Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor | Smetanova ulica 30 | 2000 Maribor | T: 02 250 04 58 | M: 031 687 788 | F: 02 250 04 59 | E: info@lex-localis.info | W: www.lex-localis.info
Kontakt
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor
Grajska ulica 7
2000 Maribor
T: 02 250 04 58
M: 031 687 788
F: 02 250 04 59
E: info@lex-localis.info
W: www.lex-localis.info
»
Baze podatkov
»
»
»
»
»
»
»
»
»
Iskalnik po KIJZ
Založništvo
»
»
»
»
 
Na podlagi 10. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 10/97, 10/98, 74/98) in na podlagi 5. in 15. člena statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99) je Občinski svet občine Križevci na seji dne 19. 8. 1999 sprejel
 
O D L O K
 
 
o simbolih Občine Križevci
 
 
I. SPLOŠNE DOLOČBE
 
 
1. člen
 
S tem odlokom se določita grb in zastava Občine Križevci ter njuna raba.
 
 
Grb in zastava se smeta uporabljati le v obliki, vsebini ter na način, ki je določen s tem odlokom, z njuno uporabo se ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Križevci.
 
2. člen
 
Izvirniki istovetnostnih simbolov se hranijo:
 
 
– v HVS registru (heraldično veksilološki in sigilografski register) pod nadzorom Arhiva Republike Slovenije,
 
 
– v registru HGV društva Heraldica Slovenica, ki je simbole ustvarila,
 
 
– v arhivu občine.
 
3. člen
 
Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati, prav tako se jih ne sme zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo slikovno vsebino in videz kot so opisani v odloku.
 
4. člen
 
Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren tajnik občinske uprave, ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izdaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb ter opravlja druga strokovno-administrativna opravila.
 
5. člen
 
Prošnja za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti ustrezno dokumentirana s podatki in namenom uporabe. Prosilec mora dokumentacijo predložiti pri Občinski upravi občine Križevci v dveh izvodih.
 
6. člen
 
V odločbi, s katero se dovoljuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba samo za določen namen ali določen rok do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali, če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine.
 
 
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan občine.
 
II. GRB
 
 
7. člen
 
Opis grba, splošno: v deljenem ščitu zgoraj: v zlatem polju črni konj v kasu; spodaj. Iz dna zelenega polja rastejo v zlatu trije žitni listi, med njimi izmenično dva zlata žitna klasa; na delilni črti je zeleno-zlati ločni križ s prisekanima vertikalnima krakoma.
 
 
Predstavitev grba – BLAZON: grb Občine Križevci je upodobljen na deljenem ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike; delilno črto oklepa ločni križ, v katerem ima vsak od štirih krakov debelino1/50 ščitove širine; zgornja dva zelena kraka sta v zgornjem zlatem polju, spodnja dva zlata kraka pa v spodnjem, zelenem polju; oba vertikalna kraka sta prisekana, da njun razpon znaša 1/5 ščitove višine.
 
 
Zgoraj: v zlatem polju črni konj v kasu.
 
 
Spodaj: iz kota ščitovega dna rastejo pahljačasto v zeleno polje trije zlati žitni listi, izmenično z dvema zlatima žitnima klasoma. Vršiča desnega in levega lista sta zapognjena navzven.
 
 
Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.
 
 
Upodobitev grba v izrisu, črno-belem odtisu, pečatni grafiki (in miniaturi), v heraldični šrafuri in v barvah, skupaj z barvnimi kodami v prilogi, so sestavni del tega odloka.
 
8. člen
 
Grb občine se uporablja.
 
 
– v štampiljkah, žigih ter ostalih oznakah občinskih organov na območju Občine Križevci,
 
 
– v prostorih in na poslopju sedeža občine, na svečanih sejah občinskega sveta, na listinah,
 
 
– čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan Občine Križevci,
 
 
– na plaketah in drugih priznanjih,
 
 
– v drugih primerih pod pogoji tega odloka.
 
9. člen
 
Grb občine se lahko uporablja:
 
 
– ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih; športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah, na javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov,
 
 
– na neprometnih znakih, ki označujejo območje občine,
 
 
– v drugih primerih, če uporaba grba ni v nasprotju s tem odlokom.
 
10. člen
 
Ko se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj vselej na levi strani. Izjemoma sme biti na desni strani grba druge slovenske občine ali tuje države ali občine, kadar se ta uporablja ob uradnem obisku predstavnika druge slovenske občine ali tuje države ali občine.
 
 
Ko se grb uporablja skupaj z drugima grboma oziroma oznakama, mora biti na sredini.
 
 
Ko se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma:
 
 
1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu,
 
 
2. v sredini polkroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v polkrogu,
 
 
3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni,
 
 
4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj na levi strani – kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto,
 
 
5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine.
 
 
Ko se grb uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 67/94; v nadaljevanju: zakon).
 
11. člen
 
Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan ali po zunanjosti neprimeren za uporabo. Ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim mirom, tako da se kvari ugled Občine Križevci.
 
III. ZASTAVA
 
 
12. člen
 
Opis zastave, splošno: zastava Občine Križevci je zelena z atributom črnim konjem na srednjem rumenem polju.
 
 
Opis: zastava Občine Križevci je pravokotne oblike, razmerje višine »V« proti dolžini »L«,
 
 
V : L je 1 : 2,5, s tem, da je zastavina ruta vertikalno razdeljena na tri po višini enaka, po dolžini pa neenaka barvna polja: prvo in tretje (zadnje) polje je v zeleni barvi, srednje (drugo) polje je kvadratno in v rumeni barvi z atributom iz občinskega grba, črnim konjem v kasu na svoji sredini.
 
 
Dolžina atributa mora presegati 8/10 dolžine svojega polja in ne sme presegati 9/10 imenovane dolžine.
 
 
Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv so sestavni del tega odloka
 
13. člen
 
Zastava je stalno izobešena na poslopju sedeža Občine Križevci.
 
 
Zastava se izobesi:
 
 
1. ob prazniku občine,
 
 
2. ob jubilejih, komemoracijah, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena,
 
 
3. ob obisku uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij in lokalnih skupnosti,
 
 
4. ob drugih podobnih priložnostih.
 
 
V primeru navedenih v drugem odstavku tega člena se zastava izobesi na poslopjih, javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev.
 
 
Župan občine lahko odredi, da se zastave občine izobesijo tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejmejo uradne obiske.
 
 
Zastava občine se izobesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze v primeru žalovanja pa se zastava izobesi na pol droga.
 
 
Zastava se lahko izobesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon.
 
14. člen
 
Zastave se izobesijo v času praznikov in prireditev navedenih v 13. členu tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izobešene.
 
15. člen
 
Horizontalna zastava je tista, ki ima na vodoravno položeni zastavini ruti prvo polje zeleno, drugo (srednje) polje rumeno in tretje (krajno) polje spet zelene barve. Na rumenem polju je predstavljen grbovni simbol, atribut iz občinskega grba: črni konj v kasu, upodobljen v naravnem položaju živali.
 
 
Horizontalno zastavo izobešamo na vertikalni drog, oziroma na njegovo sidrno vrv. Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalno) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj.
 
 
Vertikalna zastava je tista, ki ima v obešenem položaju pokončno podobo, torej je zastavina ruta ozka in visoka. Zgornje polje zastavine rute je zelene, srednje polje rumene in spodnje polje je spet zelene barve. Na rumenem polju je predstavljen grbovni simbol: atribut iz občinskega grba, črni konj v kasu; upodobitev izraža naravni (horizontalni) položaj živali. Temu primerna je tudi njena uporaba, analogna uporabi horizontalne zastave.
 
16. člen
 
Ko je zastava Občine Križevci izobešena poleg kakšne druge zastave, mora biti gledano od spredaj vselej na levi strani, izjemoma sme biti gledano od spredaj na desni strani zastave druge slovenske občine, zastave tuje države ali občine, kadar je ta zastava izobešena ob uradnem obisku predstavnika druge občine oziroma države.
 
 
Ko je zastava izobešena skupaj z dvema sli več zastavami na prekrižanih drogovih, mora biti gledano od spredaj, drog z zastavo občine postavljen pred drogovi teh zastav.
 
 
Ko je zastava izobešena skupaj z drugima dvema zastavama, mora biti zastava Občine Križevci v sredini.
 
 
Ko je zastava Občine Križevci izobešena z več drugimi zastavami je le-ta:
 
 
1. v sredini kroga – ko so zastave razvrščene v krogu,
 
 
2. v sredini polkroga – ko so zastave razvrščene v polkrogu,
 
 
3. na čelu kolone – ko so zastave razvrščene v koloni,
 
 
4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj na levi strani – ko so zastave razvrščene v vrsti,
 
 
5. na čelu skupine – ko so zastave razvrščene v skupini.
 
 
Določbe o izobešanju veljajo le za izobešanje zastav na območju občine. Ko se zastava izobeša skupaj z zastavo Republike Slovenije velja za način izobešanja določbe zakona.
 
17. člen
 
Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako da krši ugled občine.
 
IV. KAZENSKI DOLOČBI
 
 
18. člen
 
Z denarno kaznijo najmanj 45.000 SIT se kaznuje za prekršek pravne osebe ali posameznik v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki:
 
 
1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom,
 
 
2. uporablja simbole brez dovoljenja,
 
 
3. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo,
 
 
4. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom ali tako, da kvari ugled občine.
 
 
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
 
19. člen
 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi.
 
 

Št. 001-04/99
Križevci, dne 19. avgusta 1999.
Župan
Občine Križevci
Feliks Mavrič l. r.
 
Uporabnik
Vzorci občinskih aktov
»
»
»
Naročništvo
»
»
»
»
  ©2018 | www.lex-localis.info | Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor