeru, da odstopi večina članov sveta krajevne skupnosti, občinski svet ugotovi, da je prenehal mandat vsem članom sveta krajevne skupnosti.

 

 

V primeru razpustitve sveta krajevne skupnosti in v primeru ugotovitve, da je prenehal mandat vsem članom sveta krajevne skupnosti, imenuje občinski svet začasnega upravitelja, ki do izvolitve novega sveta krajevne skupnosti opravlja njegove naloge.

 

 

V primeru iz prvega ali drugega odstavka tega člena župan razpiše predčasne volitve.

 

 

            Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne  skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.

 

 

 

 

 

V.  POLOŽAJ ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI IN NJENIH PRIPADNIKOV

 

 

64. člen

 

 

            Italijanski narodni skupnosti na območju občine Piran je zagotovljena pravica, da svobodno uporablja svoj jezik, izraža in razvija svojo nacionalno identiteto ter v ta namen ustanavlja organizacije, razvija gospodarske, kulturne, znanstveno– raziskovalne, informacijske in druge dejavnosti, uporablja svoje nacionalne simbole, razvija stike z matičnim narodom in njegovo državo ter uresničuje druge z ustavo, zakonom in tem statutom določene pravice.

 

 

65. člen

 

 

            Delovanje italijanske narodne skupnosti financira država in občina v skladu z ustavo in zakonom.

 

 

66. člen

 

            K odločitvam občinskega sveta, ki se nanašajo na položaj italijanske narodne skupnosti in njenih pripadnikov, morajo dati soglasje predstavniki italijanske narodne skupnosti v občinskem svetu. Le-ti morajo pred odločitvijo o soglasju pridobiti soglasje sveta samoupravne narodne skupnosti.

 

 

Predstavniki italijanske narodne skupnosti, izvoljeni v Občinski svet Občine Piran, morajo pred odločitvijo o soglasju k zadevam, ki se nanašajo na posebne pravice pripadnikov italijanske narodne skupnosti, pridobiti soglasje Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti.

 
 

            Na položaj italijanske narodne skupnosti in njenih pripadnikov se nanašajo zlasti odločitve na naslednjih področjih:

 

 

-      uresničevanje pravic narodne skupnosti,

 

 

-      razvoj vzgoje in izobraževanja v italijanskem jeziku, uresničevanje soustanoviteljskih pravic v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom,

 

 

-      razvoj nacionalne kulture italijanske narodne skupnosti,

 

 

-      razvoj narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja,

 

 

-      imenovanje naselij, ulic in trgov ter uporabo krajevnih imen na narodnostno mešanem območju.

 

67. člen

 

 

            Občinska samoupravna narodna skupnost lahko daje občinskim organom pobude, mnenja in predloge v zvezi z vprašanji, pomembnimi za položaj narodne skupnosti in ohranjevanje značilnosti narodnostno mešanih območjih. Občinski organi so dolžni obravnavati te pobude, mnenja in predloge ter o njih odločati.

 

Občinska samoupravna narodna skupnost lahko daje občinskim organom pobude, mnenja in predloge v zvezi z vprašanji pomembnimi za položaj narodne skupnosti, zlasti glede ohranitve in razvoj območja, s posebnim poudarkom na varovanju kulturne in arhitekturne dediščine.

 
     
 

68. člen

 

 

            Občanom italijanske narodnosti  na narodnostno mešanem območju je zagotovljena predšolska vzgoja in osnovno šolanje v maternem jeziku.

 

 

 

 

 

69. člen

 

 

            Na narodnostno mešanem območju občine Piran sta uradna jezika slovenščina in italijanščina.

 

 

            Sodni in upravni postopki ter postopki o prekrških v občini se vodijo tudi v italijanskem jeziku, kadar stranka, ki je pripadnik italijanske narodnosti, to zahteva.

 

 

            Organ, ki vodi postopek, mora pripadnika italijanske narodne skupnosti opozoriti na njegove pravice v zvezi z uporabo jezika.

 

V odnosih z občinskimi in državnimi organi ter drugimi javnimi organizacijami, ki imajo sedež na dvojezičnem območju občine, imajo pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki živijo izven narodno mešanega območja, enake pravice kot tisti, ki živijo na narodno mešanem območju.

 
 

 

 

 

70. člen

 

 

            Organi občine in nosilci javnih pooblastil na območju občine poslujejo s pripadniki italijanske narodne skupnosti v italijanščini.

 

 

            Vročitev pisanja pripadniku italijanske narodne skupnosti se šteje za pravilno opravljeno, ko je pisanje pravilno vročeno v italijanskem jeziku.

 

 

            Razglasi in sporočila občinskih organov in nosilcev javnih pooblastil morajo biti dvojezični in predstavljeni enakomerno.

 

 

            Obrazci in uradne listine, namenjeni občanom, morajo biti dvojezični.

 

 

 

 

 

71. člen

 

 

            Posamični akti v postopkih, v katerih je udeležen vsaj en pripadnik italijanske narodnosti, se izdajajo tudi v italijanskem jeziku. Akt, ki se izda v italijanskem jeziku, se tudi šteje za izvirnik.

 

 

72. člen

 

 

            Če sta zakonca pripadnika italijanske narodne skupnosti, poteka sklepanje zakonske zveze v italijanskem jeziku. Če je samo eden od zakoncev pripadnik italijanske narodne skupnosti, poteka sklepanje zakonske zveze v italijanskem in slovenskem  jeziku, če se zakonca sporazumno ne odločita za en jezik.

 

 

73. člen

 

 

            V občinskih organih, javnih podjetjih in zavodih ter pri nosilcih javnih pooblastil morajo biti predvidena in zasedena delovna mesta, na katerih je obvezno znanje slovenskega in italijanskega jezika.

 

 

74. člen

 

 

            Organi občine in krajevnih skupnosti, javnih podjetjih in zavodov ter nosilci javnih pooblastil, ki imajo sedež na dvojezičnem območju, so na vlogo ali peticijo, ki jo nanje v italijanskem jeziku naslovi občan italijanske narodnosti, dolžni odgovoriti v italijanskem jeziku.

 

 

75. člen

 

 

Javni napisi na narodnostno mešanem območju so dvojezični.

 

 

 

 

 

76. člen

 

 

            Na uradnih javnih prireditvah je potrebno zagotoviti smiselno dvojezično napovedovanje, primerno sodelovanje pripadnikov italijanske narodne skupnosti in nastope v italijanskem jeziku.

 

 

77. člen

 

 

            Vsakdo je dolžan upoštevati izvirno osebno ime pripadnika italijanske narodne skupnosti in ga pri zapisovanju ne sme spreminjati.

 

 

 

 

 

VI. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI

 

 

78. člen

 

 

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

 

 

 

 

 

1. ZBOR OBČANOV

 

 

79. člen

 

 

Občani na zboru občanov:

 

 

-      obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

 

 

-      obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi

 

 

občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

 

 

-      obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,

 

 

-      predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter ulic,

 

 

-      opravljajo naloge zborov volilvcev v skladu z zakonom,

 

 

-      dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja

 

 

občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

 

 

-      oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,

 

 

-      obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

 

 

Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati.

 

 

Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

 

     
 

80. člen

 

 

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.

 

 

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali  sveta krajevne skupnosti.

 

 

     Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti.

 

 

     Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise.

 

 

  Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.

 

 

 Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

 

 

81. člen

 

 

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

 

 

Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.

 

 

 

 

 

82. člen

 

 

Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

 

 

Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

 

 

Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve, ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

 

 

 

 

 

2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE

 

 

83. člen

 

 

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

 

 

Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana  ali člana občinskega sveta.

 

Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

 

 

84. člen

 

 

Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.

 

 

 Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.

 

 

Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

 

 

85. člen

 

 

Referendum se  opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

 

 

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

 

 

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

 

 

Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel do konca njegovega mandata.

 

 

 

 

 

86. člen

 

 

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

 

 

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj tristo volivcev v občini. Volivci dajejo podporo pobudi na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

 

 

Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

 

 

 Če  župan meni, da pobuda z zahtevo ni  oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

 

 

Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

 

     
 

87. člen

 

 

Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

 

 

Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom število volivcev iz prejšnjega člena.

 

 

 

 

 

88. čen

 

 

Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.

 

 

Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prosti dan.

 

 

 Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa  in dan glasovanja.

 

 

Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

 

 

Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

 

 

89. člen

 

 

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

 

 

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

 

 

90. člen

 

 

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

 

 

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

 

 

Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

 

 

3. SVETOVALNI REFERENDUM

 

 

91. člen

 

 

Občinski svet  lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

 

 

Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

 

 

Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.

 

 

Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

 

 

 

 

 

4. DRUGI REFERENDUMI

 

 

92. člen

 

 

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če  tako določa zakon.

 

 

Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

 

 

Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.

