Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. SRS št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Ur. l. RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor je Mestni svet na 37. seji dne 22. oktobra 1997 sprejel
ODLOK
o zazidalnem načrtu
dela območja S-8 in Š-8/1 - Pristan v Mariboru
1. Splošne določbe
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje S-8 in Š-8/1 Pristan v Mariboru, ki ga je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor pod številko 30-07/96, septembra 1997.
S tem odlokom se sprejmejo Spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta dela območja S8 in Š8/1 - Pristan v Mariboru , ki ga je izdelal URBIS d.o.o. Maribor, Svetozarevska 6, pod številko ZN-55/02.
1. a člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta dela območja S-8 in Š-8/1, ki ga je izdelalo podjetje OSA arhitekti d.o.o., Strma ulica 13, 2000 Maribor, pod številko projekta 10-81.
1.b člen Sprejmejo se spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje S-8 in Š-8/1 Pristan v Mariboru (MUV št. 27/97, 24/02, 23/10 in 12/12-teh.popr.), ki ga je izdelalo podjetje OSA arhitekti d.o.o. Maribor, Strma ulica 13, Maribor, št. proj. 15/176, z datumom junij 2017.
2. člen
Zazidalni načrt iz 1. člena vsebuje:
A Tekstualni del
B Soglasja in mnenja pristojnih organov
C Grafični del
1.
Izsek iz Srednjeročnega plana občine Maribor (spremembe in dopolnitve 1993)
M 1: 5000
2.
Obstoječe stanje z mejo območja obdelave
M 1: 500
3.
Zazidalna situacija z zasnovo ureditve zelenih površin
4.
Kletna etaža s prikazom podzemnih garaž
5.
Funkcionalno oblikovalski pogoji
6.
Situacija prometnih površin s prometnim režimom
7.
Situacija prometnih površin - višinska ureditev
8.
Situacija prometnih površin - horizontalni podatki
9.
Podolžni profili cest
10.
Shematski prerez skozi območje
11.
Situacija komunalnih naprav
12.
Karta rušitev
13.
Tehnični elementi za zakoličenje objektov - kletna etaža
14.
Tehnični elementi za zakoličenje objektov - pritličje
15.
Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel
16.
Položaj, velikost in namembnost novih gradbenih parcel v odnosu do obstoječih
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta iz prejšnjega člena vsebujejo tekstualni del, grafični del in soglasja pristojnih organov in organizacij.
A. TEKSTUALNI DEL
1. Obrazložitev pogojev za posege v prostor
2. Osnutek odloka o spremembah ZN
3. Pogoji in soglasja k ZN
B. GRAFIČNI DEL
Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana - urbanistična zasnova - namenska raba površin M - 1 : 5000
Posnetek obstoječega stanja z mejo obdelave zazidalnega načrta M - 1 : 500
Situacija rušitev M - 1 : 500
Zazidalna situacija z zasnovo ureditve zelenih površin M - 1 : 500
Funkcionalno oblikovalski pogoji M - 1 : 500
Situacija prometa s prikazom podzemnih garaž M - 1: 500
Značilni prerezi M - 1 : 500
Situacija komunalnih naprav M - 1 : 500
Tehnični elementi za zakoličenje objektov M - 1 : 500
Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel M - 1: 500
Položaj, velikost in namembnost novih gradbenih parcel v odnosu do obstoječih M - 1 : 500
Kopija uradnega katastrskega načrta M - 1 : 500
Zazidalni načrt vsebuje:
A. ODLOK
B1 - Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana
–
urbanistična zasnova – namenska raba površin
M – 1 : 5000
B2 - Posnetek obstoječega stanja z mejo obdelave zazidalnega načrta
in situacijo rušitev
M – 1 : 500
B3 - Zazidalna situacija z zasnovo ureditve zelenih površin in funkcionalno oblikovalskimi pogoji
B4 - Situacija prometa
M - 1 : 500
B5 - Značilni prerezi
B6 - Situacija komunalnih naprav
B7 - Tehnični elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel
C. PRILOGE
- Obrazložitev pogojev za posege v prostor
- Smernice in mnenja k spremembam in dopolnitvam ZN
- Strokovne podlage
- Povzetek za javnost«
2.a člen
SPLOŠNI DEL:
- izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
ODLOK O LOKACIJSKEM NAČRTU
KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA
Načrt namenske rabe prostora
1. Izsek iz kartografske dokumentacije prostorskega plana Mestne občine
Maribor
1.1. Izsek iz veljavnega ZN
M – 1 : 1000
Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije
2. Območje sprememb in dopolnitev ZN z obstoječim parcelnim stanjem
Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji
3. Zazidalna situacija
3.1. Funkcionalno oblikovalski pogoji
3.2. Prometno tehnična situacija
3.3. Zbirni načrt komunalnih vodov in priključkov
3.4. Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov
SEZNAM PRILOG sprememb in dopolnitev ZN
- Izvleček iz strateškega prostorskega akta
- Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
- Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve z njihovimi povzetki
- Smernice, mnenja in projektni pogoji
- Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani
pri izdelavi sprememb in dopolnitev ZN
- Grafike nagrajenih natečajnih rešitev, ki prikazujejo okvirno umestitev novega objekta UGM
II. Obseg ureditvenega območja
3. člen
Območje obdelave sega na severu do Koroške ceste, na vzhodu do Vodnikovega trga in Pristaniške ulice, na jugu do Drave in na zahodu do Strme ulice.
Območje je omejeno z naslednjimi parcelami, začenši z vogalom Strme ulice in Koroške ceste v smeri urinega kazalca: na severu pare. št. 2165/1 - Koroška cesta, na vzhodu parc.št. 2161 in 2181 - Pristaniška ulica, na jugu parc.št. 2186 - Ulica ob bregu in na zahodu parc.št. 2184 - Strma ulica.
Območje obdelave obsega naslednje parcele: k.o. Koroška vrata 2042, 2043, 2044/1, 2044/2, 2045, 2046, 2047, 2048, 2049, 2050/1, 2050/2, 2051/1, 2051/2, 2051/3, 2052, 2053, 2054/1, 2054/2, 2054/3, 2054/4, 2054/7, 2054/8, 2055, 2056, 2058, 2059, 2060, 2061, 2062, 2063, 2064, 2065, 2066/1, 2066/2, 2066/3, 2067, 2068, 2069, 2070, 2071, 2072, 2073, 2074, 2075, 2076, 2077/1, 2077/2, 2078, 2079, 2080, 2081/1, 2081/2, 2082, 2083, 2084, 2085, 2085, 2086, 2087, 2088/1, 2088/2, 2089/1, 2089/2, 2090/1, 2090/2, 2091/1, 2091/2, 2092/1, 2092/2, 2092/3, 2092/4, 2092/9, 2092/10, 2092/11, 2092/12, 2092/4, 2093/1, 2093/2, 2093/3, 2094/1, 2094/2, 2094/3, 2096, 2097/1, 2097/2, 2098/1, 2098/2, 2099/1, 2099/2, 2099/3, 2099/4, 2100/1, 2100/2, 2100/3, 2100/4, 2100/5, 2100/6, 2101, 2102/1, 2102/2, 2102/3, 2103/1, 2103/2, 2103/6, 2103/7, 2103/8, 2104/1, 2104/2, 2104/3, 2104/4, 2105/1,2105/2, 2105/3, 2106/1, 2106/2, 2106/3, 2106/4, 2107, 2108/1, 2108/2, 2109, 2110/1, 2110/2, 2111, 2112, 2113, 2114, 2115, 2116, 2117, 2118, 2119/1, 2119/2, 2119/3, 2120, 2121, 2122/1, 2122/2, 2185/, 2186, 2187, 2188/2.
Območje obdelave sega na zahodu do Strme ulice, na severu do Koroške ceste, na vzhodu do Vodnikovega trga in Pristaniške ulice ter na jugu do Drave.
Območje je omejeno z naslednjimi parcelami, začenši z vogalom Strme ulice in Koroške ceste v smeri urinega kazalca: na zahodu parc. št. 2184 (Strma ulica), na severu parc. št. 2165/10 (Koroška cesta), na vzhodu parc. št. 2161/16 in 2181/25 (pristaniška ulica) in na jugu parc. št. 2189 (reka Drava) – vse parcele k.o. Koroška vrata.
Območje obdelave je prikazano na grafični prilogi št. B2 - Posnetek obstoječega stanja z mejo obdelave zazidalnega načrta in situacijo rušitev.
3.a člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta iz 1.a člena obsegajo parcele številka: Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema parcele oz. dele parcel št.: 2113/1, 2118/1, 2117/1, 2117/2, 2048/1, 2050/3, 2113/2, 2120/2, 2119/3, 2120/1, 2122/2, 2121, 2122/3, 2122/1, 2186, 2108/1, 2107, 2108/2, 2119/1, 2119/2 in 2185/1– vse k.o. Koroška vrata.
III. Funkcija območja
4. člen
Območje, ki ureja ta zazidalni načrt leži v delu prostorsko planske enote Rt5 - SD (bivše območje S8 in Š8/1). Na obravnavanem območju je predvidena stanovanjska gradnja s poslovnimi prostori, lokali v pritličju in podzemnimi garažami privatnega ali kombinirano privatno-javnega značaja ter izgradnja plavalnega športnega centra.
Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče v ureditvenem območju naselja, površine so namenjene bivanju, športu in spremljajočim dejavnostim. Vrste dopustnih dejavnosti poleg bivanja in športa, ki se dopuščajo so: - oskrbne dejavnosti s področja storitvene obrti in gostinstva, - poslovne in trgovske dejavnosti, ki nimajo značaja trgovskega centra, predvsem trgovine za oskrbo lokalnega prebivalstva in - zdravstvene dejavnosti v povezavi s športom, Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del: - gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave, - tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah, - rekonstrukcije obstoječih in novih objektov ter naprav, - odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb, - funkcionalne spremembe objektov s sodobnejšo tehnologijo, - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, - urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic in - spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti. Vrste dopustnih objektov: - Stanovanjske stavbe (večstanovanjske in stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine). - Nestanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti: - gostilne, restavracije in točilnice (dovoljene samo v karejih 12 in 23 ob Ulici ob bregu in v kareju 17 ob Koroški cesti), - trgovske stavbe in stavbe za druge storitvene dejavnosti, - garaže in pokrita parkirišča, kolesarnice, - stavbe splošnega družbenega pomena, - drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, - nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil tega od loka. - Objekti prometne infrastrukture. - Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
4.a člen Na območju iz člena 1.a in 3.a so predvideni: zgradba Umetnostne galerije Maribor (v nadaljevanju UGM) s pomožnimi in tehničnimi prostori ter objekti za dopolnilne dejavnosti osnovni dejavnosti ter ureditev odprtih prostorov.
IV. Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
5. člen
Območje obravnave se navezuje na strnjeno zazidavo historičnega mestnega središča na vzhodu in novejšo stanovanjsko zazidavo na zahodu. Na sredi območja je locirano obstoječe pokrito kopališče Pristan, obstoječa pretežno stanovanjska poselitev pa ga obdaja na vzhodnem, severnem in zahodnem robu.
Gradbene linije so obvezne in so v grafičnih prilogah označene s polno črto.
Gradbene meje so spremenljive in so v grafičnih prilogah označene s prekinjeno črto. Možna odstopanja so ± 2 m.
Višinska kota pritličja objektov se lahko spremeni za ±1 m.
Število in gabariti garažnih etaž se določijo na osnovi potreb in tehničnih zmožnosti v posameznem primeru. Podatki o kapacitetah garaž na listu ,Situacija prometa s prikazom podzemnih garaž so informativni. Dejansko število se določi na osnovi projekta. V uvozih in izvozih v garaže, ki se nahajajo pod okni stanovanj, je potrebno načrtovati dostop tako, da je vhodna zapora (garažna vrata, zapornica ...) umaknjena v notranjost objekta vsaj za 5 m. če to ni mogoče je potrebno na tehnično-sanitarno ustrezen način rešiti zaščito stanovanjskih prostorov pred hrupom in izpušnimi plini v oddaljenosti 6 m od odprtine dostopa v garažo.
5.1 Kare 1, 3, 5 in objekt 9
Objekti se bodo z vzdolžno lamelo ob Koroški cesti gabaritno, to je z višino fasadnega venca in višino slemena prilagodili sosednjim objektom na vzhodni (objekta 1 in 3), oz. zahodni strani (objekt 5). Možna odstopanja so ± 0,50 m. Večja odstopanja so možna samo lokalno, za izvedbo morebitnih arhitekturnih poudarkov. Objekti morajo imeti proti Koroški cesti poševno streho v enakem naklonu kot sosednji objekt. Kritina mora biti opečna ali iz drugih ustreznih materialov.
Dvoriščne lamele višinsko ne smejo presegati kote venca objekta ob Koroški cesti.
Objekt 9 se bo izvedel kot zaključni objekt slepe fasade obstoječega objekta na Strmi ulici. Višina objekta, naklon strehe in kritina se določa pod pogoji, opredeljenimi v prvem odstavku točke 5.1 tega člena.
Pod dvorišči objektov se bodo izvedle podzemne garaže z dovozom iz južne strani - ceste ,AČ.
V pritličjih objektov proti ulicam bo nameščen javni program (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost) z dnevnim obratovalnim časom. Etaže objektov bodo namenjene stanovanjskemu in poslovnemu programu.
Hiša na Koroški 41 se lahko nadzida za eno etažo do višine sosednjih hiš. Višina se določa po pogojih opredeljenih v prvem odstavku točke 5.1 tega člena.
Novi objekti ob Koroški cesti bodo imeli proti ulici umaknjeno pritličje za 1 - 2 m od fasadne linije obstoječih objektov.
5.2 Kare 7, 8, 10, 11, 14, 15 in 16
Objekti so določeni z gradbenimi linijami lamel in z nezazidano na jug ali zahod odprto stranico zelenega atrija. Pod objekti so garaže, ki služijo programu objektov in so dimenzionirane v skladu z zmogljivostmi objekta. Objekt številka 15 ima dva (2) garažna uvoza iz Ribiške ulice. V pritličjih objektov proti ulicam bo nameščen javni program (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost) z dnevnim obratovalnim časom ali stanovanjski program. Etaže objektov so namenjene stanovanjskemu programu.
Vzdolžne lamele objektov v karejih 7, 8, 10 in 11 (vzporedne s Koroško cesto) so etažnosti K+P+3, prečne so enake etažnosti ob pogoju, da se lahko v zadnji etaži pozida največ 70 % bruto površine tipične etaže.
5.3 Objekt 13 - športni center Pristan
Objekt kopališča se bo dozidal v več fazah in v gabaritih, ki so razvidni iz grafičnih prilog. Potrebne parkirne kapacitete za celoten program kopališča Pristan bodo zagotovljene v delno javni garažni hiši pod objekti v kareju 5 na severni strani kopališča. Dostop za oskrbo poslovnih prostorov na objektu kopališče se organizira preko pločnika in parkirišča ob promenadi na južni strani.
5.4 Kare 12
Objekti so določeni z južno fasadno linijo. Pritličja objektov proti ulici Ob bregu so umaknjena v notranjost. Objekti so dostopni za stanovalce s severne strani, za uporabnike javnih lokalov pa iz južne strani.
Objekt 12.1 bo imel pokrita parkirna mesta za stanovalce v objektu, objekt 12.2, 12.3 pa v garažah karejev 10 in 11 ali v javni garažni hiši Pristan.
V pritličjih objektov proti ulici Ob bregu bo nameščen javni program (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost) z dnevnim obratovalnim časom. Etaže objektov so namenjene stanovanjskemu ali poslovnemu programu.
5.5 Kare 17, 18, 21 in 22
Objekti so določeni z zahodno gradbeno linijo proti Ribiški ulici, južno proti ulici E in severno proti novemu trgu. Severna fasadna linija se navezuje na severo-zahodni vogal obstoječega objekta Koroška cesta 25 v kareju 21. V notranjosti je predpisana južna gradbena linija srednje lamele, ki se navezuje na južni vogal obstoječega objekta Vodnikov trg 5.
Lamele v smeri V-Z so etažnosti K+P+2+M, lamele v smeri S-J pa K+P+1+M. Strehe so dvokapnice z opečno kritino ali iz drugih ustreznih materialov.
Objekti, ki se priključujejo na obstoječe objekte (17.1, 22.1, 22.3), se bodo njihovim gabaritom prilagodili z višino fasadnega venca in višino slemena. Možna odstopanja so ± 0,5 m. Objekti morajo imeti poševno streho z opečno kritino v enakem naklonu kot sosednji obstoječi objekt.
Pod objekti sta garaži, ki služita programu objektov in sta dimenzionirani v skladu s številom stanovanj in potrebnimi parkirnimi mesti za javni program. Garaža pod objekti v kareju 18 in 22 se lahko izvede v več nivojih kot delno javna garažna hiša.
V pritličjih objektov proti ulicam bo nameščen javni (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost) z dnevnim obratovalnim časom ali stanovanjski program. Etaže objektov so namenjene stanovanjskemu ali poslovnemu programu.
5.6 Kare 23
Kare 23 je določen s tremi gradbenimi linijami: proti severu, jugu, vzhodu in gradbeno mejo proti zahodu.
V objektu so garaže, ki služijo programu objektov in so dimenzionirane v skladu z zmogljivostmi objekta.
Garaže se lahko izvedejo tudi kot delno javne. V pritličju objekta bo nameščen javni program (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost) z dnevnim obratovalnim časom, v etažah pa poslovni ali stanovanjski.
Zahodna fasada objekta se od meje z otroškim vrtcem ob Ribiški ulici odmakne za 10 m.
5.7 Sprehajalna pot ob Dravi
Za ureditev sprehajalne poti ob Dravi je potrebno razpisati krajinsko arhitekturni natečaj.
5.8 Rušitve objektov
Objekti, ki niso zaščiteni z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na področju občine Maribor, se na osnovi ustreznega tehničnega mnenja lahko porušijo in nadomestijo z nadomestnimi v enakih gabaritih. Za porušitev je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - območna enota Maribor, Slomškov trg 6.
Območje obravnave se navezuje na strnjeno zazidavo historičnega mestnega središča na vzhodu in novejšo stanovanjsko zazidavo na zahodu. Na sredi območja je locirano obstoječe pokrito kopališče Pristan, obstoječa pretežno stanovanjska poselitev ga obdaja na vzhodnem, severnem in zahodnem robu.
Gradbene meje so spremenljive in so v grafičnih prilogah označene s prekinjeno črto. Višinska kota pritličja objektov se lahko spremeni za ± 1m.
Število in gabariti garažnih etaž se določijo na osnovi potreb in tehničnih zmožnosti v posameznem primeru v projektni dokumentaciji. Pri uvozih in izvozih v garaže, ki se nahajajo pod okni stanovanj, je potrebno načrtovati dostop tako, da je vhodna zapora (garažna vrata, zapornica, ...) umaknjena v notranjost objekta vsaj za 5 m. Če to ni mogoče je potrebno na tehnično-sanitarno ustrezen način rešiti zaščito stanovanjskih prostorov pred hrupom in izpušnimi plini v oddaljenosti 6 m od odprtine dostopa v garažo.
Gradnja kleti je možna tudi v več etažah, odvisno od potreb in geomehanskih možnosti (tudi izven gabarita nadzemnega dela objekta, vendar v sklopu lastnega funkcionalnega zemljišča) ni pa obvezna.
Objekti se bodo z vzdolžno lamelo ob Koroški cesti gabaritno, to je z višino fasadnega venca objekta in višino slemena prilagodili sosednjim objektom na vzhodni, oz. zahodni strani. Možna odstopanja višinskega gabarita so ± 0,50 m. Večja odstopanja so možna samo lokalno, za izvedbo morebitnih arhitekturnih poudarkov. Objekti morajo imeti proti Koroški cesti poševno streho v enakem naklonu kot sosednji objekt. Kritina mora biti opečna ali iz drugih ustreznih materialov, ki jih potrdi ZVKD Maribor.
Vogalni objekt ob Strmi ulici in Koroški cesti se bo izvedel kot povezovalni objekt slepe fasade obstoječega objekta na Strmi ulici in predvidenega objekta ob Koroški ulici. Višina objekta, naklon strehe in kritina bo prilagojena objektu na Koroški cesti 47. Višinski gabarit objekta bo enovit. Oblikovanje objekta se opredeli s projektno dokumentacijo in mora upoštevati merila in pogoje nosilcev urejanja prostora. Uvoz in izvoz na zemljišče, bo urejen iz Strme ulice. Hiša ob Strmi ulici, ki meji na vogalni objekt se lahko nadzida za eno etažo.
Za novo grajene objekte se bodo na dvoriščni strani objektov izvedle podzemne garaže z dovozom iz južne strani – ceste A. Razen če je določeno drugače.
V pritličjih objektov proti ulicam bo nameščen javni program (poslovna, trgovska, mirna obrtna dejavnost) z dnevnim obratovalnim časom ali stanovanjska dejavnost. Etaže objektov bodo namenjene stanovanjskemu in poslovnemu programu, ali samo stanovanjskemu ali samo poslovnemu programu.
Hiša na Koroški 41 se lahko nadzida za eno etažo do višine sosednjih hiš.
Objekti v teh karejih so izvedeni in za njih veljajo pogoji za obstoječe objekte iz 4.člena.
Kare 7, 8, 10, objekt 12
Objekti so določeni z gradbenimi linijami lamel in z nezazidano na jug odprto stranico zelenega atrija. Pod objekti so garaže, ki služijo programu objektov in so dimenzionirane v skladu z zmogljivostmi objekta. V pritličjih objektov proti ulicam je lahko umeščen javni program, v pritličjih objektov v notranjosti kareja bo umeščen stanovanjski program. Etaže objektov so namenjene stanovanjskemu programu.
Vzdolžne lamele objektov (vzporedne s Koroško cesto) so etažnosti K+P+3, prečne so enake etažnosti ob pogoju, da se lahko v zadnji etaži pozida največ 70 % bruto površine tipične etaže.
Objekt 12 je z južno fasado poravnan z linijo obstoječega objekta na vzhodni strani.
V pritličjih objektov proti ulici Ob bregu (objekt 12) bo nameščen javni program (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost) z dnevnim obratovalnim časom. Etaže objektov so namenjene stanovanjskemu programu.
Objekti so določeni z zahodno gradbeno linijo proti Ribiški ulici, južno proti ulici E in severno.
Objekti, ki se priključujejo na obstoječe objekte, se bodo njihovim gabaritom prilagodili z višino fasadnega venca in višino slemena. Možna odstopanja višinskega gabarita so ± 0.5m. Objekti morajo imeti poševno streho z opečno kritino v enakem naklonu kot sosednji obstoječi objekt.
Pod objekti sta garaži, ki služita programu objektov in sta dimenzionirani v skladu s številom stanovanj in potrebnimi parkirnimi mesti za javni program. Garaža se nahaja pod objekti in atriji med objekti. Velikost je prilagojena zahtevam programa. Garaža se lahko izvede v več nivojih kot delno javna garažna hiša.
V pritličjih objektov proti ulicam bo nameščen javni (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost – samo v objektu ob Koroški cesti v kareju 17) z dnevnim obratovalnim časom ali stanovanjski program. Etaže objektov so namenjene stanovanjskemu ali poslovnemu programu.
V kareju 20 se nahaja obstoječi otroški vrtec. Vrtec se rekonstruira in dozida.
V kareju 23 se na južni strani ob ulici Ob bregu nahaja objekt tiskarne, ki je predvidena za rušitev ali rekonstrukcijo. V primeru rušitve se na območju postavi objekt etažnosti K+P. Gradbena linija, ki se nahaja ob Ulici Ob bregu je poravnana z gradbeno linijo obstoječih objektov na zahodni strani.
V objektu v ulici Ob bregu bo nameščen javni (poslovna, trgovska, mirna obrtna ali gostinska dejavnost z dnevnim obratovalnim časom ali stanovanjski program.
V severnem delu kareja 23 je predvidena gradnja objekta etažnosti K+P+1+M, višina objekta se poenoti z objektom ob Pristaniški ulici – vzhodno od objekta.
Pod objektoma v kareju je predvidena garaža, ki se lahko iz vaja fazno.
Ograje - so dovoljenje kot enostavni objekti. Lahko so postavljene največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Med sosedska ograja lahko stoji tudi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Ograja mora biti izvedena kot žičnata, transparentna ali ozelenjena. Višina zidanega dela ne sme presegati 0,50 m.
Za ureditev sprehajalne poti ob Dravi je potrebno upoštevati rešitve iz izvedenega mednarodnega natečaja za ureditev nabrežja reka Drave.
Objekti, ki niso zaščiteni z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na področju občine Maribor, se na osnovi ustreznega tehničnega mnenja lahko porušijo in nadomestijo z nadomestnimi. Za porušitev je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – območna enota Maribor, Slomškov trg 6. Rušitve so prikazane na karti št. B2 »Posnetek obstoječega stanja z mejo obdelave zazidalnega načrta in situacija rušitev.
5.a člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se nanašajo na umestitev objekta UGM in ostalih spremljevalnih objektov skladno z nagrajeno natečajno rešitvijo in usmeritvami pristojnih služb. Območje je podkleteno. V klet je možno umestiti parkirne, tehnične in druge spremljevalne prostore. Višinski gabarit je skladen z nagrajeno natečajno rešitvijo. Ta omejitev velja za zgornjo koto zadnje plošče, nad to koto je dovoljena le izvedba prostorov za tehnične naprave, strojne instalacije in telekomunikacijske naprave. Objekti bodo priključeni na komunalno in energetsko infrastrukturo, kot jo predvideva sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta. Območje južno od galerije se oblikuje v skladu z nagrajeno natečajno rešitvijo mednarodnega natečaja EPK – Drava 2012. 5.b člen (usmeritve glede posegov na obstoječih objektih) Objekte, ki jih natečajna rešitev predvideva za rušitev je dopustno podreti, na objektu Pristaniška ulica 8 (parc. št. 2119/1) pa so dopustna le vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminja zunanji gabarit in konstrukcijsko zasnovo objekta. Dopustne so tudi sprememba namembnosti v javno vsebino in dozidave na severnem robu objekta.
V. Tolerance
VI. Prometna ureditev
7. člen
V sklopu zazidalnega načrta je potrebno urediti, oz. zgraditi naslednje ulice:
Izgradnja Ulice Ob bregu in ureditev peš promenade
Ulica Ob bregu se uredi za dvosmerni promet, na severni strani se uredi peš pločnik v minimalni širini 2 m in pas pravokotnega parkiranja za osebna vozila. Na južni strani se uredi peš promenada s kolesarsko stezo v skupni širini 6,5 m. Podrobnejša ureditev se določi v projektni dokumentaciji.
Ureditev Koroške ceste
Koroška cesta ostaja dvopasovna, dvosmerna z razširjenimi pločniki in kolesarskimi stezami, kjer je to možno. V območju zavarovanih objektov ob koroški cesti se profil ceste prilagodi prostorskim zmožnostim. Ob soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine se hodniki za pešce lahko v skladu z njihovimi napotki izvedejo delno v pritličjih objektov. Izvede se priključek Ribiške ulice na Koroško cesto z novim priključevalnim pasom.
Interno prometno omrežje
Znotraj območja se uredi interno prometno omrežje z navezavo na Ulico Ob bregu in Strmo ulico. Ulice so dvopasovne, dvosmerne z obojestranskim pločnikom in vzdolžnim parkiranjem.
Parkiranje
Parkiranje za stanovalce se zagotovi v podzemnih garažah v posameznih objektov.
Javne parkirne površine se zagotovijo z izgradnjo dveh podzemnih garažnih objektov, pri kopališču Pristan v kareju 5 in v kareju 23.
Na odprtih površinah je 111 parkirnih mest za osebna vozila.
Za potrebe športnega centra se ob Ulici Ob bregu uredijo 3 parkirna mesta za avtobuse.
V sklopu garažnih objektov in pred javnimi objekti je potrebno zagotoviti prostor za parkiranje koles.
V sklopu zazidalnega načrta je potrebno zgraditi oz. obnoviti cestno mrežo.
Ulica A predstavlja podaljšek ulice, ki poteka na severni strani objekta kopališča Pristan. Ulica se dogradi v gabaritu kot podaljšek obstoječe ulice. Na južni strani podaljška se umesti 10 zunanjih parkirnih mest.
Ulica B predstavlja podaljšek ulice, ki je delno že zgrajena in poteka od kopališča Pristan do Strme ulice. Ulica se dogradi v gabaritu kot podaljšek obstoječe ulice. Na južni strani se umesti 8 parkirnih mest.
Ulica C poteka od kopališča Pristan proti podzemni garaži. V delu od peš povezave v smeri S-J do garaže objekta na Strmi ulici 13 poteka denivelirano. Na nivoju terena se uredi tlakovana ploščad ter intervencijska pot, pod nivojem terena dovoz do garaže objekta Strma ulica 13 - Ob bregu 28 in garaže novopredvidenih objektov severno od ulice C.
Ulica Ob bregu se uredi za dvosmerni promet do ceste, ki poteka po zahodni strani obstoječega kopališča Pristan, od te ceste proti peš brvi pa je cona umirjenega prometa oz. peš cona. Na severni strani ulice Ob bregu se uredi delno peš pločnik v minimalni širini 2m in deloma pas pravokotnega parkiranja za osebna vozila. Na južni strani se uredi peš promenada z dvosmerno kolesarsko stezo v skupni širini 6.5m.
Interno prometno omrežje - se uredi znotraj območja z navezavo na Ulico Ob bregu in Strmo ulico. Ulice so dvopasovne, dvosmerne z obojestranskim pločnikom in vzdolžnim parkiranjem.
Parkiranje za stanovalce se zagotovi na lastnem zemljišču, v podzemnih garažah posameznih objektov na lastnih parcelah. Na odprtih površinah je predvidenih 51 novih javnih parkirnih mest za osebna vozila. Pred vsakim objektom ali v njem je potrebno zagotoviti mesto za varno parkiranje koles. V vsakem novo zgrajenem objektu je potrebno na vsako prodano stanovanje zagotoviti tudi prodajo vsaj enega parkirnega mesta. Za objekta 1.1 in 4, kjer izgradnja podzemne garaže ni mogoča, je možno parkiranje v pritličju ali zagotoviti lastniška (ne najeta) parkirna mesta v bližnjih parkirnih hišah v radiju 200 m.
7.a člen Za območje sprememb in dopolnitev veljajo na slednji pogoji: Vodovod Na območju, ki je predmet sprememb in dopolnitev ZN se nahaja obstoječi vodovodni cevovod ustrezne kvalitete in dimenzij v krožni zasnovi. Z izgradnjo krajših odsekov je možno direktno priključevanje novih porabnikov na javno vodovodno omrežje. Kanalizacija Predvideno objekte je možno priključiti na obstoječo javno kanalizacijo. V projektu kanalizacije je potrebno predvideti vodotesno izvedbo kanalizacije po vseh veljavnih predpisih. Odvodnjavanje odpadnih vod od predvidenih objektov in odprtih površin je potrebno predvideti v ločenem sistemu z ustreznimi navezavami na javno kanalizacijo, izgrajeno po obodnih ulicah. Za odvodnjavanje je potrebno predvideti izdelavo projektne dokumentacije in pripadajočih načrtov kanalskih priključkov. Za odvodnjavanje odpadnih voda iz nižje nivojskih etaž predvidenih objektov (garaže, tehnični prostori) je potrebno predvideti primeren način navezave in priključevanja na javno kanalizacijo (npr. lokalna prečrpališča,…) ter ustrezna lokalna zavarovanja v primeru zapolnitve kanalizacije. Javne površine - kanalizacija V projektni dokumentaciji je potrebno pred vodeti izvedbo in saniranje prekopov po detajlu KP NIGRAD d.d.. V kolikor gre pri izvedbi cest za prečkanje javne kanalizacije in zveznih cevi meteornih voda javnih površin, je potrebno predložiti tehnično rešitev in način njihove zaščite. Na mestu prečkanja javnih površin v upravljanju Nigrad d.d. je predvideti izvedbo v zaščitnih ceveh (za telefon, KTV, plinovod, elektrika,…). Elektro omrežje Obstoječe NN omrežje se odstrani in se uredi nadomestno napajanje v skladu s predvideno zazidavo. Predvideni objekti se vključijo v električno omrežje preko NN kabelski razvodov, ki se položijo v posameznih dostopnih ulicah. Za vsako enoto je predvidena posebna priključna omarica. Napajanje se lahko izvede fazno. V posameznih ulicah se izvede javna razsvetljava v kabelski izvedbi. Kabli se položijo v skupen jašek z NN omrežjem. TK in KTV omrežje Telekom V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti do posameznih stavb na zemljišču TK kabelsko kanalizacijo: - po glavni ulici vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2x1,2x1,2m; - do posameznih objektov ena cev fi 110 za poslovne stavbe ali fi 50 do stanovanjskih stavb. Prenosni medij bo določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebe investitorjev. Na celotnem območju obdelave in na robovih le te je potrebno vso obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške vseh posegov nosi investitor sam, kakor tudi stroški odprave napak na omrežju. Za vse posege je potrebno naročiti projekte za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje. Predvideti je potrebno izgradnjo TK kabelske kanalizacije ob izgradnji ceste E v dolžini cca 100m (povezava TK kanalizacij po Pristaniški in Ribiški cesti) in ustreznega TK omrežja. KTV Po vseh javnih cestah se predvidi položitev kabelske kanalizacije z zaščitnimi PVC cevmi Ø 110 mm. Na vsakih 60 – 80 metrov se naj predvidi postavitev kabelskega jaška Ø 600 mm, od katerega se do bližnjih objektov položi zaščitna PVC cev Ø50 mm, ki se zaključi v naročniški KRS podometni omarici na steni objekta. Plinovod Okoli celotnega zazidalnega območja je že zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje. Večina objektov je že priključena na plinovodni sistem, enako tudi kotlovnica kopališča Pristan. Za potrebe načrtovane ureditve se zgradi plinovodno omrežje z navezavo na obstoječe omrežje. Uporaba zemeljskega plina je dovoljena za gospodinjske potrebe, za ogrevanje samo v obstoječih objektih, ki se ohranijo in kot začasna rešitev do izvedbe toplovodnega omrežja. Pred pričetkom gradbenih del je dolžan investitor na lastne stroške pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja zemeljskega plina Plinarni Maribor d.o.o. naročiti zakoličbo obstoječega plinovodnega omrežja in si zagotoviti distribucijski nadzor predstavnika sistemskega operaterja distribucijskega omrežja Plinarne Maribor d.o.o.. Za potrebe kuhinjskega plina ali plina za ogrevanje je potrebno obstoječe omrežje dograditi z ustrezno dimenzioniranimi novimi plinovodi z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje. Ogrevanje Na obravnavanem območju dela območja S-8 in Š-8/1 je po lokalnem energetskem konceptu MOM in Urbanistični zasnovi mesta Maribor (MUV, št. 19/2006) predvideno daljinsko ogrevanje in hlajenje. Za potrebe energetskega napajanja objektov severno od ceste E je potrebna priključitev le teh na že izvedene priključke v vzhodnem pločniku Ribiške ulice in na severnem izvozu/uvozu na cesti E se priključuje na vročevod DN 150 po Pristaniški ulici. Pri izvedbi uvoza s stani Ribiške ulice je potrebno upoštevati obstoječe stanje razvoda in jaška vročevodnega (J848). Pri načrtovanju omrežja je potrebno upoštevati Splošne in tehnične pogoje za priključitev na vročevodno omrežje MOM ter aktualno projektno nalogo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
VII. Ureditev komunalne infrastrukture
8. člen
Za predvideno infrastrukturo se izdela tehnična dokumentacija. Pri izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljalcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu. Upoštevati je potrebno tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik 3,0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi.
Kanalizacija:
Zgraditi je potrebno kanalizacijsko omrežje mešanega tipa z navezavo na levobrežni kolektor. Kanalizacijsko omrežje se zgradi v osi internih prometnicCelotno omrežje se izvede iz vodotesnih cevi ustreznega premera.
Prestaviti je potrebno levobrežni kolektor B100 v dolžini 140 m, vključno z razbremenilnim objektom, ki ima izpust v reko Dravo. Kolektor se prestavi v os Strme ulice in Ulice Ob bregu. Ob kolektorju se predvidi nov razbremenilni kanal z izpustom v reko Dravo.
Vodovod:
Zgraditi je potrebno nov vodovodni cevovod LŽ 200 in LŽ 150 v Ulici Ob bregu, ki nadomesti obstoječi vodovod. Predmetna soseska se naveže na obstoječe vodovodno omrežje preko predvidenih vodovodov LŽ 200 in LŽ 150 v ulici "4", ulici "3" in Ribiški ulici z navezavo na obstoječe omrežje v Koroški cesti in rekonstruirano omrežje v Ulici Ob bregu.
V ostalih internih cestah se zgradijo cevovodi LŽ 100 za napajanje posameznih objektov in požarno zaščito.
Na cevovodih je potrebno predvideti podzemno in nadzemno hidrantno omrežje v skladu s predpisi.
Elektrika:
Za oskrbo z električno energijo je potrebno: ● rekonstruirati obstoječo TP 239-Pristan z zamenjavo in dograditvijo novega transformatorja; ● prilagoditi obstoječe in zgraditi novo nizkonapetostno omrežje do posameznih objektov: ● v posameznih internih cestah zgraditi omrežja javne razsvetljave.
Plin:
Zgraditi je potrebno plinovodno omrežje za gospodinjske potrebe z navezavo na obstoječe omrežje v Koroški cesti, Ulici Ob bregu in Strmi ulici.
Ogrevanje:
Predvideni objekti se ogrevajo iz skupne kotlovnice v objektu Pristan. Gorivo je zemeljski plin. Obstoječa kotlovnica ima dovolj kapacitet za ogrevanje, potrebna je samo dogradnja kotlov (dopolnitev) ali vgradnja naprave za sočasno proizvodnjo električne in toplotne energije - kogeneracije.
Iz kotlovnice se do posameznih objektov predvidi ustrezno toplovodno omrežje.
Do izvedbe toplovodnega omrežja je možno objekte začasno ogrevati na plin.
TK omrežje:
Zgraditi je potrebno ustrezno telekomunikacijsko omrežje z navezavo na obstoječe omrežje.
Odvoz smeti:
Zbiranje odpadkov: Na obravnavanem območju se skladno z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. list RS, št. 21/01) postavi dvoje ekoloških otokov (zbiralnic ločenih frakcij za biološke odpadke, papir, drobne odpadne embalaže iz stekla, plastike, kovine in preostanka odpadkov) in sicer na javni površini in sicer ob križišču ulice B in D (med karejema 8 in 11) in ob križišču Ribiške in ulice E (na severni strani otroškega vrtca). Lokacija je razvidna tudi iz grafičnih prilog.
Možna so odstopanja od predlagane rešitve komunalnih vodov, če se v nadaljnjem postopku izdelave tehnične dokumentacije ugotovijo racionalnejše rešitve. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in soglasji, pridobljenimi k zazidalnemu načrtu. Z odstopanji morajo soglašati vsi organi in organizacije, katerih delovno področje sprememba zajema.
Vodovod
Na območju, ki je predmet sprememb in dopolnitev ZN se nahaja obstoječi vodovodni cevovod.
Za potrebe vodo oskrbe območja je potrebno obnoviti naslednje vodovodno omrežje:
- Koroška cesta cca 330m LŽ DN 200 ( namesto LŽ DN 200) - Strma ulica cca 180m LŽ DN 100 ( namesto LŽ DN 200) - Ob bregu cca 260m LŽ DN 100 ( namesto AC DN 100).
Z izgradnjo krajših odsekov je možno direktno priključevanje novih porabnikov na javno vodovodno omrežje s soglasjem upravljavca voda.
Odvodnjavanje odpadnih vod od predvidenih objektov in odprtih površin je potrebno urediti v ločenem sistemu z ustreznimi navezavami na javno kanalizacijo, zgrajeno po obodnih ulicah.
Odvodnjavanje padavinskih voda od objektov in območja se naj predvidi v lokalna ponikanja oziroma vodenje v reko Dravo.
Za odvodnjavanje je potrebno predvideti izdelavo projektne dokumentacije in pripadajočih kanalskih priključkov. Za odvodnjavanje odpadnih voda iz nižje nivojskih etaž predvidenih objektov (garaže, tehnični prostori) je potrebno predvideti primeren način navezave in priključevanja na javno kanalizacijo (npr. lokalna prečrpališča) ter ustrezno lokalno zavarovanje v pri meru zapolnitve javne kanalizacije.
Za prestavitev kanalizacijskih odvodnikov (kot npr. del kolektorja v dolžini cca 150m), nadomestitev obstoječega razbremenilnika objekta je potrebno izdelati natančno projektno dokumentacijo prestavitve.
Obravnavano območje gravitira na levobrežni kolektor, ki poteka iz Lavričeve ulice preko območja in v nadaljevanju po ulici Ob bregu. Dimenzije cevi kolektorja je 100 oz. 120 cm.
Zaradi predlagane zazidave je potrebno del kolektorja v dolžini cca. 150 m prestaviti v os Strme ulice in ulice Ob bregu ter nadomestiti obstoječ razbremenilni objekt. Na odseku levobrežnega kolektorja, ki se prestavi, je zgrajen obstoječi razbremenilni kanal B 70 z izpustom v reko Dravo. Razbremenilni kanal se nadomesti iz jaška v ulici Ob Bregu z novim izpustom v reko Dravo.
Kanalizacijsko omrežje se predvidi v osi načrtovanih ulic. Kanalizacija se naveže na levobrežni kolektor.
Celotno kanalizacijsko omrežje se zgradi iz vodotesnih cevi ustreznega premera.
Pri gradnji kanalizacije je potrebno upoštevati minimalne odmike med kanalizacijo in vodovodom, ki znašajo minimalno 0,50 m (vertikalni) oz. 3.00 m (horizontalni). V kolikor odmikov ni možno doseči, je potrebno vodovod dodatno zaščititi.
V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti izvedbo in saniranje prekopov po detajlu KP NIGRAD d.d.. V kolikor gre pri izvedbi cest za prečkanje javne kanalizacije in zveznih cevi meteornih voda javnih površin, je potrebno predložiti tehnično rešitev in način njihove zaščite. Na mestu prečkanja javnih površin v upravljanju Nigrad d.d. je predvideti izvedbo v zaščitnih ceveh (za telefon, KTV, plinovod, elektrika,…).
Ob vseh javnih cestah, se predvidi javna razsvetljava, ki se naveže na obstoječe omrežje javne razsvetljave, ki je na območju obdelave izvedena. Oprema JR mora biti predvidena in izvedena v skladu s standardi in tipizacijo, ki obstaja v MO Maribor. Za morebitno skupno traso kablovodov v isti jašek ali cev je potrebno pridobiti tehnična mnenja morebitnih deležnikov.
Na obravnavanem območju potekajo naslednji vodi:
- 10 kV kablovod T-027 – T-239 (k-191)
- 10 kV kablovod T-337-T239 )k-202)
- 10 kV kablovod RTP Koroška vrata – T-264 (k-743)
- 10kV TP Pristan ( t-239 OE Maribor z okolico)
- 0,4 kV nizkonapetostno omrežje nadzemne in podzemne izvedbe transformatorske postaje TP Pristan ( t-239 OE Maribor z okolico)
Vsi predvideni objekti morajo biti priključeni na NN elektro omrežje. Električne instalacije v novih objektih bodo morale izpolnjevati pogoje TT sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev.
Po potrebi se obstoječe NN omrežje odstrani in se uredi nadomestno napajanje v skladu s predvideno zazidavo. Vse obstoječe vode je pred izvedbo potrebno na terenu zakoličiti pod nadzorom Elektra Maribor. Predvideni objekti se vključijo v električno omrežje preko NN kabelski razvodov, ki se položijo v posameznih dostopnih ulicah. Za vsako enoto je predvidena posebna priključna omarica. Napajanje se lahko izvede fazno. V posameznih ulicah se izvede javna razsvetljava v kabelski izvedbi. Kabli se položijo v skupen jašek z NN omrežjem.
V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti do posameznih stavb na zemljišču TK kabelsko kanalizacijo:
- po glavni ulici vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2x1,2x1,2m;
- do posameznih objektov ena cev fi 110 za poslovne stavbe ali fi 50 do stanovanjskih stavb.
Prenosni medij bo določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebe investitorjev.
Na celotnem območju obdelave in na robovih le te je potrebno vso obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške vseh posegov nosi investitor sam, kakor tudi stroški odprave napak na omrežju.
Za vse posege je potrebno naročiti projekte za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje.
Po vseh javnih cestah se predvidi položitev kabelske kanalizacije z zaščitnimi PVC cevmi Ø 110 mm. Na vsakih 60 – 80 metrov se naj predvidi postavitev kabelskega jaška Ø 600 mm, od katerega se do bližnjih objektov položi zaščitna PVC cev Ø50 mm, ki se zaključi v naročniški KRS podometni omarici na steni objekta.
Okoli celotnega zazidalnega območja je že zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje. Večina objektov je priključena na plinovodni sistem, enako tudi kotlovnica kopališča Pristan.
Nov razvod omrežja zemeljskega plina ni predviden.
Izvedba omrežja zemeljskega plina izključno za kuho je neracionalna in ni predvidena.
Na obravnavanem področju sprememb ZN za del območja S8 in Š8/1 je v Energetski karti ter v skladu z lokalnim energetskim konceptom MOM predvideno ogrevanje izključno preko učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja MOM. Za potrebe energetskega napajanja objektov je na obravnavanem področju že izvedeno omrežje daljinskega ogrevanja, večstransko napajano preko proizvodnih virov na lokaciji Energetike Maribor na Jadranski cesti ter lokaciji kotlovnice Pristan. Oba proizvodna vira sta preko povezave v Koroškem mostu in vročevodnega omrežja povezana v zaključeno celoto – energetsko učinkovit sistem daljinskega ogrevanja MOM. Pri načrtovanju novega omrežja ter priključevanju novih in obstoječih objektov je potrebno upoštevati splošne in tehnične pogoje za priključitev na vročevodno omrežje MOM in aktualne projekte in naloge sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
Koncipiranje priključevanja objektov na vročevodno omrežje MOM naj bo prvenstveno iz vročevodov (odcepov) po cestah A in C, v skrajnem primeru ob soglasju SODO iz ceste B, nikakor pa ne iz ceste Ob bregu, kjer se ne predvideva izgradnja vročevodnega omrežja.
Do izgradnje vročevodnega sistema je možno alternativno ogrevanje na plin.
Na obravnavanem območju se skladno z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki postavi ekološki otok (zbiralnic ločenih frakcij za biološke odpadke, papir, drobne odpadne embalaže iz stekla, plastike, kovine in preostanka odpadkov) in sicer na javni površini in sicer ob križišču ulice A in ulice, ki poteka ob zahodni strani objekta kopališča Pristan. Lokacija je razvidna tudi iz grafičnih prilog.
Dopustna odstopanja - možna so odstopanja od predlaganih rešitev komunalnih vodov, če se v nadaljnjem postopku izdelave projektne dokumentacije ugotovijo racionalnejše rešitve. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in soglasji, pridobljenimi k zazidalnemu načrtu. Z odstopanji morajo soglašati vsi nosilcev urejanja prostora, katerih delovno področje sprememba zajema.
8. a člen REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE Za poseg na območju registrirane kulturne dediščine je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Predvideno območje gradnje je po Odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor (MUV, št. 5/92) opredeljeno kot nepremični kulturni in zgodovinski spomenik - naselbinsko območje NO 8 - Mariborsko mestno jedro, cona B širšega območja historičnega mestnega jedra po in je varovano kot urbanistični spomenik, Maribor – Mestno jedro - EŠD 424 v registru kulturne dediščine RS. Območje še ni bilo arheološko raziskano. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi obvesti enoto ZVKD Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE Na območju ni naravnih vrednot ali varovanih območij.
VIII. Varstvo naravne in kulturne dediščine, krajinskih značilnosti in dobrin splošnega
pomena
9. člen
Na območju sta evidentirana naslednja objekta naravne in kulturne dediščine: Vodnikov trg 4 in Koroška cesta 31. Za navedena objekta velja varstveni režim, predpisan z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor (MUV 5/92).
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pri gradnji objektov, je treba uporabiti za ureditev zelenih površin in nasipov.
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
Načrtovane prostorske ureditve so v območju enote kulturne dediščine Maribor – Mestno jedro – cona B ( EŠD 424), ki je z veljavnim Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor razglašeno kot urbanistični spomenik.
Upoštevati je potrebno varstveni režim, ki velja za kulturni spomenik in je določen z razglasitvenim aktom. Pri širšem mestnem jedru se varuje njegova pričevalnost raščene urbane strukture z značilnim uličnim rastrom, gabariti in historično podobo posameznih stavb. Dejavnost mora biti v skladu z značajem mestnega prostora in posameznih stavb. V tem prostoru so na prostih površinah dovoljene novogradnje, ki s morajo z gabaritnimi omejitvami in zazidalnim rastrom prilagoditi neposrednemu okolju posameznih ambientov. Novi objekti morajo biti funkcionalno in oblikovno usklajeni s historičnim jedrom.
Za poseg na območju registrirane kulturne dediščine je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
Območje še ni bilo arheološko raziskano. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi obvesti enoto ZVKD Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
Na območju sta evidentirana naslednja objekta kulturne dediščine - Vodnikov trg 4 in Koroška cesta 31. Za navedena objekta velja varstveni režim, predpisan z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor (MUV 5/92).
Na območju ni naravnih vrednot in zavarovanih območij z vidika varstva narave. Južni rob območja se nahaja v območju neposrednega in daljinskega vpliva na varovano območje POV – Drava, SI5000011, zavarovano z veljavno Uredbo o posebnih varstvenih območjih – območje Natura 2000.
IX. Varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
10. člen
Z odmiki med objekti mora biti zagotovljeno enakomerno osončenje vseh objektov.
11. člen
Novi objekti ne smejo dodatno onesnaževati zraka, kar se zagotovi s priključitvijo na toplovodno omrežje.
11. a člen Varstvo voda Pri načrtovanju prostora in posegov na obravnavanem območju je potrebni upoštevati vsa določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS, št. 24/07), saj obravnavano območje spada v ožje vodovarstveno območje – VVO II. Izkopi niso dovoljeni, če niso izdelani več kakor 2m nad najvišjo gladino podzemne vode. V skladu z navedenim naj investitor pred izkopom gradbenih jam za podzemne garaže parkirišča in druge objekte pridobi ustrezne hidrogeološke analize in strokovno mnenje, v katerih se opredeli izgradnja potrebnih piezometrov na območju pred posegom in za njim v smeri toka podzemne vode do črpališča Vrbanski plato. Upoštevano mora biti dejansko hidrološko stanje v naravi. Vse objekte je obvezno priključiti na javno kanalizacijo in samo v javno kanalizacijo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene tehnološke in padavinske vode, skladno z vso veljavno zakonodajo. Nivo podzemnih garaž ne sme segati pod nivo Drave, oziroma je potrebno pridobiti ustrezno strokovno mnenje tako, da poseg ne vpliva na kakovost in količino pitne vode na Vrbanskem platoju. Prav tako je potrebno glede na Zakon o vodah upoštevati 15 m priobalni odmik od meje vodnega zemljišča (na vodah 1.reda, kamor spada reka Drava). Zaradi načrtovanja ukrepov za zmanjšanje porabe pitne vode, naj se predvidijo tehnične rešitve za uporabo deževnice, kjer je to možno. Padavinske vode iz obravnavanega območja je potrebno, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih površin in manipulativnih površin in vsaj 1.0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Odvodnjavanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba urediti tako, da se v čim večji meri zmanjša hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Tla v podzemnih garažah morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le teh pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesne sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske vode. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti vodno soglasje ter v skladu s predpisi, ki urejajo kriterije za določitev vodovarstvenih območij, izdelati in revidirati Analizo tveganja za onesnaženje. Ukrepi za zavarovanje podtalnice, ki jih predvidi analiza morajo biti sestavni del projektne dokumentacije. Analiza tveganja, hidrološke raziskave, lokacija piezometrov in načrt monitoringa (v kolikor bo potrebno) potrdi javna gospodarska služba oskrbe s pitno vodo (Mariborski vodovod). Po opravljenih raziskavah se le ti brezplačno predajo v last Mestne občine Maribor. Projektna dokumentacija mora vsebovati elaborat ureditve gradbišča.
Na celotnem območju mora biti urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Projektirana rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem , ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.
Dno izkopa predvidenih objektov mora biti izvedeno 2,00m nad najvišjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.
Padavinske vode iz obravnavanega območja ( strehe, cesta, parkirišča…) je potrebno prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti najmanj 1,0m nad najvišjo gladino podzemne vode.
Tla v vseh objektih naj bodo brez talnih izpustov, v primeru le teh se izvede odvodnja odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri v javno kanalizacijo oz. ponikovalnico – zadrževalnik.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz parkirišča in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj SIST EN 858-2.
Območje se nahaja v VVO II po veljavni Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja. Prepovedana je gradnja rezervoarjev, silosov in skladišč nevarnih snovi, prav tako je prepovedana raba podzemne vode za namestitev toplotne črpalke tipa voda – voda, zemlja – voda oz. geosonde.
Novi izpust iz razbremenilnega kanala v reko Dravo mora biti predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v svetli profil vodotoka. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
Po Zakonu o vodah je potrebno upoštevati 15 m priobalni odmik od meje vodnega zemljišča (na vodah 1.reda, kamor spada reka Drava).
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti vodno soglasje ter v skladu s predpisi, ki urejajo kriterije za določitev vodovarstvenih območij, izdelati in revidirati Analizo tveganja za onesnaženje. Ukrepi za zavarovanje podtalnice, ki jih predvidi analiza morajo biti sestavni del projektne dokumentacije. Analiza tveganja, hidrološke raziskave, lokacija piezometrov in načrt monitoringa (v kolikor bo potrebno) potrdi javna gospodarska služba oskrbe s pitno vodo (Mariborski vodovod). Po opravljenih raziskavah se le ti brezplačno predajo v last
Mestne občine Maribor.
12. člen
Predvidene funkcije ne smejo presegati dovoljenih ravni hrupa opredeljenih v Uredbi o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS št. 45/95) in v Uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS št. 66/96).
Obravnavano območje leži v širšem - 3. varstvenem pasu zalog pitne vode Vrbanskega platoja, zato je pri načrtovanju in izgradnji objektov potrebno upoštevati določila Odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode (MUV, št. 19/98 in 23/98) zaradi varovanja zalog pitne vode. Investitorji morajo pri načrtovanju in izvedbi objektov upoštevati Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/96) in skladno z njo pred uporabo preizkusiti tesnost vsakega zgrajenega cevovoda, jaška ali objekta sistema za odvod odpadnih vod po standardu SIST EN 1610.
12. a člen
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREĆAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
1. Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom morajo biti zagotovljeni:
- pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
- odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov,
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
- vir za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, se mora v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študija požarne varnosti. Investitorji so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti.
Skladno z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. l. RS, št. 57/96) objekt ne spada med objekte za katere je potrebna gradnja zaklonišča. Predvidi se ojačitev prve plošče.
2. Intervencijske poti in površine
Na območju je treba zagotoviti dovozne poti in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi. Intervencijske poti morajo biti izvedene tako, da gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja (krožne poti in krožna obračališča).
Dovozne poti ter delovne površine za gasilska vozila morajo biti načrtovane za 10 ton osne obremenitve. Načrtovane in označene morajo biti skladno z zahtevami veljavnih predpisov.
Dovozna pot v območje je zagotovljena z Ruške ceste.
3. Hidrantno omrežje
Za gašenje požara mora biti v območju ZN načrtovano zunanje hidrantno omrežje v obročasti zanki z nadzemnimi talnimi hidranti tako, da je možno objekt gasiti iz najmanj dveh strani hkrati. Hidranti morajo biti ustrezno označeni in zavarovani. Zasnova notranje hidrantne mreže skladno z Študijo ali zasnovo požarne varnosti.
4. Varstvo pred potresom
Predvideni objekt mora biti načrtovan potresno varno in mora biti projektiran v skladu z veljavnimi predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Objekt mora biti načrtovan varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
Območje OPPN se nahaja v 7. coni potresne ogroženosti po MSC lestvici.
5. Možnost izlitja nevarnih snovi
Parkirne površine morajo biti opremljene s kanaletami in peskolovi, ki preprečujejo morebitno izlitje nevarnih snovi v podtalnico. Območje se nahaja v ožjem (VVO II) vodovarstvenem območju zajetja pitne vode, ki je zavarovano z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS, št. 24/2007).
Požarna voda in hidrantna mreža
V primeru požara se bo za gašenje požara uporabljala voda iz javnega vodovodnega omrežja, na katero se bo navezalo interno hidrantno omrežje.
Če se v fazi projektiranja izkaže, da javno vodovodno omrežje ne zadošča za potrebe gašenja, si mora investitor na lastni gradbeni parceli zagotoviti ustrezno požarno varnost v skladu z veljavnimi požarnimi predpisi.
Za objekte, za katere je potrebna študija požarne varnosti, se mora v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študija požarne varnosti. Investitorji so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara iz objekta na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji, ki se izdela v sklopu izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost za nastanek požara in preprečitev njegove širitve na sosednje zemljišče.
13. člen
Urbanistično - arhitektonska zasnova omogoča dovoz in dostop urgentnih vozil.
Predvidena je gradnja hidrantnega omrežja za zagotovitev zadostnih količin požarne vode.
Intervenčni dovozi so zagotovljeni iz Ulice Ob bregu, Strme ulice in Koroške ceste.
Urbanistično - arhitekturna zasnova omogoča dovoz in dostop urgentnih vozil po vseh obstoječih in predvidenih cestah. Predvidena je gradnja hidrantnega omrežja za zagotovitev zadostnih količin požarne vode. Interventni dovozi so zagotovljeni iz Ulice Ob bregu, Strme ulice, Koroške ceste in Ribiške ulice ter na območju okoli objekta kopališča Pristan.
13.a člen V obravnavanem območju obdelave se odprti prostori in zelenje uredi skladno z nagrajeno natečajno rešitvijo. Dovoljena je postavitev urbane opreme razen večnamenskega kioska oz. tipskega zabojnika. Ob predhodnem soglasju UGM so dovoljeni so objekti za oglaševanje programskih aktivnosti galerije. Dovoljena je postavitev začasnih objektov.
14. člen
Funkcionalna zemljišča objektov bodo urejena kot zelenice, zasajena z okrasnim in avtohtonim drevjem ter grmovnicami in otroškimi igrišči.
14.a člen Izgradnja območja je možna v več fazah. Faze niso v naprej določene.
X. Etapnost gradnje
15. člen
Možna je etapna gradnja posameznih zaključenih karejev znotraj območja in posameznih objektov ob Koroški cesti, Ulici Ob bregu in Vodnikovem trgu. Možna je etapna gradnja posameznih karejev oziroma posameznih objektov znotraj karejev, s tem, da vsaka etapa predstavlja logično funkcionalno zaključeno celoto, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.
Možne so začasne rešitve dostopov in komunalnih priključkov, vendar tako, da jih je možno vključiti oz. navezati v končno fazo izgradnje, kot jo predvideva zazidalni načrt.
XI. Začasna namembnost zemljišč in objektov
16. člen
Do izgradnje ostajajo objekti in zemljišča v sedanji rabi. Do izvedbe zazidalnega načrta ostajajo obstoječi objekti, ki so predvideni za rušenje (prikazani na karti B2) in zemljišča v sedanji rabi.
Dovoljeni so gradbeni posegi. ki ne spreminjajo gabaritov objekta in so nujni za tekoče vzdrževanje objektov.
Dovoljene so spremembe namembosti brez večjih gradbenih posegov. ki so v skladu s sedanjo funkcijo območja.
Dovoljeno je vzdrževanje in urejanje prostih površin.
XII. Obveznosti investitorjev
17. člen
Zazidalni načrt in spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta so stalno na vpogled pri Mestni občini Maribor, Uradu za komunalo, promet, okolje in prostor, Sektorju za urejanje prostora, Grajski trg 7, 2000 Maribor.
Obveznost ob pripravi projektne dokumentacije. Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture v in izven ureditvenega območja zazidalnega načrta mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. Pred začetkom gradnje je potrebno pridobiti geotehnične pogoje gradnje. Obveznost izgradnje komunalne infrastrukture. Izgradnja predvidene komunalne infrastrukture v območju, ki jo določa zazidalni načrt, je obveznost investitorja upoštevajoč faznost izgradnje po 15. členu tega odloka. Investitor je dolžan plačati komunalni prispevek za obstoječo komunalno infrastrukturo po veljavnem občinskem predpisu, po katerem MOM zaračunava komunalni prispevek za obstoječo infrastrukturo. Investitor po izgradnji manjkajoče infrastrukture v območju zazidalnega načrta, ki mora biti izvedena skladno s predpisi, le to brezplačno preda v last Mestni občini Maribor. Obveznost v času gradnje. V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: - pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, - zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč, - promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala, - sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi), - v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, - zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, - v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, - v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe, - vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja, - zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov in - sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XIII. Končne odločbe
18. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Zavodu za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor in v mestni četrti Koroška vrata. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so v času uradnih ur na vpogled v Mestni občini Maribor, na Uradu za komunalo, promet in prostor – Sektor za urejanje prostora, Grajska ulica 7, Na Mestni četrti Koroška vrata in deloma na spletni strani www.maribor.si .
20. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Zazidalni načrt za kopališki center ob Koroški cesti (MUV št. 13/70) in Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za dele območij urbanistične zasnove mesta Maribor v občini Maribor-Rotovž (MUV št. 22/88) v delu območja, ki ga ureja ta odlok.
20.a člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Zazidalni načrt dela območja S-8 in Š8/1 – Pristan v Mariboru (MUV, št. 27/97, spremembe in dopolnitve MUV, št. 24/02) v delu območja, ki ga ureja ta odlok.
21. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Predsednik Mestnega sveta
št.: 35205-004/95-1700 Mestne občine Maribor
Datum: 24. oktober 97 Borut Ambrožič, dipl.ing.agr., s.r.
Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta dela območja S8 in Š8/1 (Rt5 - SD) - Pristan v Mariboru (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 24/2002) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu dela območja S-8 in Š-8/1 - Pristan v Mariboru (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 27/2017) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 26.člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.