 

 

 

 

 

5. LJUDSKA INICIATIVA

 

 

93. člen

 

 

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

 

 

Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

 

 

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

 

 

Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

 

 

 

 

 

94. člen

 

 

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

 

 

 

 

 

VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

 

 

95. člen

 

 

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.

 

 

Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:

 

 

-         neposredno v okviru občinske uprave,

 

 

-         z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,

 

 

-         z dajanjem koncesij,

 

 

-         z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

 

 

Način in pogoje izvajanja javnih služb predpiše občinski svet z odlokom, če zakon ne določa drugače.

 

 

96. člen

 

 

            Na področju družbenih dejavnosti občina zagotavlja javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:

 

 

-          predšolska vzgoja in varstvo otrok,

 

 

-         osnovnošolsko izobraževanje,

 

 

-         osnovno zdravstvo in lekarna,

 

 

-         socialno varstvo,

 

 

-         kultura,

 

 

-         knjižničarstvo.

 

 

Občinski svet sprejme odlok o načinu opravljanja javne službe na področju socialnega varstva in s proračunom zagotavlja sredstva za financiranje naslednjih dejavnosti: osebno pomoč, pomoč družini na domu, pomoč pri uporabi stanovanja.

 

 

Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih,  športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.

 

 

97. člen

 

 

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanavlja javne zavode ali javna podjetja skupaj z drugimi občinami.

 

 

 

 

 

98. člen

 

 

Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:

 

 

-         oskrbo s pitno vodo,

 

 

-         ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

 

 

-         odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,

 

 

-         javno snago in čiščenje javnih površin,

 

 

-         urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,

 

-         pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in   zračnikov zaradi varstva zraka,

 

 

-         gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,

 

 

-         vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon.

 

 

 

 

 

99. člen

 

 

Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

 

 

 

 

 

100. člen

 

 

Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.

 

 

101. člen

 

 

Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

 

 

V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

 

 

VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

 

 

102. člen

 

 

Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premičnine v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

 

 

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

 

Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem sprejme občinski svet, pri čemer lahko pooblasti župana, da sprejme letni načrt za nepremičnine pod določeno vrednostjo. Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja sprejme na podlagi letnega načrta župan, razen v primeru menjave nepremičnega premoženja. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je, v skladu s proračunom in drugimi splošnimi akti, pristojen župan. Občinski svet skladno z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem občine, določi tudi skupno vrednost pravnih poslov, ki jih lahko upravljalci občinskega premoženja sklenejo izven veljavnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem.

 

 

            Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena namenska finančna sredstva.

 

 

            Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določajo predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. 

 

 

103. člen

 

 

Občina pridobiva prihodke iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom ter z upravljanjem svojega premoženja.

 

 

104. člen

 

 

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.

 

 

Proračun občine se sestavi v skladu z zakonom.

 

 

V proračunu so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti.

 

 

 

 

 

105. člen

 

 

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

 

 

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

 

 

106. člen

 

 

 Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.          

 

 

107. člen

 

 

            Proračun občine sprejme svet z odlokom, po postopku, ki je določen v zakonu, statutu in  poslovniku sveta.

 

 

            Rebalans proračuna se sprejme na način in po postopku kot se sprejema proračun.

 

 

            Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občina in krajevne skupnosti.

 

 

          Posredni uporabnik občinskega proračuna so pravne osebe, kot jih določa veljavna zakonodaja.

 

 

108. člen

 

 

Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana  z odlokom.

 

 

V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.

 

Župan v juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta.

 
 

109. člen

 

 

Proračun občine mora biti sprejet praviloma pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.

 

 

Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se finaciranje nadaljuje na podlagi prejšnjega proračuna.

 

Župan predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto oziroma sprememb občinskega proračuna občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna oziroma sprememb proračuna Državnemu zboru. Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun.

 

 

 O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.

 

 

Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine.

 
     
 

110. člen

 

 

Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon, odlok občine ali sklep pristojnega organa, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov na podlagi pričakovanih prihodkov in odpre nov konto za ta namen.

 

 

 

 

 

111. člen

 

 

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ pet odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.

 

 

O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

 

 

 

 

 

112. člen

 

 

Občina oblikuje svoje rezerve v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo.

 

 

 Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.

 

 

             Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine zakonsko določeno višino.

 

 

113. člen

 

 

                  Občinske rezerve se uporabljajo v skladu z zakonom. Župan je pristojen za odločanje o uporabi sredstev rezerve do zneska, določenega v letnem proračunu.

 

 

 

 

 

114. člen

 

 

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

 

Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu praviloma do konca marca tekočega leta.

 

 

115. člen

 

 

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.

 

 

 

 

 

116. člen

 

 

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.

 

 

O soglasju odloča občinski svet, ki odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.

 

 

IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

 

 

1. Splošni akti občine

 

 

117. člen

 

 

   Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.

 

 

  Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

 

 

   Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

 

 

 

 

 

118.  člen

 

 

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ureja temeljna vprašanja v zvezi z nalogami in organizacijo občine ter druga najpomembnejša vprašanja za delovanje občine.

 

 

Statut sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

 

 

 

 

 

119. člen

 

 

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta, njegovih delovnih teles ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

 

 

 

 

 

120.  člen

 

 

Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

 

 

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

 

 

121. člen

 

 

Z odredbo uredi občina  določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.        

 

 

122. člen

 

 

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka zaradi njihovega izvrševanja.  

 

 

123. člen

 

 

Z navodilom se za izvršitev posameznih določb zakona, statuta, odloka ali drugega predpisa občine predpisuje način ravnanja organov občinske uprave ali drugih izvrševalcev predpisov iz občinske pristojnosti.     

 

 

124. člen

 

 

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine, ki ga s sklepom določi občinski svet, in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

 

 

V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski  svet.

 

 

 

 

 

2. Posamični akti občine

 

 

125. člen

 

 

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

 

 

S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

 

 

 

 

 

126. člen

 

 

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske  uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

 

 

O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

 

 

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

 

 

 

 

 

X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH

 

 

SKUPNOSTI

 

 

127. člen

 

 

Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.

 

 

 

 

 

128. člen

 

 

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

 

 

129. člen

 

 

Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

 

 

 

 

 

130. člen

 

 

Župan lahko začne ali vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

 

 

131. člen

 

 

Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski  svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

 

 

 

 

 

XI. POSTOPEK ZA SPREMEMBO STATUTA

 

 

132. člen

 

 

            Spremembo statuta lahko predlaga župan, najmanj četrtina članov občinskega sveta ali pet odstotkov volivcev v občini.

 

 

            Če je statut potrebno spremeniti zaradi  uskladitve z zakonom, je spremembe dolžan predlagati župan.

 

 

            Spremembe statuta se izvedejo po postopku, ki je predpisan za njegov sprejem.

 

 

 

 

 

Statut občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 10/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

 

 

           

 

 

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

133. člen

 

 

Občina in krajevne skupnosti morajo uskladiti svoje akte s tem statutom do 31. 12. 1999

 

 

 

 

 

134. člen

 

 

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 8/95, 45/97 31/98 in Uradni list RS, št. 7/96), Odlok o določitvi območij krajevnih skupnosti v občini Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 6/96) in Odlok o volitvah v svete krajevnih skupnosti občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 4/96).

 

 

135. člen

 

 

            Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.

 

 

 

 

 

Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic 15/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

 

 

 

 

 

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

10. člen

 

 

Krajevne skupnosti so dolžne Pravila krajevnih skupnosti uskladiti z določili sprememb statuta v roku tridesetih dni od uveljavitve teh sprememb. Določila Statuta in njegovih sprememb veljajo neposredno.

 

 

11. člen

 

 

Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic. Določila o številu članov sveta krajevnih skupnosti se pričnejo uporabljati s prvimi naslednjimi volitvami članov sveta krajevnih skupnosti.

 

 

 

 

 

Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev Statuta Občine Piran preneha veljati Odlok o določitvi volilnih enot za izvedbo volitev v svete krajevnih skupnosti v Občini Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/2002).

 

 

 

 

 

Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/2007) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

 

 

 

 

 

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

18. člen

 

 

Krajevne skupnosti so dolžne Pravila krajevnih skupnosti uskladiti z določbami sprememb statuta v roku tridesetih dni od uveljavitve teh sprememb.

 

 

Določbe Statuta in njegove spremembe veljajo neposredno.

 

 

 

 

 

19. člen

 

 

Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati in se začnejo uporabljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic, razen prvega odstavka 6. člena, ki se prične uporabljati po prvih rednih volitvah po uveljavitvi sprememb in dopolnitev Statuta.

 

 

 

 

 

Številka: 01501-4/1999-2007

 

 

Piran, 27. 11. 2007

 

 

                                                                                 Župan Občine Piran

 

                                                                                      Tomaž Gantar  
     

Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Piran (Uradni list Republike Slovenije, št. 112/2013) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:

 
     
 

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 
 

31. člen

 
 

Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.                                   

 

Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor