Na podlagi 39. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št, 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/10 ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12) in 76/14 - odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 61/17 – Zurep-2 ter 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/2017 in 59/2017) in 70. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/2017) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 12. redni seji dne 28.10.2020 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet OPN)
(1) S tem odlokom se sprejme strateški in izvedbeni del Občinskega prostorskega načrta Občine Črna na Koroškem (v nadaljevanju: OPN Črna na Koroškem), ki določa strategijo prostorskega razvoja Občine Črna na Koroškem in prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP) za urejanje prostora.
2. člen
(območje OPN Črna na Koroškem)
(1) OPN Črna na Koroškem velja na celotnem območju občine Črna na Koroškem.
3. člen
(vsebina in oblika OPN Črna na Koroškem)
(1) OPN Črna na Koroškem vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge. Oblikovno je razdeljen v več map, ki so razdeljene na formalni del (pravna osnova za izvajanje OPN) in neformalni del (obvezne priloge, povzetek za javnost, druge strokovne podlage, na katerih temelji OPN).
(2) Tekstualni del je odlok, ki je razdeljen na štiri glavna poglavja: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del in
končne določbe.
(3) Grafični del je ločen na dva dela: grafični prikazi strateškega dela in grafični prikazi izvedbenega dela.
(4) Priloge vsebujejo:
• obvezne priloge: (1) Izvleček iz hierarhično višjega akta, (2) Stanje prostora (tekstualni in grafični del), (3)Urbanistični načrt Črna na Koroškem (tekstualni in grafični del), (4) Urbanistični načrt Žerjav (tekstualni in grafični del), (5) Povzetek za javnost, (6) Obrazložitev in utemeljitev s prilogami ter (7) Okoljsko poročilo in dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja.
• Neobvezne priloge - druge strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN: (1) Elaborat pobud (tekstualni in grafični del), (2) Strokovne podlage za poselitev, (3) Elaborat sodelovanja z javnostjo, Elaborat predlogov (tekstualni in grafični del) ter druge strokovne podlage (starejši dokumenti, viri in literatura).
(5) Okoljsko poročilo in dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja za OPN je samostojen elaborat, ki ga je izdelala Matrika ZVO d.o.o., št. OP_04.12, februar 2014, dopolnjeno 2015, 2016, 2018 in 2019.
(6) OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki. V primeru odstopanj med digitalno in analogno obliko velja analogna oblika.
4. člen
(uporabljeni izrazi in kratice)
(1) Posamezni izrazi in okrajšave, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Avtobusna postaja po tem odloku je obstoječa, izhodiščna in glavna postaja v Črni na Koroškem.
2. Avtobusna postajališča po tem odloku so obstoječa in načrtovana postajališča javnega potniškega prometa na celotnem območju občine, razen glavne avtobusne postaje.
3. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
4. BTP je okrajšava za »bruto tlorisna površina«.
5. Celek je oblika poselitve, je samotna kmetija, oblika zemljiške razdelitve in poseben način kmetovanja,. V odloku je obravnavana predvsem kot avtohtona, tipična, tradicionalna in v osnovi kvalitetna oblika poselitve.
6. Celostno urejanje prostora je urejanje prostora na območju, na katerem se z OPPN ali skladno s PIP, določenimi v tem odloku, načrtuje gradnja večjega števila objektov, ki so medsebojno povezani v pogledu funkcionalnosti, komunalnega opremljanja ali urbanističnega oblikovanja.
7. Cezura kot prostorski presledek, odmik ali tudi kot fizična ali vizualno ali kako drugače zasnovna pregrada.
8. Črna je Črna na Koroškem.
9. Dejavnosti: primarne (kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo), sekundarne (vsa industrija, proizvodna ali predelovalna obrt), terciarne (trgovina, storitvena obrt, turizem, bančništvo, zavarovalništvo, servisi, komunala dejavnost kot storitev), kvartarne (šolstvo, zdravstvo, vojska, policija, uprava, znanost, sodstvo, šport, gasilci, društva, politične stranke itd.).
10. Dopolnilna dejavnost na kmetiji je po zakonu o kmetijstvu s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile članov kmetije in zaposlenih na kmetiji. V tem OPN je pojem razširjen tudi na tiste dejavnosti, ki se lahko izvajajo v okviru kmetije, pa niso nujno povezane s kmetijstvom kot dejavnostjo a omogočajo prebivalcem kmetije dodaten dohodek in niso kmetijstvu prostorsko, okoljsko ali vizualno škodljive (npr. šiviljstvo, računalniško programiranje ipd.).
11. Dopolnilna gradnja je gradnja novih objektov v vrzelih med obstoječimi objekti v naselju (tudi dozidava in nadzidava, nadomestna gradnja).
12. Dopustna izraba prostora je opredeljena ali kot faktor izrabe območja (DI_FIO ) ali kot delež zelenih površin v območju (DI_DZP) oz. kot zahtevana absolutna površina odprtih površin (to je zelenih in drugih odprtih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev nekega območja in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov, npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke).
13. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta. Prizidek je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
14. Drobno merilo naselja oz. posegi majhnega merila so tako v fizičnem kot vsebinskem smislu majhni posegi, manjši vnosi, majhni elementi, manjše dejavnosti, drobna struktura.
15. Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki je sestavljena iz dveh stanovanjskih hiš, ki stojita druga ob drugi, ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
16. EUP je kratica za enoto urejanja prostora.
17. EMS je kratica za elektromagnetno sevanje.
18. Eno- oziroma dvodružinska hiša je prostostoječa stavba z enim oziroma dvema stanovanjema.
19. Faktor zazidanosti posameznega zemljišča namenjenega gradnji (oznaka FZ_ZG) je razmerje med zazidano površino in celotno površino zemljišča namenjenega gradnji. Zazidana površina je vsota tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih delov (največje etaže) stavbe nad terenom (balkoni in napušči se ne upoštevajo) in tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh enostavnih in nezahtevnih objektov nad terenom ter površine vseh uvozov in izvozov v oz. iz kleti.
20. Faktor izrabe posameznega zemljišča namenjenega gradnji (oznaka) je razmerje med bruto tlorisno površino (površine vseh etaž objektov na zemljišču, namenjenemu gradnji) in površino zemljišča namenjenega gradnji.
21. Delež odprtih bivalnih površin posameznega zemljišča, namenjenega gradnji (oznaka DZP_ZG), je določen v odstotkih odprtih bivalnih površin (zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki niso prometne ali komunalne funkcionalne površine) glede na faktor izrabe zemljišča, namenjenega gradnji.
22. Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so infrastrukturna omrežja, sestavljena iz objektov, vodov in naprav, ki so namenjena opravljanju gospodarskih javnih služb in splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je sestavljena iz prometne infrastrukture, energetske infrastrukture, okoljske infrastrukture, vodne infrastrukture, infrastrukture za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja ter elektronskih komunikacij.
23. Gradbena parcela je zemljišče, namenjeno gradnji.
24. Industrijska krajina je krajina, ki jo je zaznamovala industrija in je postala prepoznaven del prostora.
25. Izjemna krajina je krajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s tradicionalno, največkrat kmetijsko rabo prostora, usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in naravnimi procesi.
26. Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, in vključujejo predvsem javne ceste, javne poti, trge, otroška igrišča, parkirišča, pokopališča, parke, druge urejene zelene površine ter rekreacijske in športne površine.
27. Kmetija je območje stavbnih zemljišč s skupino objektov: stanovanjska stavba z gospodarskimi poslopji, ki služijo kmetijski dejavnosti oziroma dopolnilni dejavnosti na kmetiji.
28. Komunalna infrastruktura so objekti, vodi in naprave komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.
29. Komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki), energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto, omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje kolesarskih poti, omrežje pešpoti, železniško omrežje, omrežje zračnih poti, omrežje vodnih poti).
30. Legalizacija je pridobitev gradbenega ali upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo pod pogojem, da se ta uskladi z določili tega odloka.
31. LEK je kratica za lokalni energetski koncept občine.
32. MHE je kratica za male hidroelektrarne.
33. Morfologija prostora je značilna obstoječa oblikovanost naravnega prostora, ki jo določajo relief, gozdni rob, vodotok in razmerja med posameznimi rabami ter morfologija poselitve.
34. Morfologija poselitve je značilna obstoječa oblikovanost in struktura poseljenega prostora in razmerja med posameznimi objekti glede na njihovo medsebojno umestitev, odmike, orientacije slemen, čelnih in dvoriščnih fasad, lokacije glavnih vhodov ter glede na lego/postavitev objekta na zemljišče, odmiki od roba zemljišča, principi urejanje neposredne okolice.
35. PEUP - kratica za manjše območje znotraj EUP, t. i. podrobnejšo enoto urejanja prostora.
36. Nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na stavbišču poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt enakih ali manjših dimenzij; to pomeni, da je na območju, ki je že pozidano dovoljeno rušenje obstoječega objekta in postavitev novega objekta. Načelom je možna vedno, kadar ni izrecno prepovedano.
37. Naselje kot naselje po ZPNačrt ali kot naselje v najbolj širokem pomenu besede (urbano in podeželsko naselje, kraj, vas, zaselek).
38. Naselje po RPE je naselje, kot je opredeljeno v registru prostorskih enot.
39. NRP je namenska raba prostora (ONRP je osnovna PNRP pa podrobnejša namenska raba prostora).
40. Območje kmetije je območje stavbnih zemljišč, na katerih je kmetija (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarno kmetijstvu) ter prostor/pas okoli teh stavbnih zemljišč, ki zajema vsaj hišni vrt in obhišni sadovnjak in njive, ki so namenjene vzgoji zelenjave (večji vrt).
41. Kmetija je po zakonu o kmetijstvu oblika kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
42. Znotraj območja obstoječih kmetij pomeni znotraj stavbnih zemljišč kmetije za objekte, za katere je potrebno stavbo zemljišče, in znotraj zemljišč, ki pripadajo kmetiji za druge potrebe/posege iste kmetije, za katere ni potrebno stavbišče.
43. Območje naselja po ZPNačrt (ON) je območje naselja, kot ga definira ZPNačrt.
44. Okvirno območje naselja je planska kategorija opredeljena zaradi namena/z namenom urejanja prostora a samo tam oz. takrat, ko bo tako opredeljeno območju zadostilo zahtevam opredelitve naselja po SPRS. Druga območja, ki so manjša, niso tako opredeljena, četudi so opredeljena kot EUP in je zanje predvidena izdelava OPPN. Tam, kjer so naselja (skoraj) povezana, je določeno eno/skupno okvirno območje.
45. Okolica nameravane gradnje pomeni tisto okolico, na katero lahko načrtovana gradnja vpliva in okolico, ki na gradnjo vpliva, ne glede na vrsto vpliva (vizualno, okoljsko, prostorsko, pravno itd.).
46. Objekt centralnih dejavnosti je stavba, kjer je je določena (oziroma prevladujoča) dejavnost z opredeljeno namensko rabo prostora (podrobni PIP), oziroma je dopustna dejavnost opredeljena v posebnih PIP0.
47. Oblikovno ustrezni/primerni pomeni, da so skladni z načeli estetskega oblikovanja in značilnostmi naravnega prostora ter tradicionalne in nove kvalitetne obstoječe gradnje.
48. Odprte površine so površine med stavbami, lahko so zelene ali grajene z večjim ali manjšim deležem zelenih elementov (npr. parki, trgi, ulice).
49. Delež odprtih površin je delež zelenih in drugih odprtih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev nekega območja in zagotavljajo kvaliteto bivanja. Te površine ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov, npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke.
50. Odprti prostor je naravna in kulturna krajina.
51. OPN je kratica za Občinski prostorski načrt.
52. OPPN je kratica za Občinski podrobni prostorski načrt.
53. OVE je kratica za obnovljive vire energije.
54. Oporni zid je v predpisih opredeljen kot podporni zid, a je v tem odloku pogosteje uporabljen izraz oporni zid.
55. Počitniška hiša je stanovanjska stavba, ki ne služi stalnemu bivanju.
56. Poselitveno območje je večje ali manjše območje obstoječe poselitve (zaselek, samotna kmetija, razloženo naselje itd.) in območij načrtovane poselitve, ki ni nujno definirano kot naselje, skladno z ZPNačrt in je lahko samo bivalno brez drugih dejavnosti, ki po ZPNačrt definirajo naselje (tudi druge poselitvene oblike).
57. Pomožni objekti stanovanjskih objektov so vsi tisti enostavni in / ali nezahtevni objekti za lastne potrebe, ki niso namenjeni nujnim infrastrukturnim ureditvam in katerih vsebino je možno urejati tudi znotraj stanovanjskih objektov, kot npr. garaže, vrtne ute, lope za orodje, senčnice, bazeni ipd. in niso namenjeni stalnemu bivanju.
58. Prilagajanje obstoječim objektom v okolici (tudi okoliški objekti) pomeni upoštevanje in podrejanje značilnostim obstoječe prevladujoče pozidave iste namembnosti z izjemo nekvalitetne gradnje, v neposredni (vsi neposredno sosednji objekti katerih zemljišča se z zemljiščem načrtovane gradnje stikajo) in širši okolici (vsi objekti, ki oblikujejo širšo celoto, ki jo zaznavamo kot celoto in ki je urbanistično (najmanjša opredeljena planska enota / območje) in prostorsko zaključena celota; to mora biti v ustrezni dokumentaciji strokovno utemeljeno. Kljub temu pa se upoštevajo prostorske posebnosti (npr. v tradicionalni arhitekturi Koroške se ob prevladujočih pravokotnih tlorisih pojavljajo tudi kvadratni).
59. PIP je okrajšava za prostorske izvedbene pogoje. PIP se delijo na splošne PIP (to so splošni ali skupni PIP) ter posebne PIP.
60. Retenzijske površine so načrtovane površine ob vodotokih namenjene razlivanju viškov voda z namenom razbremenjevanja obremenitve vodotokov ob velikih vodostajih.
61. RPE je kratica za Register prostorskih enot.
62. PRS je kratica za Prostorski red Slovenije.
63. Samosaniran kamnolom je območje opuščenega kamnoloma, ki se je zarasel.
64. Soliter je samostojno rastoče drevo z lepo/glede na vrsto pravilno oblikovanim habitusom.
65. Sonaravno kmetovanje je neintenzivna kmetijska dejavnost, ki se po načinu kmetovanja, vrsti posevkov in načinu celotnega gospodarjenja podreja naravnim zakonitostim in prostoru; je okolju prijazno in trajnostno naravnano (zagotavlja trajnostni razvoj kmetijskih dejavnosti).
66. Sonaravno urejanje prostora je urejanje prostora ob upoštevanju ekoloških zakonitosti naravnih procesov, (krajinski, hidrološki, geološki in drugi vidiki) in s tem zagotavljanje trajnostnega razvoja.
67. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov; je okolju prijazno in trajnostno naravnano (zagotavlja trajnost vodnega vira).
68. Strokovna prostorska preveritev je urbanistična, krajinska, arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo v okviru priprave OPPN, kadar je ta predpisan, ali ga pred pridobitvijo dovoljenj s področja graditve objektov izdela pooblaščen inženir ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov in določijo podrobni pogoji.
69. Tipologija pozidave je vrsta pozidave.
70. Tretja razvojna os je koridor načrtovane državne ceste med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu in mejo z Republiko Hrvaško, ki bo na območju Novega mesta s sklenjenim obročem prevzela funkcijo obvoznic.
71. URE je kratica za besedno zvezo učinkovita raba energije.
72. Ureditveno območje naselja je območje poselitve, kot je bilo definirano s prostorsko zakonodajo pred letom 2003.
73. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji.
74. Veljavna zakonodaja - pri načrtovanju, izvajanju in vzdrževanju vseh posegov v prostor je treba upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih zakonskih in podzakonskih aktov, različnih predpisov in veljavnih standardov četudi to ni posebej navedeno.
75. Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.
76. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe ter se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
77. Vrzel je nepozidano stavbno zemljišče, na katerem je dopustno na podlagi določb tega odloka zgraditi enega ali več samostojnih objektov.
78. Zavarovana območja pomeni formalno varovanje, tj. varovanje s predpisom.
79. Zemljišče namenjeno gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu in je enako gradbeni parceli opredeljeni v predhodno veljavnih prostorskih aktih.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomeni niso izrecno določeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. V primeru spremembe teh predpisov je potrebno preveriti njihovo skladnost in z odlokom neusklajenosti uskladiti.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II. STRATEŠKI DEL OPN ČRNA NA KOROŠKEM
II./1. SPLOŠNE DOLOČBE STRATEŠKEGA DELA OPN ČRNA NA KOROŠKEM
5. člen
(vsebina strateškega dela OPN Črna na Koroškem)
(1) Strateški del določa strategijo prostorskega razvoja občine in je osnova za podrobnejše opredelitve prostorskega razvoja občine v izvedbenem delu OPN.
(2) Strateški del OPN Črna na Koroškem vsebuje:
• izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
• zasnovo prostorskega razvoja občine,
• zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,
• opredelitev okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
• opredelitev okvirnih območij razpršene poselitve,
• usmeritve za prostorski razvoj občine, ki vsebujejo: usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč ter usmeritve za določitev PIP ter
• grafične prikaze strateškega dela.
(3) Grafični prikazi strateškega dela so v samostojni mapi in vsebujejo:
št.
tema
merilo
1-01
Zasnova prostorskega razvoja občine
1 : 50 000
2-01
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra Prometna infrastruktura
2-02
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
Energetska infrastruktura
2-03
Komunikacijska infrastruktura
2-04
Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja
3-01
Zasnova okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirnih območij razpršene poselitve
4-01
Usmeritve za razvoj poselitve in celovite prenove
4-02
Usmeritve za razvoj v krajini
Gozdarstvo, vode, kmetijstvo, turizem in rekreacija
4-03
Mineralne surovine, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območje zaščite in reševanja, območja in objekti za potrebe obrambe
4-04
Posebna območja
4-05
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
II./2. IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
II./2.1. IZHODIŠČA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
6. člen
(splošna izhodišča)
(1) Prostorski razvoj občine in njenega širšega območja izhaja iz upoštevanja obstoječih družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja ter njihovih razvojnih trendov. Prostorski razvoj je povezan z razvojem celotne družbe in gospodarstva, zato se morajo interesi med njimi nenehno usklajevati, za prostor pa je pomembno, da razvoj družbe in gospodarstva v največji možni meri upoštevata zahteve trajnostnega razvoja.
(2) Prostorski razvoj mora slediti tudi načelom trajnostnega razvoja iz temeljnih dokumentov Evropske Unije (ESDP 2000), Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Aarhurška konvencija) tako, da zagotavlja izenačevanje prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj znotraj celotne občine, policentrični prostorski razvoj, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ustrezno rabo prostora ter ohranjanje lokalne identitete.
(3) Upoštevajo se usmeritve hierarhično nadrejenih prostorskih aktov (Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije) in sektorskih aktov (razvojnih načrtov nosilcev urejanja prostora) ter zakonsko opredeljena temeljna načela prostorskega razvoja Slovenije (načelo trajnostnega prostorskega razvoja, načelo javnosti, načelo usmerjanja prostorskega razvoja naselij, načelo prevlade javnega interesa, načelo ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora, načelo vključevanja varstva kulturne dediščine in načelo strokovnosti), ki jih je potrebno upoštevati na vseh nivojih prostorskega načrtovanja.
(4) Prostorski razvoj občine mora upoštevati naslednje splošne, a strateško pomembne usmeritve:
• Usmerjen mora biti k uravnoteženem doseganju družbene blaginje in svobode posameznika pri uresničevanju prostorskih potreb, tako da ne bodo ogrožene bodoče generacije (zagotavljanje trajnostnega razvoja).
• S preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ob upoštevanju naravnih omejitev ter upoštevanjem prehodnosti prostora lahko pomembno prispeva h krepitvi nacionalnega prostora.
• Upoštevati mora varstvene zahteve, in sicer temeljne značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine ter ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi strokovnih preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora ter različnih sektorskih omejitev.
• Upoštevati mora razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene za področje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih, oskrbnih in družbenih dejavnosti ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb.
• Upoštevati mora omejitve in pobude, ki izhajajo iz razvojnih potreb sosednjih občin.
(5) Konkretna usmeritve/izhodišča prostorskega razvoja celotne občine Črna na Koroškem ter Črne kot občinskega središča so:
• Prostorski razvoj mora biti zasnovan tako, da bodo vzpostavljeni prostorski pogoji za razvoj demografsko ogroženega območja tako, da bo možno dolgoročno odpraviti zastajanje v razvoju, ki je posledica zmanjševanja števila prebivalcev oz. intenzivnost razvoja usmeriti v pozitivno smer, a hkrati ohranjali kvalitete, ki so se zaradi počasnejšega razvoja ohranile.
• Sanacije degradiranih območij se morajo izvajati intenzivno in v čim krajšem časovnem obdobju, a morajo biti hkrati premišljene in trajnostno naravnane.
• Na območju največje obremenjenosti okolja s težkimi kovinami, naj se še naprej izvajajo ukrepi za izboljšanje kakovosti okolja.
• Zaradi prometno neugodne lege je potrebno vzpostavljati pogoje za boljše prometne tokove, vsaj z visoko kvalitetnim urejanjem obstoječega omrežja.
• Črna se bo skupaj z Žerjavom razvijala kot nosilno razvojno območje občine, zato zagotavlja razvojne površine in druge pogoje za razvoj gospodarstva in negospodarstva.
• Razvija se gospodarske dejavnosti v okviru obstoječih proizvodnih in gospodarskih con v Črni in Žerjavu, ki omogočajo ohranjanje delovnih mest v občini, hkrati pa naj se obratovanje in tehnologija prilagajata okolju, v katerega so te dejavnosti umeščene na način, da bodo čim manj moteče.
• Črna bo postala kulturno in turistično bolj prepoznavno občinsko središče, za kar se bo prednostno pospeševal razvoj turizma in z njim povezanih odmevnih kulturnih programov, vključno z razvijanjem celostne turistično rekreacijske ponudbe na celotnem območju občine ter v navezavi s sosednjimi občinami in Avstrijo.
• Črna in Žerjav morata postati privlačno in varno bivalno okolje za vse skupine prebivalstva, zato se bodo urejala zadostna in kakovostna stanovanjska območja in omrežja družbenih dejavnosti ter javni prostor.
• Podeželje bo razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki bo dopolnjevalo ponudbo Črne in Žerjava kot središča. Zagotavlja se:
• prostorske možnosti za razvoj kmetijstva in turizma, ki bosta nosilca celotnega razvoja podeželskih območjih,
• zadržan, a kvaliteten razvoj podeželske poselitve, prednostno v okviru celkov z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja ter z ohranjanjem kakovostne podobe celotnega podeželja,
• ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske in gozdne rabe tal, vključno z ohranjanjem in oživljanjem celkov kot tradicionalne posebne oblike poselitve.
7. člen
(podrobnejše usmeritve in priporočila za načrtovanje)
(1) Poselitev se prednostno načrtuje v obstoječih poselitvenih območjih, ob prometnicah ter na naravovarstveno manj občutljivih območjih (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma potencialnih posebnih varstvenih območij). Posebno pomembno je ohranjanje obstoječe značilne morfologije poselitve s celki.
(2) Posebno pomembno je prestrukturiranje industrijskih območij, notranji razvoj vseh naselij in saniranje zaradi rudarjenja degradiranih območij. Znotraj območij največje obremenjenosti naj se izvajajo monitoringi obremenjenosti okolja s težkimi kovinami ter se na podlagi rezultatov določijo in izvajajo ustrezni ukrepi za izboljšanje kakovosti okolja.
Pri urejanju obstoječih in pri načrtovanju ali gradnji novih gospodarskih con naj se še posebno teži k prestrukturiranju industrijskih območij znotraj naselij. Potrebno je proučiti njihove potenciale in preveriti interese v prostoru ter jih skladno s tem preoblikovati kot poslovne/gospodarske cone.
(3) Vso novo gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno prednostno načrtovati ob obstoječih infrastrukturnih koridorjih ali v cestnem telesu obstoječih in novih cest, načeloma izven okoljsko in prostorsko občutljivih območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij). Nadzemni daljinski vodi s pripadajočimi objekti naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem. Večje objekte gospodarske javne infrastrukture (npr. večje energetske objekte) naj se umešča v načrtovane industrijske ali gospodarske cone.
(4) Z načrtovanjem naj se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje kvalitetnih značilnih krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, hkrati pa so tudi pomembna identiteta kulturne krajine občine Črna.
(5) Kmetijstvo je zelo pomembna gospodarska dejavnost, ki se mora ohranjati in razvijati. Nujno je spodbujanje sonaravnega, naravi prijaznega kmetovanja: razvoj tistih oblik kmetovanja (onesnaženim tlem prilagojeno kmetovanje na ekološki način, integrirana pridelava, oživljanje starih poljščin ipd.), ki so prostoru prilagojene, saj zagotavljajo varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. V povezavi s tem je smiselno spodbujanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki naj se usmerjajo v turistične, rekreacijske in druge prostočasne dejavnosti in se združujejo v celostno turistično ponudbo. Pomembno je tudi aktivno sodelovanje med posameznimi pridelovalci ter povezovanje kmetijstva, poleg turizma, še z drugimi dejavnostmi. Spodbuja se oživljanje opuščenih celkov ter raba zaraščajočih kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč ekološko pomembnih območij. Z gozdom porasle površine, ki so v preteklosti že bile v kmetijski rabi, so dolgoročno potencialne (nove, ponovno oživljene) kmetijske površine.
(6) Zasnova rabe prostora naj ohranja gozd kot sklenjeno površino ali pa to strnjenost ponovno vzpostavlja (ohranjanje stabilnosti gozdnih ekosistemov). Posebno pozorno je potrebno načrtovati linijske posege v prostor, saj je gozd zaradi teh posegov najbolj ranljiv. Gozdarstvo kot gospodarska dejavnost se poudarjeno razvija na celotnem območju občine, z izjemo varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov.
(7) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih, tudi zadrževalnikov, naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vodna infrastruktura in eventualne energetska izraba vode naj se načrtuje tako, da se omogoča nemoteno delovanje naravnih procesov. Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Zmanjševanje intenzivnosti kmetijstva, spodbujanje sonaravnih oblik kmetijstva ter zaraščanje teh površin povečujejo samočistilno sposobnost voda in s tem zmanjšujejo negativne vplive drugih dejavnosti (poselitve, prometa, kmetijstva, obrti, industrije). Nove dejavnosti je potrebno (prostorsko in tehnološko) načrtovati tako, da bodo čim manj onesnaževale vode, hkrati pa je nujno z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami zmanjševati onesnaževanje obstoječih dejavnosti.
(8) Izkoriščanje mineralnih surovin: obstoječa eksploatacijska območja morajo imeti izdelane sanacijske načrte. Upravljavci morajo zaradi neposrednih in posrednih vplivov dejavnosti (npr. obremenjevanje cest) nujno nenehno sodelovati s krajani in ves čas skrbeti, da se negativni vplivi sproti zmanjšujejo.
(9) Kulturna dediščina predstavlja potencial razvoja turizma. Ustrezna oblika turizma, prostorsko in okoljsko ustrezen izbor dejavnosti (rekreacija, pohodništvo, kolesarjenje, konjereja ipd.), fizična in vsebinska prenova objektov kulturne dediščine z novimi dejavnostmi (turizem, oddih, prosti čas), povezovanje turizma z obstoječimi dejavnostmi v prostoru (celki, sonaravno kmetovanje, dediščina) pomeni tak razvoj turizma, ki je v obliki in načinu podrejen zahtevam in omejitvam okolja in prostora, vendar je kljub temu ali pa prav zato lahko tudi gospodarsko zanimiva in s tem perspektivna gospodarska panoga, ki bo zagotavljala trajnostni razvoj prostora (zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti).
(10) Na območju občine niso prisotne pomembnejše kulturne dejavnosti državnega pomena, vendar pa je ljubiteljska kulturna dejavnost prisotna. Kulturna dejavnost je pomemben element kakovosti bivalnega okolja, saj predstavlja potencial družbenega in gospodarskega razvoja občine. Zato je potrebno zagotavljati tudi prostorske pogoje za njen razvoj. Zagotavljanje prostorskih pogojev za uresničevanje javnega interesa na področju kulture pomeni zagotavljanje pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin in ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete. Skozi prostorski razvoj se tudi zagotavlja optimalno delovanje javne infrastrukture na področju kulture (konkretni / operativni cilji na lokalnem nivoju, ki izhajajo iz evidentiranih potreb in pobud lokalnega nivoja).
8. člen
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)
(1) Razvojne potrebe Občine, izražene s tem OPN, so:
• zaustavitev procesa zmanjševanja števila prebivalcev z zagotavljanjem poselitvenih območij in razvojem gospodarskih dejavnosti,
• celostni razvoj turizma,
• razvoj kmetijstva in z njim povezanega turizma,
• razvoj gospodarske javne infrastrukture (ureditev prometne in okoljske infrastrukture),
• sanacija okoljsko in prostorsko degradiranih območij.
(2) Razvojne potrebe države so predvsem ohranjanje poseljenosti obmejnega območja in čezmejno sodelovanje.
(3) Razvojne potrebe regije so usmerjenje v zagotavljanje delovanja infrastrukturnega omrežja na nivoju regije in razvoja tistih dejavnosti, ki so za regijo pomembne:
• posodobitev regionalnih cestnih povezav (regionalna cesta Črna na Koroškem - Šoštanj, turistična cesta Črna na Koroškem - Solčava),
• skupno urejanje ravnanja z odpadnimi vodami in odpadki,
• sanacija okoljsko in prostorsko degradiranih območij,
• usklajen razvoj poselitve in spremljajočih dejavnosti,
• preprečevanje ogrožanja zaradi naravnih nesreč, zlasti poplav,
• kmetijska in turistična dejavnost Koroške.
9. člen
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin, regijo in z Avstrijo)
(1) Občina je kljub temu da je samostojna, odvisna od svoje neposredne in daljne okolice in s svojim razvojnimi cilji vpliva na okolico tako kot okolica vpliva nanjo. Glede na lego se mora občina Črna povezovati in tvorno sodelovati z vsemi sosednjimi občinami, celotno koroško regijo in z Avstrijo. Samo skupno delovanje pri nadaljnjem razvoju teh območij bo zagotavljalo napredek ter okolju in prostoru prijazen trajnostni razvoj. Skladno s SPRS pa se upošteva še naslednje:
• Spodbuja se sodelovanje s sosednjo Avstrijo tako, da se spodbuja oblikovanje čezmejnih regij zlasti na hribovitih, težje dostopnih območjih s številnimi problemi gospodarskega in demografskega nazadovanja (razvojni programi, dodatni finančni viri iz strukturnih skladov Evropske unije).
• Občina Črna se tradicionalno navezuje na središča regionalnega in nacionalnega pomena Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd vse bolj pa tudi na Velenje ter središče lokalnega pomena Šoštanj. V obe smeri (proti Koroški in Štajerski) je treba krepiti prometne povezave, v območje občine Črna pa umeščati dejavnosti, ki so lahko atraktivne za prebivalce omenjenih.
• V obmejnih območjih je treba zagotoviti pogoje za kakovostno delo in za doseganje razvitosti območij v sosednjih državah, še zlasti na območjih z razvojnimi problemi.
• Manjša in večja območja, kjer so prisotne kakovostne naravne in kulturne značilnosti v alpskem, in predalpskem svetu, se obravnava kot funkcionalni sestavni del urbanega prostora in podeželja. Za ohranjanje njihovih kakovosti in pomena se spodbuja razvoj dejavnosti, ki omogočajo gospodarski razvoj območij na varstvenih izhodiščih. Na takšnih območjih ob meji z Avstrijo se spodbuja skupna obravnava prostorskih razvojnih vprašanj.
• V obmejnih območjih se zaradi gravitacijskega vpliva večjih mest v sosednji Avstriji posebej krepi urbana naselja. V teh naseljih se razvija ne le dejavnosti za potrebe prebivalstva na območju Slovenije, ampak tudi tiste dejavnosti, ki bodo vlogo teh naselij z usklajenim razvojem prometnega omrežja razširile čez mejo ter s tem pripomogle k njihovi konkurenčnosti v mednarodnem prostoru.
(2) Nujno je sodelovanje občine Črna s sosednjimi občinami na naslednjih področjih:
• Urejanja prometnih navezav: regionalna cesta s sosednjimi občinami Šoštanj, Mežica in Solčava.
• Zagotavljanje trajne mobilnosti znotraj občine in navzven tako, da se skupno urejajo tiste vsebine:
• ki jih je na nivoju občine težko ali nemogoče urejati na ekonomsko učinkovit način (urejanje javnega potniškega prometa),
• za katere na nivoju občine ni razpoložljivih površin ali pa glede na lego to ni smiselno (logistični center, parkirišča za tovornjake),
• za katere je smiselno, da se povezujejo v širše omrežje (kolesarske in pešpoti).
• Skupno urejanje področja tovornega transporta.
• Urejanje ravnanja z odpadnimi vodami skupaj z občino Mežica.
• Sistem ravnanja z odpadki skupaj s celotno koroško regijo.
• Urejanje vodotokov in obvodnega prostora skupaj s sosednjimi občinami, saj njihovo urejanje in njihov vpliv presegata občinske meje (celotno povodje Meže) in državne meje (Remšenik).
• Pri energetski oskrbi poleg samooskrbe, predvsem z obnovljivimi viri.
(3) Razvojno perspektivno je sodelovanje občine Črna s sosednjimi občinami, regijo in Avstrijo na naslednjih področjih:
• Urejanja številnih pohodniških in planinskih poti ter obstoječih in potencialnih gorskih kolesarski poti na celotnem hribovitem in goratem delu, ki potekajo preko meja občine in države.
• Razvoj turizma, kot dejavnosti s številnimi možnostmi medsebojnega povezovanja, dopolnjevanja in združevanja z vsemi sosednjimi občinami, celotno koroško regijo in Avstrijo.
• Urejanja prometnih navezav: turistična cesta z občino Solčava, urejanje manjših, lokalnih navezav z ostalimi sosednjimi občinami.
II./2.2. CILJI SKLADNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
10. člen
(splošni cilji prostorskega načrtovanja v občini)
(1) Cilj prostorskega načrtovanja je omogočati skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja naravne in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
11. člen
(konkretizacija zakonsko opredeljenih splošnih ciljev skladnega razvoja občine)
(1) Zagotavljanje trajnostnega razvoja v prostoru ter učinkovite in gospodarne rabe zemljišč na celotnem območju občine:
• Vse posege v prostor je pomembno usmerjati skladno z načeli varovanja in smotrne rabe dobrin splošnega pomena. Pri usmerjanju nadaljnje rasti naselij je treba, poleg potreb po absolutnem varovanju najboljših kmetijskih zemljišč, upoštevati tudi druga dobra kmetijska zemljišča, varovalne gozdove in gozdove s posebnim pomenom, varstvene režime ter naravno in kulturno dediščino, pogoje in omejitve varovanja vodnih režimov ter obrambno strateške prostorske omejitve.
• Vsi posegi v prostor morajo biti zasnovani s ciljem zagotavljanja trajnostnega prostorskega razvoja. Spodbujati je treba gradnjo energetsko varčnih objektov in rabo obnovljivih virov energije.
(2) Zagotavljanje kakovostnih bivalnih razmer za vse prebivalce občine:
• Uravnotežen prostorski razvoj Črne in Žerjava glede na njuno vlogo v omrežju naselij se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z GJI.
• Izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območjih največje obremenjenosti, s ciljem zagotovitve zdravega in varnega bivalnega in delovnega okolja.
• Izboljšanje prostorskih in drugih razmer za razvoj novih delovnih mest se zagotavlja z ustreznimi ukrepi aktivne zemljiške politike in z aktivnim pridobivanjem razvojnih sredstev, ki bodo uvedeni kot ena od podlag za zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj gospodarskih dejavnosti in zagotovitev novih delovnih mest predvsem v Črni in Žerjavu ter spodbujanje razvoja kmetijstva na hribovitem območju samotnih kmetij.
• Ustrezna energetska ter komunalna opremljenost prostora se zagotavljata s postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in faznosti glede na vlogo in pomen v omrežju naselij.
• Spodbujanje in krepitev osnovnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti znotraj obstoječih naselij ter krepitev oskrbnih, kulturnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v večjih naseljih. Med dejavnostmi, ki sooblikujejo kakovost bivanja, so pomembne centralne dejavnosti. Zaradi zagotavljanje enake dostopnosti teh dejavnosti za vse prebivalce je nujno uresničevanje trajne mobilnosti.
• Občina bo zagotavljala prostorske pogoje za uresničevanje javnega interesa na področju kulture, pogoje za kulturno ustvarjalnost, lažjo dostopnost do kulturnih dobrin, ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete, omogočala bo ustrezne pogoje za delovanje in razvoj kulturnih dejavnosti v občini. Skozi prostorski razvoj bo občina zagotavljala optimalno delovanje javne infrastrukture na področju kulture in varstva kulturnih dobrin.
• Zagotavlja se raznolike možnosti za razvijanje prostočasnih dejavnosti, rekreacije in športa.
(3) Prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujoče se razmeščanje različnih dejavnosti v prostoru:
• Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev na celotnem območju občine. Prometne ureditve se načrtujejo po načelih trajnostne mobilnosti.
• Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih programov se omogoča z zagotavljanjem prostorskih možnosti za novogradnje in širitev obstoječih turističnih ureditev ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(4) Prenova obstoječega, ki ima prednost pred graditvijo novega:
• Občina bo usmerjala poselitev znotraj poselitvenih območij naselij in na območjih obstoječih in nekdanjih kmetij/celkov.
• Pri razvoju industrije ima prednost prenova obstoječih industrijskih območij pred odpiranjem novih.
(5) Ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora:
• Nadgrajevanje prepoznavnosti prostora, krajine in grajenih struktur, ustvarjanje novih kvalitet v prostoru in ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem na območja obstoječih naselij, s sanacijo območij razpršene gradnje in drugih razvrednotenih območij, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov ter z ohranjanjem kmetijske rabe prostora in prvin krajinske prepoznavnosti, predvsem celkov kot avtohtone oblike poselitve.
(6) Sanacija degradiranega prostora - sanacija obstoječih degradiranih in onesnaženih območij je prednostna naloga in pogoj za nadaljnji razvoj, predvsem pa mora biti zasnovana celovito in s konkretnimi faznimi cilji.
(7) Trajno varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave:
• Pri načrtovanju vseh posegov v prostor, ki imajo za posledico dejanske ali potencialne spremembe življenjskega okolja, je potrebno pred samimi posegi vsestransko ovrednotili vplive na okolje. Ti posegi so krčenje gozdov, uničevanje plodne zemlje, komasacije, agro- in hidromelioracije, regulacije, gradnja zadrževalnikov in drugih vodnih akumulacij, eksploatacija mineralnih in drugih surovin, urbanizacija, poseganje na področje naravnih in kulturnih rezervatov in spomenikov ter uvajanje in ohranjanje vseh tehnologij, ki onesnažujejo oz. zastrupljajo okolje itd.
• Razvoj občine mora prispevati k doseganju okoljskih ciljev: zmanjšanje zračnih emisij v prekomerno onesnaženih območjih, zmanjšanje hrupa, zmanjšanje obremenjevanja tal in vegetacije, izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti.
(8) Celostno ohranjanje kulturne dediščine, vključno z naselbinsko dediščino - s prostorskim razvojem in ureditvami se bo omogočalo ohranjanje kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj občine.
(9) Zagotavljanje zdravja prebivalstva - s prostorskim razvojem in ureditvami se zagotavlja razvoj prostora na način, ki zagotavlja zdravje ljudi in spodbuja zdrav način življenja.
(10) Omogočanje funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop do objektov in njihova uporaba., Zagotavlja se neoviran dostop do javnih objektov in površin funkcionalno oviranim osebam na celotnem območju in pri vseh posegih.
(11) Obrambo države in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - razvoj občine mora upoštevati omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter preprečitve.
12. člen
(vizija prostorskega razvoja občine)
(1) Vizija prostorskega razvoja Občine Črna na Koroškem je ustvariti takšne razmere v prostoru, ki bodo omogočile krepitev položaja občine v okviru koroške regije. Občina bo z uveljavljanjem načel trajnostnega razvoja zagotavljala usklajen in uravnotežen prostorski razvoj, ki bo omogočil uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranil naravne kakovosti in kakovosti bivalnega okolja ter zagotovil povečanje prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem prostoru.
13. člen
(konkretni / temeljni cilji razvoja občine)
(1) Nosilne dejavnosti bodočega prostorskega razvoja občine so kmetijstvo, turizem, šport, gospodarske dejavnosti in gozdarstvo.
(2) Obvezna je sanacija degradiranega prostora, izvajanje preventivnih ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja.
(3) Za prostorski razvoj občine in ohranjanje njene prepoznavnosti je pomembno ohranjanje celkov kot posebne oblike poselitve in načina gospodarjenja s prostorom ter varovanje naravnega okolja in kulturne krajine.
(4) Načrtno se spodbuja in krepi celostni razvoj turizma (celki, naravna in kulturna krajina, industrijska krajina, kulturna dediščina) s ciljem, da skupaj s kmetijstvom postopno postane glavna gospodarska dejavnost območja. Mali in veliki ponudniki različnih storitev, neposredno ali posredno povezani s turizmom, rekreacijo, športom in drugimi prostočasnimi dejavnostmi, gradijo celostno ponudbo turizma občine.
(5) Spodbuja se pozitivna naravnanost do kmetijstva ter razvoj posameznih kmetij, ki naj bodo skupaj z dopolnilnimi dejavnostmi zasnovane tako, da je lahko kljub svoji samozadostnosti povezana z ostalimi v skupno ponudbo turizma in kmetijstva.
(6) Ohranja se značilna rudarska poselitev kot posebna kulturna dediščina.
(7) Nujen je razvoj infrastrukture in energetske samooskrbe, ki mora slediti razvojnim potrebam drugih dejavnosti, a hkrati skrbeti za varovanje kvalitetnih prvin okolja. V tem kontekstu je tudi pomembna čim večja, a premišljena energetska samooskrba.
II./3. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
II./3.1. PREDNOSTNA OBMOČJA ZA RAZVOJ POSELITVE IN RAZVOJ DEJAVNOSTI
14. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve)
(1) Razvoj poselitve se prednostno usmerja v obstoječa naselja, ki so že središča in se bodo intenzivneje razvijala zaradi značilnosti svojega položaja v omrežju naselij in potreb zaledja, v območja, ki so bila manjša poselitvena jedra v preteklosti. Hkrati so prednostna območja poselitve tista območja, ki omogočajo uresničevanje strateške razvojne usmeritve, to je razvoj kmetijstva, gozdarstva, gospodarstva in turizma. To so naslednja območja:
• Črna in Žerjav,
• širše območje Podpece ter
• območje celkov na celotnem območju občine.
(2) Na območju Črne in Žerjava se obstoječa poselitev intenzivira in zgoščuje ter prenavlja, ob upoštevanju ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja. Na območju Žerjava se razvoj poselitve usmerja prednostno v dolino Jazbinskega potoka. Zagotavlja se zadostna ponudbo stanovanj, delovnih mest in raznovrstnih dejavnosti ter ustrezna infrastrukturna opremljenost zemljišč.
(3) Območje Podpece, kot območje z največjim deležem raznolike gradnje, aktivnih in opuščenih objektov, koncentracije starih rudarskih oblik poselitve in obsežne nove razpršene gradnje ter hkrati tudi območje z največjim deležem neusklajenosti planskega in dejanskega stanja, se usmerja v zgoščevanje in manjše širitve obstoječih zaselkov.
(4) Na celotnem območju občine se kot tradicionalna/avtohtona in prepoznavna oblika razpršene poselitve in rabe prostora ohranjajo in oživljajo obstoječi in opuščeni celki, vzporedno z njimi se ohranjata in oživljata kmetijstvo in gozdarstvo. Na kmetijah se razvijajo dopolnilne dejavnosti, ki omogočajo razvoj različnih dodatnih gospodarskih dejavnosti, prednostno turizma. Kmetijstvo, gozdarstvo in turizem postanejo vodilne gospodarske dejavnosti območja.
(5) Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo različnih tipov in velikosti stanovanj v obstoječih poselitvenih območjih, predvsem v prednostnih območjih poselitve kot zgostitve in zaokrožitve obstoječih struktur. Pri tem se upoštevajo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do osrednjih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanj se zagotavlja racionalna raba prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanih središčih ter varčevanje z energijo. Stanovanjsko gradnjo se usmerja na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost.
(6) Pri zasnovi poselitve se skladno s SPRS upošteva tudi naslednje:
• Za skladen prostorski razvoj je pomembno medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij, zato mora biti razvoj Črne, Žerjava in celotnega podeželja medsebojno usklajen in uravnotežen (medsebojno povezovanje in dopolnjevanje).
• V policentrično zasnovo prostora se Črna na Koroškem (skupaj z Žerjavom) vključuje kot pomembnejše središče lokalnega pomena v katerem se spodbuja razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo, primarno zdravniško in socialno oskrbo (na primer zdravstveni dom, lekarno, osebno in družinsko pomoč) ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost. Lokalno središče zagotavlja tudi oskrbo okoliške razpršene gradnje. V naseljih, ki so zaposlitvena središča območij s posebnimi razvojnimi problemi ter v obmejnih območjih, kjer se lahko razvije neposredno gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami, se oblikuje manjše gospodarske cone.
• Podeželje je zaradi svojih značilnosti in specifičnih razvojnih potencialov pomemben življenjski in gospodarski prostor, zato se spodbuja njegov celovit razvoj v povezavi z urbanimi območji. Za izkoriščanje primerjalnih prednosti podeželja se spodbuja povečevanje raznovrstnosti tistih gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter posredno ali neposredno prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti njegove naravne in kulturne krajine. V občini Črna je pomembno ohranjati tradicionalne oblike kmetijstva oz. poselitve (celki), v naseljih Črna in Žerjav pa spodbujati dejavnosti, ki to dejavnost in poselitev dopolnjujejo, podpirajo in omogočajo (vzajemno dopolnjevanje).
• Zaradi demografske ogroženosti območja se na celotnem območju občine spodbuja razvoj novih delovnih mest/novih zaposlitvenih možnosti in s tem posledično zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije iz občine, preprečuje odseljevanje ter tudi spodbuja priseljevanje.
• Poseljenost podeželja se ohranja na hribovitih in obmejnih območjih, ki so pomembna zaradi narodno-obrambnih vidikov in na območjih kakovostnih kulturnih krajin.
15. člen
(prednostna območja za razvoj dejavnosti)
(1) Opredeljena so prednostna območja za razvoj gozdarstva, kmetijstva, turizma in rekreacije, proizvodnih in centralnih dejavnosti, prednostna območja sanacij ter območja, znotraj katerih je treba izvajati ukrepe za izboljšanje kakovosti okolja.
(2) Razvoj gozdarstva se razvija na vseh območjih gozdih površin, z izjemo gozdnih rezervatov in varovalnih gozdov.
(3) Prednostna območja za razvoj kmetijstva so predvsem območja celkov, kot avtohtone oblike poselitve in načina gospodarjenja s prostorom oz. kmetijske rabe ter predvsem s celki povezanih dopolnilnih dejavnosti, (predvsem turizma), ki lahko omogočajo posameznim celkom dodaten vir zaslužka.
(4) Kot prednostno območje za razvoj turizma in rekreacije se obravnava celotno območje občine, saj naravne danosti, kulturna dediščina, kmetijstvo in z njim neposredno povezana oblika poselitve - celki, rudarska poselitev, industrijska zgodovina, rekreacijska možnosti, ki jih ponuja narava in ne nazadnje tudi dejstvo, da je to zibelka slovenskega zimskega športa, ustvarjajo zelo dobro podlago za njun razvoj. Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, dopolnjuje se turistično-rekreacijska infrastruktura, v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe ter z ohranjanjem obstoječe in gradnjo nove športne infrastrukture, kar izkorišča bogato športno zgodovino območja. Spodbuja se razvoj turizma na podeželju oziroma na kmetijah, predvsem celkih, z uvajanjem dopolnilnih dejavnosti in z omogočanjem ureditve novih nočitvenih kapacitet. Zaradi obsežnih območij ohranjene narave se razvijajo različne oblike turizma, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (planinarjenje, pohodništvo, izletništvo, kolesarjenje itd.). Spodbuja se razvoj turističnih programov, povezanih s cilji varstva kulturne dediščine - prezentacija in ogledi kulturnih spomenikov, razvoj in širitev turistične ponudbe in prostočasnih dejavnosti na območjih kvalitetnih kulturnih krajin ter ohranjanje in razvoj tradicionalnih (Najevska lipa, Gradovi Kralja Matjaža) in novih prireditev. Zaradi bogate industrijske preteklosti se spodbuja razvoj turizma, ki trži industrijsko preteklost ter hkrati s tem tudi spodbuja sanacijo v preteklosti z industrijo povzročenih prostorskih in okoljskih degradacij.
(5) Prednostna območja za razvoj proizvodnih in centralnih dejavnosti so v tesni povezavi z razvojem poselitve, predvsem lokalnih središč Črne in Žerjava.
• Razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva njihovo združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. Proizvodne dejavnosti se prednostno usmerjajo na območja obstoječih gospodarskih dejavnosti v Črni, Žerjavu in na manjše gospodarske cone na območju ob regionalni cesti.
• Centralne dejavnosti se prednostno usmerjajo v Črno in v centralni del Žerjava; v slednjem tudi kot območje cezure med gospodarskih dejavnostmi in bivanjem.
• Razvoj oskrbnih in storitvenih ter družbenih dejavnosti se usmerja na funkcionalno zaokrožena območja predvsem v Črni, skladno z obsegom bivanja ter omejitvami z vidika obremenjenosti okolja tudi v Žerjavu. Spodbujata se razvoj in dostopnost centralnih dejavnosti, da se doseže visoka kakovost oskrbe prebivalcev.
(6) V okviru obstoječih dovoljenj se izvajajo dejavnosti na obstoječem območju odlagališča nevarnih odpadkov in območju aktivne eksploatacije, v okviru katerih je treba izvajati vse predpisane ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje.
(7) Izboljša se ponudba kvalitetnih delovnih mest, predvsem na območju Črne in Žerjava pa tudi na območju celotne občine tako, da se dejavnosti medsebojno dopolnjujejo.
(8) Pri zasnovi razvoja dejavnosti se skladno s SPRS upošteva tudi naslednje:
• Na hribovitih območjih, območjih s slabšimi pridelovalnimi pogoji, se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom.
• Prostorski razvoj v območjih s posebnimi problemi in potenciali - na hribovitih in gorskih območjih ter na območjih z naravnimi in kulturnimi kakovostmi (celotno območje občine) se zagotavlja prostorske možnosti za razvoj tistih dejavnosti, ki lahko izkoristijo prostorske potenciale, ki tvorijo regionalne posebnosti teh območij.
• Za ohranjanje kakovosti in pomena območij, kjer so prisotne kakovostne naravne in kulturne značilnosti v alpskem in predalpskem svetu, se spodbuja razvoj dejavnosti, ki omogočajo gospodarski razvoj teh območij. V obmejnih območjih z Avstrijo, se spodbuja skupna obravnava prostorskih razvojnih vprašanj.
• Hribovita in gorska območja se zaradi naravno-geografskih značilnosti, kot so višina, strmine, relief in podnebje, posledic naravnih nesreč, zmanjševanja poseljenosti soočajo z gospodarskimi, družbenimi in okoljevarstvenimi problemi. Na teh območjih se zagotavlja osnovno gospodarsko in družbeno infrastrukturo, ustrezno upravljanje z naravnimi viri, pri čemer se upošteva ohranjanje narave in kulturne dediščine. Spodbuja se ekološko naravnan turizem, ekološki način kmetovanja, uporaba obnovljivih virov energije, za kar je na teh območjih praviloma več možnosti ter zagotavlja podporo gorskim in hribovskim skupnostim.
• Na območju občine Črna se umeščajo dejavnosti, ki so lahko atraktivne za prebivalce središč višjega reda, na katera se Črna navezuje (bivanje, rekreacija, gozdarstvo, kmetijstvo, turizem).
II./3.2. OMREŽJE NASELIJ Z VLOGO IN FUNKCIJO POSAMEZNIH NASELIJ
16. člen
(1) V okviru policentričnega urbanega sistema Slovenije se razvija omrežje ustrezno opremljenih središč, ki omogočajo vsem prebivalcem udobno, cenovno ugodno, varno in okoljsko sprejemljivo dostopnost do javnih funkcij, delovnih mest, storitev in znanja.
(2) Občina Črna se navezuje na sosednja središča višjega ali enakega reda Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd, Velenje in Šoštanj, zato je smiselno na njenem območju umeščati dejavnosti, ki so lahko atraktivne za prebivalce teh središč.
(3) Črna in Žerjav sta naselji v neposredni bližini, zato je delitev funkcij med njima smiselna. Zato se v policentrično zasnovo slovenskega prostora Črna kot pomembnejše središče lokalnega pomena vključuje skupaj z Žerjavom. Predstavljata pomembno središče z vsemi funkcijami urbanega naselja in velikim razvojnim potencialom gospodarstva, v katerem se spodbuja razvoj storitvene in oskrbne funkcije, razvoj delovnih mest, primarno zdravniško in socialno oskrbo (na primer zdravstveni dom, lekarno, osebno in družinsko pomoč) ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost.
(4) Občinsko središče Črna (z več kot 1000 prebivalci) je pomembnejše lokalno središče in nosilec razvoja Občine. Čeprav se v njem prepletata mestni in podeželski tip bivanja, je naselje mestnega značaja in urbano središče z bogato naselbinsko dediščino, za katerega je izdelan urbanistični načrt. V njem se spodbuja razvoj obstoječih dejavnosti in razvoj novih z namenom, da postane še močnejše in s tem zanimivejše središče, ki opravlja vsaj naslednje funkcije:
• upravne funkcije (središče in sedež Občine),
• storitvene in oskrbne funkcije za celotno območje občine,
• skrb za zaposlovanje (razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo),
• primarna zdravniška in socialna oskrba (zdravstveni dom, lekarna, vzgojno varstveni center idr.),
• športne in rekreacijske dejavnosti,
• center izobraževalnih, kulturnih in drugih družbenih dejavnosti,
• bivanje.
(5) Lokalno središče Žerjav je naselje primestnega in ruralnega značaja (med 500 in 1000 prebivalcev), za katerega je izdelan urbanistični načrt. Zaradi degradacij okolja, ki so nastale v preteklosti in še niso sanirane, ne opravlja vseh funkcij, značilnih za lokalno središče. Zaradi številnih gospodarskih dejavnosti je območje izpostavljeno nadaljnjim negativnim vplivom, a je hkrati to tudi priložnost za njihovo sanacijo in razvoj naselja. Zato naj se v bodoče razvoj naselja usmerja v usmerjanje bivanja na območje Jazbinskega potoka, v centralnem delu naselja pa se razvijajo naslednje funkcije:
• industrijski center,
• poslovni center,
• razvoj delovnih mest za okoliško in regijsko prebivalstvo in kulturne dejavnosti (kulturni dom).
(6) V Žerjavu se za družbene dejavnosti (šola, vrtec) zagotavljajo ukrepi, ki bodo preprečevali izpostavljenost tveganjem za zdravje otrok, zaradi izpostavljenosti emisijam iz onesnaženega okolja.
(7) Vsa druga naselja, ki so v omrežju naselij v merilu Slovenije premajhna, a za območje občine pomembna, so:
• Naselja (po RGP) z med 100 in 500 prebivalci so Bistra, Javorje, Koprivna, Ludranski Vrh in Podpeca. Vsa so naselja podeželskega značaja, kjer prevladujejo samotne kmetije/celki ali skupine kmetij in manjši zaselki. Večji zaselki so značilnejši za Podpeco, drugje jih je manj. Za Podpeco so v primerjavi z ostalimi bolj značilna tudi nekmečka naselja, posebnost tega območja pa je rudarska poselitev. Njej podobna je tudi »gozdarska« poselitev v Ludranskem Vrhu. Pomembna so posebna območja razpršene avtohtone poselitve z mlini in žagami. Ta naselja nimajo prostorskih središč, koncentracija bivanja in spremljajoče dejavnosti (šola, gostišče ali župnišče), ki ima obliko zaselka, je v Javorju (območje sv. Magdalene in sv. Jošta) in v Koprivni (sv. Jakob). Povsod je prisotna razpršena gradnja, še najbolj v Podpeci.
• Naselji (po RGP) z manj kot 100 prebivalci sta Jazbina in Topla. Obe naselji sta podeželskega značaja, kjer prevladujejo samotne kmetije/celki, skupin kmetij in celo manjših središč v obliki zaselkov ni. Pomembna so posebna območja razpršene avtohtone poselitve z mlini in žagami.
• Najmanjša, a hkrati tudi najstarejša in za območje značilna oblika poselitve so samotne kmetije/celki.
II./3.3. TEMELJNE SMERI PROMETNEGA POVEZOVANJA NASELIJ V OBČINI IN REGIJI
17. člen
(1) Obstoječa temeljna smer prometnega povezovanja Črne na Koroškem s koroško regijo in centralno Slovenijo je državna, regionalna cesta Šoštanj Črna Mežica. Odsek ceste med mejo z občino Šoštanj do Črne, kjer se neposredno nanjo navezujejo lokalne ceste, ki napajajo celotno območje Javorja in večji del Ludranskega Vrha, je prenovljen. Na odseku od Črne proti meji z občino Mežica, kjer se nanjo navezujejo lokalne ceste, ki napajajo celotno območje Žerjava in Jazbine ter del Podpece, je potrebna celovite prenove, ali manjših korekcij trase.
(2) Državna turistična cesta Črna-Solčava predstavlja prometno navezavo celotnega območja Tople in Koprivne ter pretežni del Bistre in Podpece ter del Ludranskega Vrha.
(3) Druge povezave s sosednjimi občinami (Mežica, Slovenj Gradec, Šoštanj, Mozirje) in Avstrijo potekajo po manj prometnih, slabših lokalnih cestah.
(4) Skladno z izhodišči SPRS je treba krepiti obstoječe prometne povezave proti Koroški in Štajerski. Na novo tretjo razvojno prometno os, s katero se povezuje regionalna središča v Avstriji, Sloveniji, Hrvaški ter omogoča navezovanje tovornega in osebnega cestnega prometa, se občina Črna na Koroškem navezuje samo posredno: (preko Mežice proti Slovenj Gradcu in preko Slemena proti Šoštanju in Velenju).
II./3.4. DRUGA ZA OBČINO POMEMBNA OBMOČJA
18. člen
(1) Poudarja se pomen vode in obvodnega prostora kot del bivalnega (prijetnost bivanja, rekreacija) in naravnega (naravna dediščina, naravni vir) okolja. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Zagotavljati se mora celovita obravnava povodij in porečij. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se upošteva kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oz. dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo ali jih povečajo. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranja tako kvaliteta kot količina podzemnih voda. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
(2) Izrabi se energetski potencial vodotokov (MHE), kjer je to smotrno in smiselno, skladno z načeli trajnostnega urejanja prostora in prednostno z oživljanjem in obnavljanjem starih mlinov in žag.
(3) Nadaljuje se eksploatacija na območjih obstoječega izkoriščanja mineralnih surovin, vendar se poveča nadzor nad njihovimi negativnimi vplivi in se hkrati odpravlja njihove posledice ter predvidi njihova dolgoročna celovita (kontinuirana in končna) sanacija.
(4) Hribovita in gorska območja se ohranjajo kot naravna krajina, posebno območje krajinski park Topla. Na tem območju se zagotavlja osnovno gospodarsko in družbeno infrastrukturo, ustrezno upravljanje z naravnimi viri, pri čemer se upošteva ohranjanje narave in kulturne dediščine. Spodbuja se ekološko naravnan turizem, ekološki način kmetovanja, uporaba obnovljivih virov energije, za kar je na teh območjih praviloma več možnosti ter zagotavlja podporo gorskim in hribovskim skupnostim.
II./4. ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA
II./4.1. SPLOŠNE DOLOČBE ZA RAZVOJ GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
19. člen
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Obstoječa infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo.
(2) Obnova infrastrukturne opreme se načrtuje po načelu celovitosti. Urejanje prometnic ali druge infrastrukture naj bo usmerjeno k sočasni obnovi vseh sistemov gospodarske infrastrukture.
(3) Vzpostavijo se nova ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa infrastrukturna omrežja, z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.
(4) Gospodarska javna infrastruktura se mora razvijati tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda v občini.
(5) Objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture se morajo v prostor umeščati tako, da se ne prizadene varovanih vrednot kulturne in naravne dediščine ter prepoznavnosti prostora.
(6) Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.
(7) Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe Črne in Žerjava ter minimalna komunalna opremljenost, kjer to še ni zagotovljeno.
(8) Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata v dveh, med seboj usklajenih smereh:
• Gradnja omrežij na obstoječih poselitvenih območjih: na stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se zagotovi priključevanja objektov na infrastrukturne sisteme. Na območjih, ki niso komunalno opremljena, se do izgradnje gospodarske javne infrastrukture poselitev omejuje. V naseljih je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.
• Opremljanje razvojnih območij: za vsa komunalno neopremljena stavbna zemljišča se zagotovi komunalno opremo, skladno z zakonodajo, s predhodno opredeljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov.
(9) Z načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. S tem se zagotavlja večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo bolj sprejemljivo vključevanje v prostor.
(10) Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno.
(11) Za vse nove investicije se izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.
(12) Pri načrtovanju poteka/tras novih infrastrukturnih vodov se posebno pozornost nameni rešitvam v območju velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora (celotna naravna in kulturna krajina območja), pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov (npr. pobočij Pece, Uršlje gore, Olševe in Smrekovškega pogorja) in pri prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000). Objekti in naprave infrastrukturnih omrežij se načrtujejo tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi na relief, krajinsko zgradbo, naravne kakovosti, prepoznavnost prostora in bivalno okolje. Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih načeloma izvajajo podzemno, nadzemno le v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke dediščine.
(13) Pred predajo novih prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna infrastruktura tako, da ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja obstoječim prebivalcem v soseščini.
II./4.2. PROMETNA INFRASTRUKTURA
20. člen
(obstoječa prometna omrežja in objekti državnega in regionalnega pomena ter pomembnega obstoječega in načrtovanega prometnega omrežja lokalnega pomena z opredelitvijo načrtovanih posegov)
(1) Obstoječe prometno omrežje in objekti državnega in regionalnega pomena:
• državna (regionalna) cesta Velenje-Mežica, odsek Šoštanj–Črna na Koroškem–Mežica,
• državna (regionalna) cesta, Črna-Solčava, odsek Črna na Koroškem–občinska meja.
(2) Pomembnejša obstoječa omrežja in objekti lokalnega pomena s področja prometne infrastrukture:
• lokalne ceste,
• gozdne ceste,
• bencinski servis v Žerjavu,
• kolesarske poti po obstoječih lokalnih in gozdnih cestah,
• pešpoti in planinske poti (območje za pohodništvo in planinarjenje),
• žičnice (smučišče v Črni in tovorne žičnice v goratem in hribovitem zaledju).
(3) Načini obstoječega navezovanja prometne infrastrukture lokalnega pomena na prometno infrastrukturo državnega in regionalnega pomena:
• prometna navezava v sistem regionalnega in državnega prometnega omrežja - navezava s sosednjima občinama Šoštanj in Mežica;
• prometna navezava v sistem regionalnega in državnega prometnega omrežja - navezava z ostalimi sosednjimi občinami Slovenj Gradec, Solčava, Mozirje samo preko planinskih poti in lokalnih cest;
• prometna navezava v sistem meddržavnih povezav - navezava z Avstrijo samo preko planinskih poti.
(4) Načrtovani načini prometnega navezovanja prometne infrastrukture lokalnega pomena na prometno infrastrukturo državnega in regionalnega pomena v sistem regionalnega povezovanja s sosednjimi občinami:
• prioritetna ureditev obstoječih in načrtovanih cestnih in kolesarskih povezav z občinami Mežica, Solčava in Šoštanj,
• možnosti prometnega povezovanja z ostalimi mejnimi občinami in Avstrijo,
• možnosti povezovanja preko planinskih poti z vsemi sosednjimi občinami in Avstrijo.
(5) Območja, kjer je potrebna izdelava celovite študije prometa, kot osnova za nadaljnjo prostorsko načrtovanje:
• proučitev nove prometne ureditve v centru Črne - celovita prometna, urbanistična in ekonomska analiza možnosti ureditve prometa znotraj centra v smislu razbremenjevanja centra in sočasnega ohranjanja kulturne dediščine (tudi preveritev nekdanjih predlogov t. i. Velike alpske ceste oz. vsaj obvoza okoli centra Črne),
• proučitev ureditve lokalnega mejnega prehoda Luže (povezava z Avstrijo).
(6) Območja, kjer je ob rednem vzdrževanju potrebna dopolnitev ali obnova prometnega omrežja in objektov v večjem obsegu:
• državna cesta Velenje-Mežica, nujna rekonstrukcija na odseku Črna na Koroškem Mežica (celoten odsek je potrebno temeljito prenoviti in razmišljati tudi o manjših spremembah trase, predvsem na območju skozi Žerjav in Črno tako, da bo postala pomemben del urbanega prostora obeh naselij ter da bo odsek Žerjav-Črna omogočal varno povezavo za pešce in kolesarje) – skladno z načrti upravljavca prednostno ureditev ceste R2-425/1265, Poljana – Šentvid na odseku od 10.900 do 11.580 in rekonstrukcija na odseku od 5.000 do 10.900;
• državna cesta Črna-Solčava, nujna celovita rekonstrukcija celotnega odseka regionalne turistične ceste na območju občine Črna - skladno z načrti upravljavca prednostno ureditev ceste R3-926/6505 Koprivna-Črna na odseku 7.850 do 7.980;
• celovita (pre)ureditev prometa znotraj naselja Črna na Koroškem (zasnova prometa, nove povezave, oprema cest s pločniki in kolesarskimi stezami, kjer je to mogoče skladno z izsledki študije iz petega odstavka tega člena);
• omrežje lokalnih cest (prenova, novogradnja).
(7) Pomembnejša načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena s področja prometne infrastrukture:
• kolesarska povezava Solčava-Črna-Šoštanj in Šoštanj-Črna-Mežica,
• gozdne ceste (vzdrževanje),
• uporaba obstoječih lokalnih cest in gozdnih cest za gorsko kolesarstvo (povezan sistem obstoječih cest),
• urejanje različnih kolesarskih povezav in različnih pešpoti ter njihovo povezovanje v celovito omrežje za potrebe dnevne migracije, rekreacije in turizma,
• bencinski servis v Javorju,
• širitev smučarske infrastrukture v Črni.
21. člen
(cestna infrastruktura in mirujoč promet)
(1) Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno urbano opremo.
(2) Omrežje državnih in občinskih cest se prenavlja, zlasti z namenom zagotavljanja zdravega in varnega bivalnega okolja. Na območjih naselij se gradijo povezovalne ceste ter ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami občinskih cest.
(3) Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se izboljša prometno povezanost znotraj občine. Zagotovi se dober dostop do območij centralnih in gospodarskih dejavnosti, stanovanjskih območij in območij s turističnim potencialom ali pomenom.
(4) Na celotnem območju strnjene poselitve, predvsem pa v Črni in Žerjavu, je treba trajno zagotavljati ustrezno število parkirnih mest.
22. člen
(omrežje kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih poti)
(1) Na območju občine se uredi kolesarsko omrežje. Na lokalni ravni se z omrežjem javnega potniškega prometa in kolesarskimi potmi povezuje lokalno središče s podeželjem. Smiselno je ohranjati in krepiti kolesarski promet na treh ravneh: (1) kolesarske poti znotraj naselja (omogoča povezanost javnih odprtih površin in javnih objektov), (2) kolesarske povezave med naselji (povezava internih kolesarskih sistemov naselij v skupen sistem višjega reda, prednostno v smeri Mežice) ter (3) kolesarska povezava z zaledjem ter omrežjem gorskih in drugih rekreacijsko turističnih kolesarskih poti (pretežno kot rekreacijske in turistične povezave).
(2) Na območju občine se obstoječ sistem planinskih in drugih rekreacijskih pešpoti ter vseh funkcionalnih poti znotraj in zunaj naselij med seboj poveže v enoten sistem poti.
(3) Kolesarsko omrežje se skupaj s pešpotmi ter z vsemi tematskimi in planinskimi potmi ureja in povezuje v povezan sistem z enotnim sistemom označevanja.
23. člen
(helioporti)
(1) Helioporti se lahko urejajo na strehah, na utrjenih površinah javnih objektov (večja parkirišča, športna igrišča) ali ob zasebnih objektih, kjer ne bodo moteči za okoliške dejavnosti.
24. člen
(javni potniški promet)
(1) Prednostno se združuje javni potniški promet in druge oblike prevozov (šolski prevoz, organiziran prevoz podjetij ipd.) ter se s tem zagotavlja povečevanje standarda dostopnosti občanov na ekonomsko in okoljsko racionalen način.
(2) Avtobusna postaja v Črni se ohrani in ureja na obstoječi lokaciji. Ohranjajo se obstoječa avtobusna postajališča in preuči možnost umeščanja novih, skladno z razvojem javnega potniškega prometa in zakonodajo. V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih ali preurejanju obstoječih gospodarskih con ter ob urejanju stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Po potrebi se zgradijo še dodatna postajališča, s katerimi se zadosti migracijskim potrebam. Do obstoječih in novo načrtovanih postajališč potniškega prometa je potrebno zagotavljati varen dostop (pločniki in/ali druge varne poti za pešce, prehodi za pešce).
II./4.3. ENERGETSKA INFRASTRUKTURA
25. člen
(splošna načela urejanja in razvoja energetske infrastrukture, oskrba z energijo, OVE, URE)
(1) Energetska oskrba naj temelji na lokalno razpoložljivih virih energije, kot so lesna biomasa, bioplin, sončna energija, geotermalna energija in drugo.
(2) Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskem konceptu, ki je temeljni dokument oskrbe z energijo. Za celotno območje se z LEK opredeli nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije. LEK opredeljuje naslednje cilje občine na področju rabe in oskrbe z energijo:
• večja raba OVE pri vseh porabnikih,
• spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije pri vseh porabnikih,
• zmanjšanje rabe energentov fosilnega izvora,
• zmanjšanje emisij,
• sanacija energetsko potratnih stavb, ki so v upravljanju občine,
• spodbujanje izrabe OVE v okviru večjih (skupnih) sistemov (npr. v okviru sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ali bioplin, mikrosistemi itd.).
(3) V smislu zagotavljanja trajnostnega razvoja se poudarja in spodbuja raba OVE, s ciljem bistvenega povečanja OVE v energetski bilanci na celotnem območju občine. Pri tem se zagotavlja, da bodo objekti in ureditve prostorsko usklajeni, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje. Zaradi razvoja tehnologije in možnih novih načinov njihove izrabe je za njihovo umeščanje potrebno izdelati strokovne podlage in presojo vplivov na okolje ter pri tem upoštevati zahteve ministrstva za okolje in prostor ter okoljske in prostorske zakonodaje. Umeščanje infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe rabe OVE je možno skladno z drugimi določili tega odloka in veljavne zakonodaje, ki se nanašajo na infrastrukturne objekte in naprave; umeščanje objektov za rabo OVE, ki imajo status stavbe, pa je možno samo znotraj območij ustrezne podrobnejše namenske rabe.
(4) Spodbuja se trajnostno usmerjena gradnja in obnova stavb ter uporaba naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove za obratovanje potrebujejo manj energije in ki čim večji del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz OVE (sončna, geotermalna, biomasa ipd.).
(5) Za celostno energetsko oskrbo objektov (oskrba z elektriko, ogrevanje objektov in vode) se spodbujajo obnovljivi viri ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd.), sicer je obvezna uporaba ekološko sprejemljivih goriv (lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, lesna biomasa, s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolja). Usmerja se v izgradnjo nizkoenergijskih stavb, pasivnih stavb, sanacijo sistemov za ogrevanje, solarnih sistemov za ogrevanje, toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode, fotonapetostnih sistemov za pridobivanje električne energije iz sonca, sistemov soproizvodnje električne energije in toplote.
(6) Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz OVE.
(7) Spodbuja se izvedba raziskav za uporabo različnih OVE. Za celotno območje občine se izdela ocena trajnostnega potenciala OVE (potencial sončne energije, vetrne energije, hidroenergije, energije biomase in geotermalne energije, bioplina) in možnost energetske oskrbe iz teh virov. Na posameznih območjih se zagotovi čim večji delež energetske oskrbe iz OVE, če trajnostni potencial to omogoča.
(8) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe OVE. Skupinski in daljinski sistemi ogrevanja imajo prednost pred individualnim, zato je pri vseh novogradnjah potrebno preučiti možnosti tovrstne oskrbe z energijo (novi skupinski in daljinski sistemi, priključitev na obstoječe sisteme).
(9) Za vsa območja občine, še posebej pa za poselitev izven naselij, se spodbuja opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije, ob upoštevanju vseh drugih zahtev, omejitev in varovanj, a morajo le-te biti integrirane v objekte (sestavni del objektov).
(10) Nove MHE se lahko predvidijo, če so v skladu z določili tega OPN ter v skladu z LEK in če oskrba z energijo ni možna na sprejemljivejši način. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE, je treba na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje. Njihova gradnja je dopustna na območju vodotokov, na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah, v kolikor je utemeljena na podlagi ocen vplivov na okolje in v kolikor so zagotovljeni: ekološko sprejemljiv pretok, realno izvedljive potrebne ureditve in omilitveni ukrepi ter je gradnja skladna s podrobnimi določili izvedbenega dela OPN. Prednostno se umešča na lokacijah, kjer so že v preteklosti obstajali objekti, ki so izrabljali vodni vir (stari mlini in žage).
(11) V smislu zmanjšanja končne porabe energije je treba spodbujati vse možne in za okolje sprejemljive načine izrabe sonca v energetske namene. Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna samo na objektih (kot del objekta in samostojni objekt) pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Samostojne sončne elektrarne na tleh niso dopustne. Pri sistemih izrabe sončne energije za proizvodnjo elektrike in toplote imajo prednost postavitve sončnih elektrarn na objekte, predvsem strehe objektov večjih razsežnosti.
(12) Občina Črna na Koroškem je nadpovprečno primerna za izrabo lesne biomase in trajno izkoristljiv lesni potencial v občini za namene daljinskega ogrevanja je zelo dober. Zato je smiselno spodbujati rabo lesne biomase. Pri tem se spodbuja gradnja daljinskega sistema ali vsaj skupnih kotlovnic, ker je to ekonomsko, energetsko in s tem okoljsko ter prostorsko racionalnejše.
(13) Spodbuja se URE na vseh nivojih v zasebnih, poslovnih in javnih prostorih (objekti, javna razsvetljava): izvajanje osnovnih ukrepov URE v gospodinjstvih, ukinjanje individualnih kurišč in uvajanje manjših in večjih skupnih sistemov ogrevanja, zamenjava fosilnih virov z obnovljivimi energetskimi viri, redno vzdrževanje naprav, zamenjava tehnološko zastarelih in energetsko potratnih sistemov ogrevanja z vgradnjo modernih naprav z visokim izkoristkom, priporočljiva je izdelavo energetskih pregledov vseh objektov, optimizacija tehnoloških procesov.
26. člen
(energetska infrastruktura državnega in regionalnega pomena)
(1) Na območju ni obstoječih in načrtovanih pomembnejših omrežij in objektov državnega in regionalnega pomena energetske infrastrukture, na področju oskrbe z električno energijo.
27. člen
(načrtovanje in umeščanje energetske infrastrukture)
(1) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.
(2) Z uvajanjem novih tehnologij na področju prenosa in distribucije električne energije se maksimalno izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev.
(3) Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost ter skladnost s prostorskimi možnostmi, omejitvami in razvojem.
(4) Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih, oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.
28. člen
(obstoječa energetska infrastruktura lokalnega pomena)
(1) Pomembnejša obstoječa omrežja in objekti lokalnega pomena s področja energetike:
• obstoječe 20 kV omrežje (večinoma nadzemni/prostozračni daljnovodi),
• obstoječe transformatorske postaje 20 kV omrežja,
• obstoječe male hidroelektrarne - na območju je 5 delujočih mikro in malih HE, ki izkoriščajo potencial reke Meže in njenih manjših pritokov (Javorski potok, Kramarica itd.),
• obstoječe sončne elektrarne,
• ni sistema daljinskega ogrevanja, obstaja nekaj večjih kotlovnic, ki s toploto oskrbujejo objekte - prevladuje lokalno ali centralno ogrevanje za posamezne objekte in visok delež stanovanj, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic (kot energent se uporablja izključno ekstra lahko kurilno olje);
• ni plinovodnega omrežja.
29. člen
(načrtovana energetska infrastruktura lokalnega pomena)
(1) Pomembnejša načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena s področja energetike:
• nadgradnja obstoječe 20 kV omrežje skladno z letnim planom Elektro Celje in po potrebi,
• nadgradnja obstoječih transformatorskih postaj 20 kV omrežja skladno z letnim planom Elektro Celje in po potrebi,
• gradnja bencinskega servisa v Javorju,
• gradnja malih elektrarn,
• gradnja sončnih elektrarn (izključno kot sestavih delov objektov in ne kot samostojnih objektov)
• prednostno spodbujanje rabe OVE (predvsem biomase).
II./4.4. INFRASTRUKTURA S PODROČJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ
30. člen
(obstoječa infrastruktura elektronskih komunikacij)
(1) Pomembnejša obstoječa in načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena s področja elektronskih komunikacij:
• obstoječe omrežje telekomunikacijskih zvez.
31. člen
(načrtovana infrastruktura elektronskih komunikacij)
(1) Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev dela.
(2) Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost tako v vertikalnem smislu (država – regija – občine) kot tudi horizontalnem (sektorji, investitorji). Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja (državne TK hrbtenice) in lokalnih kabelskih sistemov.
(3) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, pri čemer se omogoči tudi vpeljava novih tehnologij.
(4) Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve.
(5) V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(6) Območje občine je s televizijskim signalom pokrito z oddajnikom RTV na Uršlji gori.
II./4.5. VODNO GOSPODARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
32. člen
(splošna načela urejanja vodnega gospodarstva)
(1) Poveča se zanesljivost oskrbe s pitno vodo.
(2) Upoštevajo se načela naravnega kroženja snovi (naravni vodni krog) tako, da se spodbuja poseganje v prostor na način, ki zmanjšuje porabo vode.
33. člen
(obstoječa infrastruktura vodnega gospodarstva)
(1) Pomembnejše obstoječe omrežje in objekti državnega in regionalnega pomena na področju oskrbe z vodo:
• prenosni cevovod za pitno vodo / primarni vodovod,
• obstoječi in zavarovani vodni viri za oskrbo prebivalcev z vodo.
34. člen
(načrtovana infrastruktura vodnega gospodarstva)
(1) Pomembnejša načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena s področja vodnega gospodarstva in varstva okolja:
• navezava v sistem regionalnega in državnega vodovodnega omrežja (navezava s sosednjo občino Mežica)
• varovanje obstoječih in novih vodnih virov za oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
(2) Potrebne strokovne naloge:
• razvojni program vodooskrbe občine,
• izdelava posebnih strokovnih podlag s stališča upravljanja z vodami, vključno s hidravlično – hidrološko analizo vodnega režima v občini in podatki o retencijskih površinah vodotokov za oceno poplavne varnosti območja,
• zbirati podatke o erozijskih žariščih,
• določiti območja, kjer je ogrožena stabilnost tal,
• preveriti pretočno sposobnost obstoječih odvodnikov,
• raziskovati potencialne vodne vire za oskrbo s pitno vodo,
• raziskovati potencialne tople izvire.
35. člen
(oskrba s pitno vodo in varovanje vodnih virov)
(1) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Dejavnosti se umešča izven območij vodnih virov in podzemnih voda oz. se skladno z zahtevami strokovnih služb in ob ustreznih soglasjih umešča samo tiste dejavnosti in v takšni oblik in na način, da je varstvo voda (ohranjanje kvalitete in količine teh voda) zagotovljeno. Poselitev se načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, se v čim večji možni meri uporabi manj kakovostne vodne vire.
(2) Občina bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo vseh poseljenih območij v občini, prednostno na vododeficitarnih območjih ter ne glede na to, ali se s pitno vodo oskrbujejo iz primarnega vodovoda ali iz lokalnih vodovodnih omrežij ali lastnih vodnih zajetij. Za zagotavljanje nemotene oskrbe naselij s pitno vodo je potrebno dolgoročno vzdrževanje, dograjevanje, ureditev in modernizacija objektov obstoječega vodovodnega omrežja in lokalnih vodovodov ter varovanje obstoječih in zajemanje dodatnih vodnih virov, rezervoarjev, črpališč.
(3) Na območju je štirinajst vodnih virov: enajst, ki jih občina že uporablja (novi vodni viri v Podpeci (Krofla, Mirjance, Štopar), Javorju, Topli (Topla 1, 2, 3, 4) in Koprivni ter dva vodna vira v občini Mežica (Žerjav 1 in 2)) in trije vodni viri, ki niso več v uporabi a so opredeljeni kot rezervni vodni viri (na Pristavi (A1 in A2) in Ludranskem Vrhu). Vsi našteti in eventualni novi vodni viri morajo biti formalno zaščiteni s posebnim odlokom, v katerem so predpisani varstveni ukrepi ter določeni varstveni pasovi z opredeljenimi varstvenimi režimi, skladno z veljavno zakonodajo (vodovarstvena območja) s ciljem zagotavljanja zdravstveno ustrezne vode v zadostnih količinah in jih je potrebno dosledno upoštevati.
(4) Vse vodne vire se pred morebitnim onesnaženjem varuje tudi aktivno, z nadzorom dejavnosti v prostoru, posege na vodovarstvenih območjih pa se presoja skozi analize tveganj ter v skladu z določili pristojnih služb. Na vodovarstvenih območjih se lahko intenzivira dejavnosti samo ob doslednem upoštevanju parametrov zaščite podtalnice. Na vodovarstvenih območjih zajetij pitne vode se upoštevajo naslednje usmeritve:
• odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
• odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (vodotesne nepretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave),
• gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevka in gnojnica se odvažata na za to primerne površine,
• vsi lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo,
• zagotavlja se izgradnja čistilnih naprav, prvenstveno na vodovarstvenih območjih.
II./4.6. KOMUNALNO GOSPODARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
36. člen
(splošna načela urejanja komunalnega gospodarstva in varstva okolja)
(1) Upoštevajo se načela naravnega kroženja snovi v naravi (naravni vodni krog, odpadek je nov vir energije) tako, da se ob upoštevanju resorne zakonodaje spodbuja poseganje v prostor na način, ki preprečuje hitro odtekanje čistih padavinskih vod, zagotavlja ustrezno čiščenje komunalnih odpadnih vod pred izpustom v okolje in zmanjšuje količino odpadov, ki jih je potrebno trajno odložiti.
(2) Uredi se celovit sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode, načeloma ločeno povsod tam, kjer je to mogoče, dolgoročno pa na vseh urbanih območjih. Posebno pozorno se ravna s tehnološkimi odpadnimi vodami.
37. člen
(obstoječa komunalna infrastruktura državnega, regionalnega in lokalnega pomena)
(1) Pomembnejša obstoječa omrežja in objekti lokalnega pomena s področja komunalnega gospodarstva in varstva okolja:
• prenosni cevovodi za odpadno vodo / glavni vod za odvajanje odpadnih vod,
• obstoječe omrežje zajemanja odpadnih vod,
• obstoječi center za zbiranje, sortiranje in predelavo odpadnega gradbenega materiala,
• obstoječ sistem zbiranja in odvažanja komunalnih, kosovnih in nevarnih odpadkov na regijsko odlagališče izven območja občine (Koroški regionalni center za ravnanje z odpadki – KOCEROD),
• obstoječe odlagališče nevarnih odpadkov v Žerjavu,
• obstoječa pokopališča (večje pokopališče v Črni in manjša pokopališča ob cerkvah v okolici).
38. člen
(načrtovana infrastruktura komunalnega gospodarstva regionalnega in lokalnega pomena)
(1) Pomembnejša načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena s področja komunalnega gospodarstva in varstva okolja:
• gradnja kanalizacijskega omrežja, skladno s sprejetim Razvojnim programom izgradnje kanalizacijskega sistema v občini,
• na lokalni ravni zagotovljeno izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov z nadaljevanjem obstoječega organiziranega odvoza odpadkov na regijsko odlagališče izven območja občine (Koroški regionalni center za ravnanje z odpadki – KOCEROD),
• gradnja čistilnih naprav (ČN Črna, Žerjav in Podpeca),
• širitev pokopališča v Črni.
39. člen
(načini navezovanja komunalnega omrežja lokalnega pomena na komunalno omrežje državnega oziroma regionalnega pomena)
(1) Načini navezovanja:
• navezava v sistem regionalnega in državnega komunalnega omrežja (navezava s sosednjo občino Mežica),
• navezava v sistem regionalnega in državnega omrežja zbiranja odpadkov izven območja občine (Koroški regionalni center za ravnanje z odpadki – KOCEROD),
• evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi.
40. člen
(opredelitev območij, kjer je potrebna dopolnitev ali obnova omrežij in objektov komunalne infrastrukture v večjem obsegu)
(1) Potrebna je celovita ureditev sistema ravnanja z odpadnimi vodami na celotnem območju občine.
(2) Na območjih brez kanalizacijskega omrežja se zagotovi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata.
II./5. OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA
41. člen
(splošno)
(1) Na območju občine Črna na Koroškem je skladno z registrom prostorskih enot (RPE) opredeljenih devet naselij: Bistra (1/10127572), Črna na Koroškem (2/10127637), Javorje (3/10127670), Jazbina (4/10127688), Koprivna (5/10127696), Ludranski Vrh (6/10127777), Podpeca (7/10127858), Topla (8/10127980) in Žerjav (9/10128030).
II./5.1. OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ
42. člen
(1) Naselje Črna na Koroškem je osrednje naselje občine in njeno upravno središče. Okvirno območje naselja obsega območje urbanističnega načrta Črna in poselitev na vzhodni strani Črne.
(2) Območje naselja Žerjav je drugo največje naselje občine. Okvirno območje naselja je identično območju urbanističnega načrta Žerjav.
II./5.2. OKVIRNA OBMOČJA RAZPRŠENE GRADNJE
43. člen
(1) Okvirna območja razpršene gradnje niso določena. Razpršena gradnja se pojavlja na celotnem območju občine. Z izjemo različnih kmetijskih ali gozdarskih gospodarskih objektov je bolj ali manj negativni pojav, saj se pojavlja v podobi počitniških objektov ali stanovanjskih hiš. Kljub temu, da je zakonsko opredeljena kot negativni pojav, pa bolj ali manj pomembno vpliva na rabo kulturne krajine, saj preprečuje zaraščanje zemljišč. Dolgoročno se nova razpršena gradnja preprečuje. Način urejanja je podrobno opisan v izvedbenem delu tega OPN.
II./6. OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE
II./6.1. OKVIRNA OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE
44. člen
(1) Razpršena poselitev je značilnost kulturne krajine občine Črna, ki jo je nujno ohranjati in razvijati. Pojavlja se na celotnem območju občine v treh pojavnih oblikah:
• kot celek/samotna kmetija,
• kot rudarska poselitev (rudarska ali z rudarsko mešana poselitev) ali rudarski poselitvi podoba poselitev in
• druga poselitev nizke gostote (zaselki).
(2) Celki so izjemno pomembna identiteta tega prostora. To so samotne kmetije kjer se zemljišča enega gospodarstva v enem kosu raztezajo okoli bivalnih in gospodarskih objektov ene domačije s posebnostjo tega prostora, da se pojavljajo tudi lokacijsko ločeni objekti - to so mlini, ki so obravnavani kot posebna oblika razpršene gradnje. Celki so avtohtona, tipična, tradicionalna in v osnovi organizacijsko, ekonomsko, bivalno, prostorsko, arhitekturno in krajinsko arhitekturno visoko kvalitetna oblika poselitve. V gospodarskem smislu so zaključene celote, ki z načinom rabe prostora dajejo območju posebno podobo.
(3) Rudarska poselitev izven Črne in Žerjava je posebnost tega prostora, nastala kot posledica eksploatacije rudnine. Odstopa od vzorca poselitve podeželja saj je bil način preživljanja teh prebivalcev prvenstveno vezan na delo v rudniku in ne na obdelavo zemljišč. Večji del te pozidave predstavlja večstanovanjska, tudi blokovna gradnja, manjši del pa drobno strukturirana gradnja. Za identiteto tega prostora je zelo pomembna, zato jo je potrebno ohranjati in oživljati. Območji, ki sta se ohranili in ju je potrebno ohranjati tudi v bodoče ter sta opredeljeni tudi kot zaselka, sta:
• območje Helene, ki združuje skupine stare rudarske poselitve in drugo obstoječo »nerudarsko« pozidavo in
• območje Štopar v naselju Podpeca, ki v staro rudarsko naselje vključuje manjše razpršene gradnje in praznine med njimi.
(4) Rudarski poselitvi, iz prejšnjega odstavka podobna oblika poselitve, so večstanovanjski objekti v ruralnem prostoru (domnevno gozdarska poselitev), ki se pojavlja pretežno na južnih pobočjih občine:
• manjša poselitev Jasa v Ludranskem Vrhu in
• zaselek Mlinarsko v Bistri.
(5) Razpršena poselitev nizke gostote, ki ima značaj kvalitetne / avtohtone razpršene poselitve v tipični podobi ruralnega zaselka je na območju manj prisotna a je prav zato pomembna. Pojavlja se v obliki povezave celkov, cerkev in drugih cerkvi pripadajočih objektov ter oskrbnih in storitvenih objektov. Taki zaselki so:
• območje sv. Magdalena v naselju Javorje, skupaj z objekti župnišča in kmetijo, ki se razširi tako, da se v naselje vključi območje osnovne šole;
• sv. Jakob v Koprivni, skupaj z župniščem, pokopališčem in kmetijo Mežnar, kjer se zasnuje nova turistična dejavnost v okviru kmetije in
• območje sv. Jošta v Javorju.
(6) Kot razpršena poselitev nizke gostote, ki nima značaja ruralnega zaselka v obliki zaselka se obravnavata tudi:
• območje Šmelca, kjer je že bila v preteklosti načrtovana širitev poselitve a ni bila uresničena. Zajema območja nepozidanih stavbnih zemljišč s posameznimi razpršenimi gradnjami pretežno nekmetijskega značaja in večjo rudarsko poselitvijo na vzhodni strani ob regionalni cesti Črna-Solčava. Glede na preteklost ne kaže trenda večjega razvoja a se zaradi pomanjkanja zazidljivih zemljišč v zmanjšanem obsegu ohranja;
• območje Nad Mitnekom je po svojem nastanku posledica stihijske, a organizirane (usmerjene) razpršene gradnje v preteklosti in ni značilna za obravnavano območje. Kljub temu da je negativni pojav v prostoru, jo je potrebno sanirati. Združuje več pretežno počitniških objektov ter gostišče in rekreacijske površine, na katerih se občasno izvajajo večje prireditve na prostem (npr. Gradovi kralja Matjaža).
II./6.2. POSEBNA OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE
45. člen
(posebna območja razpršene poselitve)
(1) Posebno območje razpršene poselitve so mlini in žage oz. njihovi ostanki ob večini vodotokov občine kot del kulturne dediščine prostora in značilnost kulturne krajine. To so objekti, ki so zaradi narave svoje dejavnosti/ funkcije, ki je pogojena s prisotnostjo vodotoka, prostorsko ločeni od objektov matične domačije, ki je običajno celek. Spodbuja se njihova obnova samostojno kot točkovni pojavi ali kot del celovite turistične ponudbe. Način obnove mora biti prilagojen značilnim gabaritom tradicionalne gradnje, materialni izbor mora biti omejen na za območje značilne materiale (les, kamen) in barve. Vanje pa je dopustno vnašati nove dejavnosti, ki pa morajo biti smiselno navezane na kmetije, ki jim pripadajo (kot dopolnila dejavnost kmetij, turizem ipd.) ali na dejavnosti v okolici (gozdarstvo, kmetijstvo, turizem) ali kot energetski objekt (MHE, mlin, žaga). Sprememba namembnosti v stalne bivalne objekte ali počitniške hiše/vikende ni dopustna, dopustna pa je nastanitvena ureditev za potrebe turizma pod posebnimi pogoji - kot pretežno samooskrbni objekt posebne turistične ponudbe.
(2) Posebno območje razpršene poselitve so tudi opuščeni razpršeni manjši rudarski objekti oz. objekti za potrebe rudarjenja, ki so zaradi narave svoje dejavnosti/funkcije, ki je bila pogojena z eksploatacijo rude, prostorsko razpršeni. Dopustna je njihova obnova ali ponovna oživitev, vendar le kot del celovite turistične ponudbe. Obnavljajo se lahko kot točkovni pojavi v okviru celovite, a posebne turistične ponudbe (prvinsko bivanje v naravnem okolju, muzej). Način obnove mora biti prilagojen značilnim gabaritom tradicionalne gradnje, značilnim materialom (les, kamen) in barvam. Sprememba namembnosti v stalne bivalne objekte ali počitniške hiše/vikende ni dopustna.
II./7. USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE - USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITE PRENOVE
II./7.1. RAZVOJ POSELITVE
II./7.1.1. SPLOŠNO O RAZVOJU POSELITVE
46. člen
(1) Razvoj naselja vključuje notranji razvoj naselja, prenovo in širitev. Notranji razvoj naselja in prenova imata prednost pred širitvijo naselja. Notranji razvoj (prenova, sanacija, racionalna raba, zgoščevanje) je nujen v vsakem naselju ali poselitvenem območju/enoti, sicer območje nazaduje. Prenova (delna ali celovita) se vedno pojavi kot posledica notranjega razvoja ali prestrukturiranja. Širitev naselij je predvidena na tistih območjih, kjer je izražena potreba po oblikovanju novih zazidljivih površin za potrebe poselitve in razvoj spremljajočih dejavnosti.
(2) Notranji razvoj naselja, prenova ali širitev se pri razvoju posameznih naselij običajno pojavljajo prepleteno in jih je težko enoznačno ločevati. Zato so naselja v te kategorije razvrščena glede na pretežno prevladujočo razvojno vizijo. Načini notranjega razvoja, prenove in širitve so opredeljeni v izvedbenem delu OPN.
II./7.1.2. NOTRANJI RAZVOJ NASELIJ, PRENOVA, ŠIRITEV
47. člen
(1) Okvirno območje naselja Črna na Koroškem ob upoštevanju opredeljenih omejitev nima velikih možnosti širitve, možne so manjše širitve na območju Pristave, Mušenika in Lampreč. Na celotnem območju pa je možen izrazit in kvaliteten notranji razvoj, mestoma je možno prestrukturiranje dejavnosti (območje Pristave ob glavni cesti) mestoma pa delna ali celovita prenova (staro trško jedro).
(2) Okvirno območje naselja Žerjav združuje notranji razvoj in celovito ali delno prenovo, vse v smislu celovitega prestrukturiranja in spreminjanja razmerja med stanovanjsko dejavnostjo in industrijo v prid slednjemu ter v smislu izrazitejšega ločevanja med njima in posledičnega varovanja stanovanjske dejavnosti pred novimi vplivi industrijske dejavnosti; prestrukturiranje stanovanjske dejavnosti v proizvodno ali proizvodno storitveno dejavnost (obrt) pa predstavlja njeno širitev, dejansko pa je to bolj ali manj prenova in notranji razvoj naselja, saj se navzven ne širi.
(3) Širitev naselij Črne in Žerjava pomeni prestrukturiranje dejavnosti (notranji razvoj in prenova). Podrobneje je predstavljena v urbanističnih načrtih obeh naselij in v izvedbenem delu tega OPN.
II./7.1.3. RAZVOJ RAZPRŠENE POSELITVE
48. člen
(1) Celki se z notranjim razvojem, delnimi ali celostnimi prenovami ter širitvami ohranjajo, oživljajo in razvijajo kot najpomembnejša identiteta območja in postanejo glavni nosilci razvoja občine (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem). Vsebinsko se nadgrajujejo v novo obliko združevanja kmetijske in spremljajočih dejavnosti v celovito in zaključeno gospodarsko celoto in s tem ohranjajo svoje izvorno izročilo.
(2) Obstoječi zaselki se ohranjajo in različno intenzivno notranje razvijajo, po potrebi pa tudi prenavljajo:
• Razvojno pomembno je ohranjanje živosti značilnih ruralnih zaselkov. Spodbujati je potrebno ohranjanje obeh zaselkov v Javorju, ki izkazujeta trend nazadovanja, a sta pomembni identiteti Javorja (sv. Magdalena in sv. Jošt), zaselek sv. Jakob v Koprivni pa izkazuje trend razvoja turizma kot dopolnilne dejavnosti kmetije znotraj zaselka.
• Območje v preteklosti že načrtovane širitve zaselka Šmelc se s tem OPN sicer zmanjšuje, dejansko pa ohranja možnosti večje širitve poselitve (možnosti večjega zgoščevanja poselitve).
• Območje nad Mitnekom je potrebno sanirati z načrtovanjem celostnega notranjega razvoja ter celovite ali delne prenove.
(3) Rudarska in njej podoba poselitev se prenavlja in razvija kot pomembna identiteta tega prostora (prenova in notranji razvoj).
(4) Posebno območje razpršene poselitve/mlini, žage naj se z oživljanjem ohranja kot posebna kvalitetna oblika poselitve, ki v ekonomskem in vsebinskem smislu pomeni predvsem celovito prenovo objektov in njihov nov notranji razvoj.
II./7.2. RAZVOJ DEJAVNOSTI PO NASELJIH
49. člen
(razvoj dejavnosti)
(1) Hribovita in gorska območja se zaradi naravno-geografskih značilnosti kot so višina, strmine, relief in podnebje, posledic naravnih nesreč, zmanjševanja poseljenosti soočajo z gospodarskimi, družbenimi in okoljevarstvenimi problemi. Skladno s SPRS se na takih območjih zagotavlja osnovno gospodarsko in družbeno infrastrukturo, ustrezno upravljanje z naravnimi viri, pri čemer se upošteva ohranjanje narave in kulturne dediščine. Spodbuja se ekološko naravnan turizem, ekološki način kmetovanja, uporaba obnovljivih virov energije, za kar je na teh območjih praviloma več možnosti ter zagotavlja podporo gorskim in hribovskim skupnostim.
(2) Kljub temu, da se v Črno in Žerjav umeščajo različne dejavnosti, ki se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge, pa se s ciljem omejevanja negativnih vplivov industrije in obravnave obeh naselij stopnja mešanja funkcij bivanja in dela usmerja na način:
• Dolgoročno se bivanja v Žerjavu usmerja na območje Jazbinskega potoka, pretežni del območja pa je namenjen razvoju gospodarskih dejavnost (industrija in različno velike druge gospodarske dejavnosti). Med njiju se kot cezura umeščajo centralne dejavnosti (trgovina, kulturna dejavnost) ali pa manj moteče gospodarske dejavnosti (pisarne, uprave, pošta, banka ipd.).
• V Črni se prednostno razvijajo centralne dejavnosti (kvartarne in terciarne dejavnosti) združene z bivanjem (stanovanjske dejavnosti), industrijska dejavnost se omejuje na obstoječa območja. Druge gospodarske dejavnosti so dopustne samo v omejenem obsegu in brez vplivov na okolje (manjše prostorsko nezahtevne dejavnosti kot npr. pisarne, šivalnice, ordinacije ipd.).
(3) Skladno z usmeritvami SPRS je podeželje zaradi svojih značilnosti in specifičnih razvojnih potencialov pomemben življenjski in gospodarski prostor, zato se spodbuja njegov celovit razvoj v povezavi z urbanimi območji. Za izkoriščanje primerjalnih prednosti podeželja se spodbuja povečevanje raznovrstnosti tistih gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter posredno ali neposredno prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti njegove naravne in kulturne krajine. V občini Črna je pomembno ohranjati tradicionalne oblike kmetijstva in poselitve (celki), v naseljih Črna in Žerjav pa spodbujati dejavnosti, ki to dejavnost in poselitev dopolnjujejo, podpirajo in omogočajo (vzajemno dopolnjevanje). Zato se na celotnem območju občine ohranjajo, oživljajo in razvijajo celki kot gospodarsko zaključene celote, ki so prednostno usmerjene v kmetijstvo in gozdarstvo, kot njihove dopolnile dejavnosti pa razvijajo tiste dejavnosti, ki so združljive z osnovno dejavnostjo in omogočajo preživetje tudi v obdobju, ko naravne razmere za primarne dejavnosti niso najboljše - prednostno turizem pa tudi različne oblike manjših gospodarskih in drugih poslovnih dejavnosti. Celki se razvijajo kot glavni nosilci razvoja in dolgoročno postanejo glavni nosilci prostorskega in gospodarskega razvoja občine.
(4) V zaselku Štopar v Podpeci, se stalno bivanje prepleta s sekundarnimi bivališči, a so dolgoročen cilj izključno stalna bivališča. Zaradi lege v ruralnem prostoru in tradicije se prepleta z drobnim kmetijstvom, dopušča pa se vnašanje manjših storitvenih in drugih manjših poslovnih dejavnosti, ki jih lahko stanovalci opravljajo na domu (šiviljstvo, pisarniško delo, ordinacija).
(5) V zaselku Šmelc v Podpeci, se lahko zaradi lege ob cesti, poleg bivanja umeščajo tudi storitvene in manjše oskrbne dejavnosti.
(6) Območje Nad Mitnekom, kot območje obstoječih počitniških hiš ter obstoječe turistične in rekreacijske dejavnosti, se oblikuje kot nov počitniško/turistični zaselek.
(7) Območje Helene združuje skupine stare rudarske poselitve in drugo obstoječo pozidavo v eno naselje, ki omogoča razvoj stanovanjske dejavnosti, a tudi tiste oblike storitvenih dejavnosti, ki so združljive z ohranjanjem podobe rudarskega naselja.
(8) V okviru razpršene poselitve in razpršene gradnje se prednostno razvijajo kmetijstvo in gozdarstvo. Kot dopolnile dejavnost se razvijajo tiste dejavnosti, ki so združljive z osnovno dejavnostjo (turizem, različne oblike manjših gospodarskih in drugih poslovnih dejavnosti).
(9) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene cone, namenjene industrijski dejavnosti. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometno dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se ta dejavnost koncentrira v Žerjavu.
(10) Za ureditve gospodarskih con, je treba pred urejanjem novih površin in umeščanjem dejavnosti podrobneje preučiti možne negativne vplive izbranih dejavnosti na okolje ter predvideti ustrezne omilitvene ukrepe za zmanjšanje možnih negativnih vplivov, bodisi z ustreznim mikrolociranjem bodisi z ustreznimi tehnološkimi rešitvami.
(11) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v pomembnejši lokalni središči, kjer se jim zagotovi možnosti za dolgoročni razvoj in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in peš potmi.
(12) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče oz. dopolnilne dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti.
(13) Na območju pomembnejšega lokalnega središča se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike pozidave (večstanovanjski in enostanovanjski objekti). Izven središča pa se ohranja avtohtona oblika poselitve. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo domovi za starejše občane, mladinski domovi in druge oblike skupnih nastanitev.
(14) Na celotnem območju občine se spodbuja prenova objektov in površin. Potrebne površine za novogradnje pa se zagotovijo glede na velikost, vitalnost in komunalno opremljenost posameznega naselja.
II./7.3. SANACIJA IN PRENOVA RAZPRŠENE GRADNJE
50. člen
(1) Na območju celotne občine se pojavlja obstoječa razpršena gradnja v obliki manjših stanovanjskih enot, počitniških / vikend objektov in večjih ali manjših gospodarskih objektov. Skladno z opredelitvami za posamezna območja namenske rabe se sicer ohranja in vzdržuje, njena širitev pa se preprečuje oz. se dopušča samo v obsegu, opredeljenem z veljavnimi dovoljenji.
(2) Nova razpršena gradnja se preprečuje na celotnem območju občine.
II./7.4. OHRANJANJE POSELITVE NA OBMOČJIH RAZPRŠENE POSELITVE
51. člen
(1) Spodbuja se ohranjanje obstoječe in oživljanje opuščene razpršene poselitve (celki), kot značilnost kulturne krajine občine Črna v vseh pojavnih oblikah. S tem se zagotavlja ohranjanje podeželja in kulturne krajine na celotnem območju, še posebno pa na hribovitih in gorskih območjih.
(2) Na celotnem območju občine se ohranja avtohtoni vzorec poselitve na dva načina:
• kot morfološki pojav / oblika poselitve, ki se ohranja, četudi se njegova raba spreminja:
• prevladujoče samotne kmetije / celki s svojo značilno notranjo strukturo (razporeditev objektov znotraj domačije) ter prostorsko pojavnostjo sredi odprtega prostora in značilno razporeditvijo rabe (kmetija z dvoriščem, okoli nje visokodebelna drevesa in vrt, potem njive, travniki, pašnik in okoli celote gozd);
• stari mlini in žage, posebno tisti, ki so sestavni del celkov, kot posebne oblike razpršene poselitve;
• rudarska in njej podobna poselitev kot poseben pojav v prostoru s svojo značilno pojavno obliko: pretežno večstanovanjski objekti sredi ruralnega prostora (Helena, Jasa, Mlinarsko) ali nizki enostanovanjski objekti v vrsti in večnamenski večji objekt (Štopar) ali posamezni manjši, pretežno tehnični/pomožni objekti za potrebe rudarstva, razpršeno po celotnem območju občine, praviloma v bližini vstopov v jame);
• pretežno manjši, a izrazito ruralni zaselki ob cerkvah (sv. Magdalena, sv. Jošt, sv. Jakob) na vizualno izpostavljenih legah;
• večji zaselki, pretežno nekmetijske rabe v ruralnem prostoru (Šmelc, Nad Mitnekom), ki v večjem delu predstavljajo sicer nekvalitetno poselitev (izjema je rudarski del poselitve in ostanki obstoječih kmetij v Šmelcu), ki pa jo je zaradi zagotavljanja poseljenosti prostora nujno ohranjati; zato jo je potrebno sanirati in prilagoditi legi v ruralnem prostoru (predvsem območje Nad Mitnekom).
• vsebinsko - spodbujanje ohranjanja kmetij:
• ohranjanje in oživljanje kmetijstva, predvsem celkov ter njihov razvoj kot nosilcev gospodarskega razvoja občine (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem);
• spodbujanje dopolnilnih kmetijskih in nekmetijskih dejavnosti na območju kmetij, zaradi zagotavljanja njihove ekonomske učinkovitosti;
• spodbujanje razvoja celkov na način samopreskrbnosti – tradicionalno celek kot gospodarsko zaključena celota, za katero ni nujno, da se v celoti preživlja samo s kmetijstvom, pomembno je, da je ekonomsko samozadostna in da zagotavlja ohranjanje kulturne krajine;
• ohranjanje in oživljanje starih mlinov in žag z obnavljanjem starih vsebin (mlin, žaga) ali vnašanjem novih (MHE, občasen nastanitveni objekt za turistične potrebe, muzej ipd.);
• ohranjanje živosti rudarske poselitve s sodobnim prestrukturiranjem, ob sočasnem ohranjanju njihove zunanje podobe (nove vsebine, nove dejavnosti);
• ohranjanje starih ruralnih zaselkov z ohranjanjem kmetijstva, gozdarstva in z vnašanjem dopolnilnih dejavnosti (turizem, izobraževanje, manjše gospodarske in/ali podjetniške dejavnosti);
• razvoj turizma na celotnem območju s sodelovanjem ponudnikov in Občine. Zagotavlja se celovita turistična ponudba s prepletanjem vsebin različnih dejavnosti (rekreacijske površine, nastanitvene kapacitete in gostinska ponudba na kmetijah, industrijski turizem v Žerjavu in na Igrčevem itd.).
(3) Na območju, kjer se na enem mestu pojavljajo kmetije in stanovanjska območja, se spodbuja ohranjanje kmetij in aktiviranje že opuščenih kmetij. V kolikor to ni mogoče, se ohranja značilna morfološka struktura poselitve (bivalni objekti umeščeni v prostor po vzoru razporeditve kmečkih domov).
(4) Po potrebi se za celotno območje razpršene poselitve pripravi posebna strokovna podlaga ali podrobni prostorski načrt, na podlagi katere se usmerja način urejanja tega prostora s ciljem ohranjanja značilnosti te poselitve ter kulturne in naravne krajine.
II./7.5. USMERITVE URBANISTIČNEGA OBLIKOVANJA NASELIJ
II./7.5.1. SPLOŠNE USMERITVE ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE NASELIJ
52. člen
(splošno urbanistično oblikovanje za poselitev kot celoto)
(1) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smeri komunikacij, morfologiji obstoječe tradicionalne in druge kvalitetne pozidave ter zagotavljanju kvalitetne vizualne podobe naselja in krajine, v katero se umešča.
(2) Ohranja se prepoznavnost avtohtonih oblik razpršene poselitve podeželskega prostora v vseh njenih pojavnih oblikah. Pri njihovem urejanju se upošteva tradicionalno morfologijo ohranjenih poselitvenih oblik in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo celotnega naselja, dela naselja in posameznih objektov se spodbuja notranji razvoj.
(3) Ohranja se prepoznavnost strnjenih naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.
(4) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti posameznih naselij ali njihovih delov, zlasti tistih, ki so del kulturne dediščine, se upošteva in ohranja njihova celostna podoba. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.
53. člen
(splošno urbanistično oblikovanje za naselja, za katera ni izdelan urbanistični načrt)
(1) Ohranja se prepoznavnost kulturne krajine kot celote s tipično avtohtono obliko poselitve s samotnimi kmetijami v celkih. Omogoča se sodoben način bivanja, a se hkrati ohranja in oživlja nekdanja podoba celkov - tipologija organizacije domačij glede na lego objektov, njihova medsebojna razmerja, umestitev v prostor in značilne elemente, kot so posamezna velika drevesa ali arhitekturni elementi. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z ohranjanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel oblikovanja. Nove kmetije se gradijo na lokacijah opuščenih celkov, širitve obstoječih upoštevajo njihovo morfologijo. Stari in opuščeni dislocirani objekti, ki niso več v funkciji (posebna oblika razpršene poselitve starih mlinov in žag), se v okviru posameznih celkov ohranjajo in oživljajo v svoji osnovni funkciji (mlin, žaga), ali drugi dopolnilni funkciji kmetije (energetski objekt – MHE, gospodarski objekt, objekt dopolnilne dejavnosti, kot npr. lončarska delavnica, občasni nastanitveni objekt, muzej ipd.).
(2) Ohranja se prepoznavnost značilnih rudarskih in njim podobnih naselij, ali delov naselij in drugih manjših območij rudarske poselitve. Prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo teh naselij, z upoštevanjem prepoznavnih prvin specifične arhitekture in morfologije poselitve. Nove dejavnosti se lahko vnaša posamezno, predvsem v manjše objekte (npr. gostišče), ali kot celovitejšo prenovo, predvsem v sedanje večstanovanjske oz. večje objekte (npr. hotel, muzej, izobraževanje, poslovni objekt), a vedno s ciljem ohranjanja njihove prvotne podobe.
(3) Degradirana poselitvena območja se sanirajo skladno z značilnostmi širšega območja. Večje območje sanacije poselitve je območje Podpece, kjer se poleg zaselkov (npr. Nad Mitnekom), sanira tudi razpršena gradnja.
(4) Za posamezne oblike poselitve, poselitvena območja, naselja ali dele naselij, kjer so predvidene nove ureditve, širitve, delne in celovite prenove, sanacije degradiranih območij, večje spremembe namembnosti ipd., je potrebna izdelava podrobnejšega prostorskega načrta, kar je natančno določeno v izvedbenem delu OPN. Urbanistično oblikovanje se na podlagi usmeritev opredeljenih v strateškem delu OPN ter na podlagi podrobnih izhodišč, opredeljenih v izvedbenem delu OPN, podrobno določi s posameznim OPPN.
II./7.5.2. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE NASELIJ, ZA KATERA JE IZDELAN URBANISTIČNI NAČRT
54. člen
(območja, za katera je izdelan urbanistični načrt)
(1) Urbanistični načrt je izdelan za Črno na Koroškem in Žerjav. Uporablja se kot obvezna strokovna podlaga pri izvedbi javnih natečajev ter pri izdelavi strokovnih podlag, občinskih podrobnih prostorskih načrtov in projektne dokumentacije, kot tudi za druge načine poseganja v prostor na obravnavanem območju.
(2) Urbanistična načrta Črne na Koroškem in Žerjava sta izdelana na podlagi izhodišč in ciljev prostorskega razvoja občine in obeh naselij v predpisanih vsebinah. Razdeljena sta na konceptualni in podrobnejši del, njune vsebine so smiselno prenesene v strateški in izvedbeni del tega odloka.
(3) Razvoj obeh naselij je medsebojno zelo povezan. Temelji na ideji, da se razvijajo industrijske dejavnosti, vendar samo pod pogojem izvedbe celovite prenove naselja ter ob sočasni ekološki, prostorski in oblikovalski prenovi naselja. Naselji delujeta kot tesno povezani, a hkrati ločeni celoti, ki ju je racionalneje urejati skupaj, a hkrati vsaka zase razvijata tiste vsebine, ki so pomembne za razvoj njune lastne identitete.
55. člen
(osnovne značilnosti koncepta razvoja Črne na Koroškem / urbanistični načrt Črna na Koroškem)
(1) Zasnova koncepta naselja Črna na Koroškem:
• krepi se vloga občinskega središča;
• obstoječa morfologija prostora in dejavnosti je drobno strukturirana, zato se vse nove prvine vnašajo na način, ki posnema značilnosti obstoječe strukture;
• poudarek je na notranjem razvoju naselja z delnimi sanacijami posameznih predelov;
• naselje se razvija tako, da ohranja svojo izrazito krakasto strukturo, mejo poselitve omejujeta gozdni rob in pobočje;
• ohranjajo se obstoječe temeljne strukture (center, Pristava, Rudarjevo), ki so vsaka za sebe zaključena celota in ki s svojo namembnostjo in podobo predstavljajo bogastvo prostorskih oblik, element berljivosti prostora in sredstvo orientacije;
• večje prazne površine pričakovanih novih vnosov (Mušenik, zelena površina ob stadionu na Pristavi itd.), se obravnava celostno, kot enovite prostorske strukture.
(2) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa:
• Hrbtenico prometnega omrežja tvorita dve državni cesti, regionalna cesta Šoštanj-Črna-Mežica in državna turistična cesta Črna-Solčava, nanju pa se navezujejo vse lokalne ceste. Vse ceste na območju naselja se podrejajo urejanju urbanega središča ter dobivajo značilnosti mestnih ulic (urbana oprema, pločniki in kolesarske steze) z ustreznimi (prilagojenimi) tehničnimi ureditvami regionalne ceste.
• Javni potniški promet se zasnuje skupaj z naseljem Žerjav in po potrebi tudi skupaj z naseljem Mežica v sosednji občini. Ne glede na ekonomičnost potniškega prometa je njegova organizacija ključna/pomembna za razvoj območja in njegovo celostno sanacijo ter prostorsko in ekološko racionalna, saj bosta posledično promet in potreba po velikih parkirnih površinah ustrezno manjša.
(3) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja:
• Odločilno vlogo pri razvoju naselja imajo tako imenovani posegi majhnega merila, tako v fizičnem kot vsebinskem smislu - ohranja in poudarja se drobna struktura oblik in dejavnosti.
• Ohranja in poudarja se stavbna dediščina naselja ter posamezni različno oblikovani predeli naselja (tržno zasnovano staro jedro naselja - center, modernistično zasnovano Rudarjevo, bivalno prijetno zasnovano območje (dela) Pristave).
• ohranja se celostna podoba in identiteta naselja, poudarja se centralna vloga naselja.
(4) Koncept zelenega sistema naselja:
• Glavne sestavine zelenega sistema Črne sta oba vodotoka (Javorski potok, Meža in njuno sotočje) in prostor ob njima, povezan gozdni rob in gozdne površine ter številne odprte površine v naselju (različne po deležu zelenega in grajenega), ki imajo velik razvojni potencial.
• Vodotoka določata smeri prostora in njegovo geomorfologijo, gozdni rob morfologijo prostora poudarja. Posebnost območja, pojavnost posameznih posebnih obvodnih predelov, ki so urejeni na poseben način (npr. potok Pristava, pot za pešce ob delu Meže), se ohranja in poudarja.
• Zaradi ožine območja se ostale sestavine zelenega sistema pojavljajo predvsem točkovno – kot majhne (posamezna drevesa, manjši hišni vrtovi, posamezni vrtički, športna igrišča, mali trgi ipd.) ali velike ploskve (kmetijske površine, travniki, velika parkirišča, večji trgi, veliki hišni vrtovi, večje vrtičkarsko območje ipd.).
• Ohranja in poudarja se različen način pojavnosti odprtih površin v posameznih delih naselja (staro trško jedro, modernistični del, območje individualnih hiš).
• Urejanje odprtih površin mora slediti tradiciji skrbno urejene okolice bivalnih površin (dela) obstoječega naselja; urejanje odprtih površin, vključno s parkirnimi površinami, mora preseči zgolj tehnične ureditve.
(5) Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja, temelji na cilju celovite ekološke sanacije območja, ki obsegajo:
• celovito trajnostno naravnano sanacijo obstoječega in zasnovo novega sistema gospodarske javne infrastrukture v navezavi z ureditvami v naselju Žerjav (ločene čistilne naprave za naselja Črna, Žerjav in Podpeca, povezan sistem komunalnih vodov in vodooskbe),
• celovito sanacijo degradiranih delov naselja,
• izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja, kot to izhaja iz predpisa o območjih obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini,
• skrbno urejanje območja vodotokov.
(6) Lokalni energetski koncept je zasnovan kot celovit koncept za območje obeh naselij, Črne in Žerjava, in je naravnan v racionalno rabo energije in energetsko obnovljive vire.
(7) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo obsega celovito trajnostno naravnano sanacijo obstoječega in zasnovo novega sistema gospodarske javne infrastrukture v navezavi z ureditvami v naselju Žerjav. Vse nove ureditve infrastrukturnega omrežja se usmerjajo v infrastrukturne koridorje, ki zaradi ožine prostora praviloma potekajo v cestnem telesu.
(8) Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč izhaja iz natančne inventarizacije obstoječega stanja in najpomembnejšega želenega razvojnega cilja - ohranjanje drobnega merila naselja.
56. člen
(osnovne značilnosti koncepta razvoja Žerjava / urbanistični načrt Žerjava)
(1) Zasnova koncepta naselja Žerjav:
• industrija na območju se ohranja, a se celovito ekološko, prostorsko in oblikovalsko prenovi;
• območje poselitve se usmerja na območje doline ob Jazbinskem potoku;
• med industrijskim / gospodarskim delom in bivalnim delom se dolgoročno oblikuje center naselja, ki bo predstavljal centralni del naselja Žerjav. Načrtovane dejavnosti so z bivalnim delom združljive: poslovni / pisarniški prostori, parkirišča, prireditveni prostori, storitvene dejavnosti, namenjene prebivalcem in druge centralne dejavnosti naselja, zaprti športni objekti ipd.
• Prometno omrežje tvorita regionalna cesta Črna-Mežica in lokalna cesta. Regionalna cesta se rekonstruira; ob njo se umeščajo nestanovanjske, poslovne dejavnosti. Lokalna cesta se podreja urejanju centra in poselitve ter dobiva značilnosti urejenega javnega prostora (urbana oprema, pločniki in kolesarske steze).
• Javni potniški promet se zasnuje skupaj z naseljem Črna in po potrebi tudi skupaj z naseljem Mežica v sosednji občini. Ne glede na ekonomičnost potniškega prometa je njegova organizacija pomembna za razvoj območja in njegovo celostno sanacijo ter prostorsko in ekološko racionalna, saj bosta posledično promet in potreba po velikih parkirnih površinah ustrezno manjša.
• ohranja se kvalitetna arhitekturna dediščina (tehnična in druga stavbna dediščina);
• oblikovanje podobe naselja naj poudarja pomen centra naselja; bivalni del ohranja morfologijo obstoječe poselitve, arhitektura industrije pa naj bo enostavna.
• Glavne sestavine zelenega sistema Žerjava sta oba vodotoka (Jazbinski potok, Meža in njuno sotočje) ter povezan gozdni rob in gozdne površine.
• Vodotoka določata smeri prostora in njegovo geomorfologijo, gozdni rob morfologijo prostora poudarja in omejuje negativne vplive.
• Zaradi ožine območja se ostale sestavine zelenega sistema pojavljajo predvsem točkovno – kot majhne (posamezna drevesa, manjši hišni vrtovi, posamezna športna igrišča, mali trgi ipd.) ali velike ploskve (kmetijske površine, travniki, velika parkirišča, večji trg, zelene strehe industrijskih objektov ipd.).
• Vse ureditve odprtih površin morajo slediti tradiciji skrbno urejene okolice bivalnih površin obstoječega naselja.
• Urejanje odprtih površin, posebno tistih znotraj industrijskega območja, mora slediti tradiciji skrbno urejene okolice bivalnih površin obstoječega bivalnega dela naselja; urejanje odprtih površin, vključno s parkirnimi in industrijskimi površinami, mora preseči zgolj tehnične ureditve.
• celovito trajnostno naravnano sanacijo obstoječega in zasnovo novega sistema gospodarske javne infrastrukture v navezavi z ureditvami v naselju Črna (ločene čistilne naprave za naselja Črna, Žerjav in Podpeca, povezan sistem komunalnih vodov in vodooskbe);
• izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja, kot to izhaja iz predpisa o območjih obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini;
• celovita sanacija degradiranih površin območja v Žerjavu in njegovi širši okolici;
• skrbno urejanja območja vodotokov;
• doseganje visokih okoljskih standardov za obstoječo in novo industrijsko dejavnost.
(7) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo obsega celovito trajnostno naravnano sanacijo obstoječega in zasnovo novega sistema gospodarske javne infrastrukture v navezavi z ureditvami v naselju Črna. Vse nove ureditve infrastrukturnega omrežja se usmerjajo v infrastrukturne koridorje, ki zaradi ožine prostora praviloma potekajo v cestnem telesu.
(8) Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč izhaja iz obstoječega stanja in želenega razvojnega cilja: celovita sanacija naselja ter ustrezen odnos med stanovanjskimi in nestanovanjskimi območji.
II./8. USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI
57. člen
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Cilji prostorskega razvoja krajine so: ohranjanje prepoznavnosti kulturnih in naravnih kakovosti krajine ob sočasnem zagotavljanju gospodarskega razvoja, v smislu izkoriščanja in vzdrževanja potencialov za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini ter zagotavljanje varnega, privlačnega in prijetnega bivalnega okolja.
(2) Pri poseganju v krajino se upoštevajo naslednje usmeritve iz SPRS:
• Hribovita in gorska območja se zaradi naravnogeografskih značilnosti in zmanjševanja poseljenosti soočajo z gospodarskimi, družbenimi in okoljevarstvenimi problemi. Na teh območjih se zagotavlja osnovno gospodarsko in družbeno infrastrukturo, ustrezno upravljanje z naravnimi viri, pri čemer se upošteva ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Spodbuja se ekološko naravnan turizem, ekološki način kmetovanja, uporabo obnovljivih virov energije, za kar je na teh območjih praviloma več možnosti ter zagotavlja podporo gorskim in hribovskim skupnostim.
• Krajinske in naravne značilnosti predstavljajo potencial za razvoj specifičnih dejavnosti. Zaradi svojih krajinskih, naselbinskih in naravnih kvalitet lahko te postanejo prepoznavne na nacionalni ravni.
• Spodbuja se povečevanje raznovrstnosti tistih gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom posredno ali neposredno prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti njegove naravne in kulturne krajine.
(3) Krajina se obravnava kot pretežno naravna, pretežno kulturna ali pretežno urbana krajina:
• Naravno krajino predstavlja gorsko in gozdnato hribovito območje ter obvodni prostor izven urbanih območij.
• Kulturno krajino sestavljajo kmetijske površine s tradicionalno kmetijsko rabo in značilnim poselitvenim vzorcem s celki.
• Urbano krajino predstavlja območje Črne in Žerjava.
• Posebna oblika urbane krajine je industrijska krajina, ki mora razvoj usmerjati v prilagajanje okoljskim zahtevam in urbanim strukturam, v katerih se nahaja.
(4) Dejavnosti v krajini se usmerja na ustrezna območja z najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč.
(5) Infrastrukturne objekte v odprtem prostoru je treba umeščati v prostor tako, da so čim manj vidno izpostavljeni ter ne povzročajo drobljenja sklenjenih območij kmetijskih ali gozdnih zemljišč in drobljenja posestne strukture. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjene kmetijske ali gozdne površine, zlasti varovalne gozdove, gozdne rezervate in kvalitetni obvodni prostor. Posegi na taka zemljišča se usmerjajo le, ko so izčrpane vse druge možnosti.
(6) Na celotnem območju občine se ohranjajo prostorska razmerja med posameznimi rabami v krajini (značilen preplet gozdne in kmetijske rabe). Zaradi opuščanja kmetovanja in zaraščanja teh površin, se spodbuja širitev kmetijskih površin na gozdna zemljišča tam, kjer je to dopustno.
II./8.1. RAZVOJNA OBMOČJA ZA POSAMEZNE DEJAVNOSTI, VEZANE NA NARAVNE VIRE
II./8.1.1. USMERITVE ZA RAZVOJNA OBMOČJA ZA KMETIJSTVO
58. člen
(usmeritve za razvoj kmetijstva)
(1) Strateški cilji razvoja kmetijstva so ohranjanje, oživljanje, vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranjanje poseljenosti ruralnega prostora predvsem avtohtone razpršene poselitve (celkov) ter ohranjanje kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjati je potrebno kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir izvajanja gospodarske dejavnosti in spodbujati kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi.
(2) Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča. Najboljše in tudi najobsežnejše kmetijske površine, so v hribovitem svetu na višjih nadmorskih višinah. Kmetijske površine v dolinskih predelih so manjše in bolj razdrobljene. Celotno območje je skladno s Programom razvoja podeželja in Evropsko zakonodajo opredeljeno kot območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) in uvrščeno v kategorijo hribovska in gorska območja. Okolica pridobivalnega območja Žerjav je opredeljeno kot območje z omejitvami za čebelarstvo.
(3) Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo. Na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom. Kmetijska zemljišča, ki bodo zaradi spremenjene namenske rabe in izvajanja prostorskih ureditev trajno izvzeta iz kmetijske rabe, se nadomesti z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč in povečanjem proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. Nadomestna kmetijska zemljišča se prednostno načrtujejo na površinah, ki so bila v preteklosti že kategorizirana kot kmetijska zemljišča, njihova kmetijska raba pa je bila opuščena.
(4) Spodbuja se tiste prostočasne aktivnosti, ki so s kmetijsko dejavnostjo združljive (npr. sprehajanje, tek, kolesarjenje po obstoječih kolovoznih poteh, čebelarjenje). Kmetijske površine na robovih naselij se vključuje v zeleni sistem, zlasti z namenom ohranjanja visokodebelnih sadovnjakov, ekstenzivnih travnikov in vrtov. V primerih prostorske in prometne utesnjenosti se omogoči preselitev kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi na robove ali na površine zunaj strnjenih naselij.
(5) Spodbuja se organiziranje kmetijskega gospodarstva kot podjetne enote, ki je ekonomsko stabilna, bivalno privlačna in trajnostno naravnana. Zato je potrebno hkrati zagotavljati razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov in sočasno omogočati tudi tiste dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva.
(6) Na celotnem območju se spodbuja ohranjanje obstoječih in oživljanje opuščenih celkov ter ohranjanje kulturne krajine z ohranjanjem in vzpostavljanjem novih kmetijskih zemljišč. Za razvoj kmetijstva je pomembna tudi širitev stavbnih zemljišč za gradnjo in širitev objektov kmetij.
(7) Na celotnem območju občine se spodbuja razvoj trajnostnega kmetijstva, prilagojenega prostorskim omejitvam in omejitvam zaradi obremenjenosti tal s toksičnimi kovinami. Spodbuja se prilagojen način kmetovanja, ki upošteva načela ekološkega kmetovanja znotraj območij, obremenjenih s toksičnimi kovinami (preventivni ukrepi za izboljšanje kakovosti tal, omejevanje rabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, ureditev lokacij za varno vrtnarjenje itd.). Zaradi zagotavljanja samooskrbnosti celkov se spodbuja raznolikost kmetijskih panog: živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, zeliščarstvo, zelenjadarstvo, čebelarstvo. Spodbuja se ponovno uvajanje starih poljščin in žitaric iz preteklosti (napr. ajda, proso). Ob kmetijah se ohranjajo stari visokodebelni sadovnjaki. Uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem spremembo krajinskega vzorca, na teh območjih ni dopustno.
(8) Vse pogoje v zvezi z umeščanjem ribogojnic v prostor je potrebno opredeliti tako z vidika okoljske, kot tudi prostorske primernosti.
(9) Spodbuja se medsebojno sodelovanje posameznih kmetijskih gospodarstev.
(10) Spodbuja se razvoj različnih dejavnosti:
• dopolnilnih nekmetijskih dejavnosti, ki so s kmetijstvom združljive (trajnostno naravnani turizem in druge prostočasne dejavnosti),
• dopolnilnih kmetijskih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov,
• drugih dejavnosti, ki niso neposredno vezane na kmetijsko dejavnost in omogočajo aktivnejše vključevanje v mrežo podjetništva.
(11) Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. V ta namen se v okviru kmetij za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo prednostno izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti) ter opuščeni objekti znotraj kmetije in v njeni okolici (stari mlini in žage, stara rudarska poselitev). Kmetijam se zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). Umeščanje turizma na kmetiji se presodi in utemelji z urbanističnega vidika (upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij).
(12) Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo agromelioracije in druge zemljiške operacije. Izvajajo se lahko na celotnem območju občine, ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajine. Njihovo načrtovanje in izvajanje mora biti premišljeno in usklajeno s pristojnimi nosilci urejanja prostora.
(13) Na celotnem območju, posebno na območjih varstva vodnih virov, se mora kmetijska dejavnost omejevati pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov.
(14) Pri oblikovanju in dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih in stanovanjskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci tradicionalne/avtohtone arhitekture. Večji gabariti kmetijskih objektov so dopustni po predhodni prostorski in okoljski utemeljitvi. Postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) je dopustna samo v nižjih legah in na obrobju naselij, tako da objekti ne bodo vidno moteči.
(15) Pri vsakršnem gradbenem posegu v tla se viški neonesnaženega rodovitnega dela tal namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč, oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin ali sanaciji degradiranih površin.
(16) Za ohranjanje poseljenosti podeželja in vzdrževanje kulturne krajine se uveljavljajo tudi drugi ukrepi znotraj kmetijskega sektorja, tudi na področju ohranjanja narave in drugih področjih (nadomestila za izpad dohodka zaradi različnih varstvenih omejitev, spodbude, izobraževanje in osveščanje kmetov, presojanje vplivov na okolje za kmetijske programe in načrtovane operacije ipd.).
II./8.1.2. USMERITVE ZA RAZVOJNA OBMOČJA GOZDARSTVA
59. člen
(usmeritve za razvoj gozdarstva)
(1) Na območju občine Črna je gozd prostorsko najobsežnejši element prostora, saj je gozdnatost površin nad slovenskim povprečjem in je skladno z usmeritvami SPRS tudi najpomembnejša prvina naravne krajine. Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob sočasnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes (gospodarska, rekreacijska ali druga raba).
(2) Osnovni cilj ravnanja z gozdovi je ohranjanje in krepitev biološko pestrih, zdravih in stabilnih gozdov z upoštevanjem njihovih raznolikih funkcij. Trajnostni razvoj gozdov pomeni ohranjanje gozdnih ekosistemov, varovanje njihove biološke pestrosti ter vzdrževanje funkcij gozda, z namenom ohranitve naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini.
(3) Zasnova gozdnih površin opredeljuje varovalne gozdove, gozdove s posebnim namenom, gozdne rezervate in večnamenske lesno–proizvodne gozdove. Varovalni gozdovi in gozdni rezervati se varujejo na nivoju države, gozdovi s posebnim namenom pa na nivoju lokalne skupnosti. Na območju gozdov so nedopustni vsi tisti posegi in dejavnosti, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja.
(4) Obseg gozdov se načrtno ne povečuje, razen na območjih obsežnejših degradacij, kjer je to najboljši način sanacije in varovanja zemljin (erozijski pojavi in plazenje) ter na območjih okoli večjih industrijskih kompleksov. Gozd v teh primerih opravlja funkcijo varovanja naselij pred škodljivimi ali nezaželenimi učinki industrijske dejavnosti in drugih povzročiteljev negativnih vplivov.
(5) Na območju se ohranjajo sklenjene gozdne površine, ki zagotavljajo naravno ravnovesja v krajini in ohranjanje habitatov prostoživečih živali. Pomembno je ohranjanje sklenjenih območij gozda na strmih in labilnih zemljiščih z namenom zagotavljanja varovalne funkcije gozdov. Za zagotavljanje krajinsko - ekološke pestrosti je pomembno ohranjanje odprtih površin sredi gozda / gozdih jas ter nesklenjenih gozdnih predelov, kot so manjše gozdne zaplate in manjše skupine gozdne vegetacije sredi kmetijskih površin in v obvodnem prostoru. Na območjih koridorjev ogroženih vrst in na območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove, obvodne koridorje in druge krajinske elemente (gruče dreves in posamezna drevesa) v čim bolj naravnem stanju.
(6) V kulturni krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo (predvsem na območju obstoječih in nekdanjih celkov), se varujejo in prednostno ohranjajo kmetijske površine, a se kljub temu zagotavlja ohranjanje gozdnih zaplat, skupin drevja in obvodne vegetacije. Krčitev gozda je izven območja zavarovanih gozdov dopustna, kjer je to strokovno utemeljeno in v soglasju s strokovnimi službami. Prednostno je to dopustno na območjih nekdanjih zaraščenih kmetijskih zemljiščih. Dopušča se krčitve gozdov zaradi širitve kmetijskih površin in zaradi gradnje infrastrukturnih objektov, če krčitve dopušča predpis. Dopusten je posek gozda na vseh tistih območjih, ki so v namenski rabi opredeljena kot kmetijska zemljišča.
(7) Zagotavlja se vsestranska stabilnost in odpornost gozdov ter ohranjanje, krepitev in uskladitev vseh funkcij gozdov. Skladno z resorno zakonodajo strokovne službe določajo in ovrednotijo skupine ekoloških (varovalna, hidrološka in klimatska funkcija ter funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti), socialnih (higiensko-zdravstvena, estetska itd.) in proizvodnih (lesnoproizvodna in lovnogospodarska funkcija ter funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin) funkcij gozdov. Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi ter kakršnokoli poseganje v gozdni in gozdni prostor mora potekati tako, da se vse navedene funkcije v gozdovih trajno ohranjajo. Posebno skrbno je potrebno varovati gozdove, ki zagotavljajo ekološko stabilnost krajine, ohranjajo vodne vire in so pomembni z vidika biotske raznovrstnosti ali izboljšujejo kvaliteto bivalnega okolja. Posegi na površine gozdov s poudarjenim ekološkimi in socialnimi funkcijami praviloma niso dopustni.
(8) Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi. Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor se morajo opravljati v času in na način, ki je za celoten gozdni ekosistem čim manj moteč in morajo biti naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč, pri čemer se odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami preverja z vidika okoljske sprejemljivosti (ohranjanja vodnih virov, varstva narave, stabilnosti tal itd.), usklajuje s službami, pristojnimi za varstvo gozdov, lastniki in lokalno skupnostjo. Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje prometnic mora biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest naj v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev.
(9) Za zagotavljanje kvalitetnega bivanja je pomembno ohranjanje gozdnih površin v bližini naselij in zagotavljanje njegove večnamembnosti/večfunkcionalnosti. Gozdovi ob večjih naseljih, ki imajo poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine, estetsko in rekreacijsko funkcijo in se vsebinsko navezujejo na naselja, se urejajo kot integralni del zelenega sistema naselja. Ti gozdovi se lahko opredelijo kot gozdovi s posebnim namenom (na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag), pri pripravi katerih mora sodelovati pristojna služba za upravljanje z gozdovi. Njihov rekreacijski potencial se v bližini naselij primerno izkoristiti v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij. Ureditve za rekreacijo v naravi so načeloma dopustne v vseh gozdovih, pri čemer pa mora razvoj turizma in rekreacije upoštevati omejitve, ki jih narekujejo gozdnogospodarski in drugi vidiki upravljanja z gozdom. Pomembno je ohranjanje in vzdrževanje gozdnega roba ter zagotavljanje ustreznega odmika vseh ureditev naselja od njega oz. vzdolž površin osnovne namenske rabe gozda načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.
(10) Umeščanje infrastrukturnih, energetskih ter drugih objektov in naprav je treba prilagoditi naravnim prvinam krajine. Načrtuje se jih tako, da se upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, gozdne jase, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute. Na območjih z manjšim deležem gozda se ti objekti v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.
II./8.1.3. USMERITVE ZA RAZVOJNA OBMOČJA VODA
60. člen
(usmeritve za območja voda)
(1) Vodo se izkorišča za oskrbne, gospodarske, rekreacijske in prostočasne namene. Zagotavlja se ohranitev kemijskega in ekološkega stanja voda, obnovljivost naravnega vira, varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini. Glavne naloge vodnega gospodarstva so načrtno gospodarjenje z vodo, zaščita vodnih virov in njihovih varstvenih pasov, izboljšanje odtočnega režima, urejanje vodotokov na najbolj kritičnih mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod. Zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo, sistemsko in celovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda na celotnem območju občine, skladno s področnimi predpisi.
(2) Območje občine sodi v večjem delu v porečje/povodje reke Meže, manjši del pa v porečje reke na avstrijski strani. Reka Meža sodi med vode 1. reda, vsi ostali vodotoki in stoječe vode sodijo med vode 2. reda. Resorni predpis določa zunanje meje priobalnih zemljišč, na katerih je urejanje prostora omejeno.
(3) Na območju občine Črna so opredeljena območja z omejitvami: vodovarstvena, poplavna erozijska, plazljiva in plazovita območja. Za vse posege na varovana območja velja, da je za poseganje nanje, poleg doslednega upoštevanja veljavne zakonodaje, potrebna največja možna mera upoštevanja načela previdnosti. Prostorski razvoj mora upoštevati naravne procese, ki lahko neposredno ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, kot omejitev v vseh fazah načrtovanja, izvajanja in vzdrževanja. Zato se na območjih z omejitvami za razvoj ne načrtuje in ne izvaja novih prostorskih ureditev in dejavnosti, ki lahko povečajo tveganje za nastanek ali razvoj teh procesov. Na ogroženih območjih je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov, z izvajanjem dolgoročnih in trajnih ukrepov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov. Območja, kjer ni obstoječih bivališč, dejavnosti ali infrastrukture, se prepuščajo naravni dinamiki teh procesov.
(4) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso neposredno vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost. Pri načrtovanju, izvajanju in vzdrževanju zakonsko dopustnih prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih in priobalnih zemljišč se ne sme povzročati poslabšanja stanja voda in vodnega režima ter morfologije terena (brežine, potek struge), oziroma se morajo zagotoviti izravnalni ukrepi. Treba je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(5) Pri načrtovanju poteka prometnih, komunalnih, energetskih in komunikacijskih infrastrukturnih objektov in naprav mora biti predvideno čim manjše število prečkanj vodotokov in čim krajši potek vodov znotraj priobalnega zemljišča. Izjeme so dopustne na predelih, kjer so prostorske možnosti omejene (prostorske ožine), vendar takšni posegi ne smejo ogrožati stabilnosti brežin. Trase pešpoti in kolesarskih poti ob vodotokih se lahko izvajajo samo na območjih, kjer so usklajene z zahtevami strokovnih služb. Trase vodov ter njihovi objekti in naprave, se morajo načrtovati in izvajati izven erozijskih, plazljivih in poplavnih območij, znotraj njih pa le izjemoma, skladno z zahtevami strokovnih služb. Pri načrtovanju čistilnih naprav se izdelajo hidrološko-hidravlične analize in zagotovijo ustrezni ukrepi, da se ne bodo poslabšale odtočne razmere in kakovost vode ter povečala poplavna ogroženost.
(6) Obstoječe MHE se ohranjajo. Gradnja novih MHE je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah ter izven hidroloških naravnih vrednot. Hidroenergetska raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka in pretoka, ki bo omogočal naravno hidrodinamiko vodotokov, ob zagotavljanju pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov. Ohranja se ekološka povezanost habitatov pred in za zajezitvijo, oziroma odvzemom vode. Enako velja za morebitno gradnjo ribogojnic. Ob zadostitvi vseh drugih zakonsko predpisanih zahtev se prednostno dopušča umeščanje MHE na vseh tistih vodotokih, kjer je energetski potencial vodotokov že bil izkoriščen. Za ta namen se dopušča ohranjanje in oživljanje mlinov in žag ter jezovnih zgradb, če te rabe zagotavljajo njihov dolgoročni obstoj in niso v nasprotju z režimi varstva in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(7) Z vidika varovanja vodnega in obvodnega prostora ter območja podzemnih voda je pomembno zagotavljati trajno in sonaravno urejanje. Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima je treba upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima, izven teh območij. Urejanje vodotokov mora biti vsestransko pretehtano v vseh fazah dela (načrtovanje, izvajanje, vzdrževanje) ter mora upoštevati naravno dinamiko in podobo voda, zato se prednostno izvaja s sonaravnimi ukrepi. Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Na vodotokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se tudi ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora. Prostorske ureditve in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih morajo zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, varovati naravno ohranjenost vodotokov kot celote (morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti) in vzpostavljati naravno podobo že reguliranih vodotokov (renaturacija). Ti ukrepi se izvajajo prednostno na območjih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine ter v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem, ambientalnem in ekološkem smislu. Ohranjati, vzdrževati in obnavljati (ponovno vzpostavljati) je treba vegetacijske pasove ob vodotokih, v njihovi bližini se spodbuja sonaravno kmetijstvo. Omogoča se delovanje naravnih procesov, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike (pretočnost, hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka, obseg poplavnih območij); upoštevajo se ekološke zahteve kvalifikacijskih živalskih in rastlinskih vrst. Pri nujnih trajnih ali začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda mora, ne glede na njihov namen (energetska izraba, gradnja infrastrukture, drugi posegi) ostanek pretoka oz. akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov. Izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost vodnih habitatov oz. ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.
(8) Poudarja se pomen vode v prostoru, kot del bivalnega in naravnega okolja, s ciljem zagotavljanja varovanja voda in vodotokov. Območje obvodnega prostora se vključi v sistem izobraževanja (ekološke, gozdne, geološke, hidrografske idr. učne poti). Izrabi se rekreacijski potencial vodotokov (poti za pohodnike in planince, kolesarske poti, počivališča, razgledišča ipd.), skladno z načeli trajnostnega urejanja prostora, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. Vse ureditve ob Meži, Javorskem potoku in Jazbinskem potoku na območju Črne in Žerjava se načrtujejo tako, da se vzpostavlja čim večjo sinergijo naselja in vodotoka: ohranjanje obstoječih zelenih površin, vzpostavljanje novih zelenih površin ob vodi ipd.). Vodotoki z obvodnim prostorom se skladno s prostorskimi možnostmi namenijo turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti posameznih vodotokov in obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine.
II./8.1.4. USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ TURIZMA IN PROSTOČASNIH DEJAVNOSTI
61. člen
(usmeritve za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti)
(1) Razvoj turizma se prednostno usmerja v razvoj prostorsko razpršene, a hkrati vsebinsko povezane dejavnosti. Turizem in prostočasne dejavnosti se prednostno usmerja na območje celkov, s ciljem oblikovanja trajnostne in sonaravno usmerjene turistične ponudbe. Razvoj turizma bo temeljil na naravnih in ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke in ureditve, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina ipd.). Spodbuja se različne oblike turizma, rekreacije in drugih prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja naravne in kulturne krajine (pohodništvo, izletništvo, ogled naravnih znamenitosti, ekoturizem, izobraževanje, ogled kulturnih spomenikov in znamenitosti). Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti je, zaradi razvoja drugih dejavnosti v prostoru, potrebno upoštevati varstvene režime v prostoru, naravne in ustvarjene kakovosti krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov. Različne turistične in prostočasne dejavnosti je treba med seboj povezati v celovito in raznoliko turistično ponudbo in jo nenehno dopolnjevati.
(2) Prednostna / razvojna območja za turizem in prostočasne dejavnosti so:
• turizem na kmetijah / celkih,
• območja večjih turističnih dejavnosti na kmetijah (Fajmut, Mežnar),
• kampi, kot samostojna dejavnost ali kot dopolnilna dejavnost kmetij,
• kolesarske in tekaške poti,
• območje za planinarjenje in pohodništvo,
• smučišče v Črni,
• pomembne cilje točke (objekti kulturne in naravne dediščine, poselitvena območja, naravno okolje, športni objekti in naprave),
• Geopark Karavanke z osrednjim območjem na Igrčevem (izobraževanje).
(3) Celki postanejo nosilci razvoja turizma. Na njih se s ponudbo turizma na kmetiji zagotavljajo možnosti za širitev kmetij z ureditvijo različnih turističnih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, se spodbuja turizem in prostočasne dejavnosti v povezavi s kmetijstvom. V ta namen se spodbuja ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal.
(4) Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja tako, da je v turistično ponudbo vključenih kar največ območij z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi. Urejajo se rekreacijske in tematske poti, zanimive za razvoj turizma in prostočasnih dejavnost: naravna krajine in druga območja, ki so zavarovana oziroma predvidena za zavarovanje kot naravne vrednote oziroma kot območja kompleksnega varstva kulturne dediščine, opuščeni rovi (kolesarjenje), posamezni naravni in kulturni spomeniki, muzeji idr. Na območju se uredijo informacijski centri (praviloma v okviru prenovljenih obstoječih objektov) in sistem obveščanja ter ustrezna infrastruktura, predvsem parkirišča. Urejanje turističnih poti in točk se usklajuje s sosednjimi občinami. Urejajo se različne poti za kolesarjenje (gorske, cestne, rekreacijske, turistične), pohodništvo in jahanje. Poti se vključujejo v regijske mreže tematskih in rekreacijskih poti.
(5) Dejavnosti, ki potrebujejo posebno športno infrastrukturo se razvijajo v okviru obstoječih rekreacijskih in športno-rekreacijskih površin. Najpomembnejše med njimi je smučišče v Črni, ki se ureja kot rekreativno območje z dolgoletno tradicijo, poleti pa je kmetijski rabi. V okviru športne turistične ponudbe se lahko uredijo tudi drsališča na prostem, sonaravno urejeni adrenalinski parki, kolesarske poti, smučarsko tekaške proge in druga ponudba. Otroška igrišča se urejajo v okviru večjih parkov in zelenih površin za šport in rekreacijo ter drugih javnih odprtih površin.
(6) Objekte za potrebe turizma se umešča v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti tradicionalne arhitekture in naselij oz. drugih oblik poselitve. Večje območje turistične ponudbe mora biti zasnovano premišljeno in skladno s prepoznavnostjo prostora, v katerega se umešča (npr. turistično območje v Javorju). Kampi in prostori za avtodome se uredijo na primernih mestih s turističnim pomenom.
(7) Spodbuja se mladinski in šolski turizem – center obšolskih dejavnosti, varstveni center.
(8) Na območju občine se nahajajo številni spomeniki kulturne in naravne dediščine, ki jih je smiselno izrabiti tudi za razvoj turizma, ki bi temeljil na prezentaciji objektov kulturne, etnološke in naravne dediščine, predstavitvi pomembnejših občanov Črne, naravnih danostih, izgradnji oz. urejanju javne turistične infrastrukture (parkirišča, peš in učne poti, kolesarske poti, tematske pot itd.), prireditvah kulturnega, doživljajskega in razvedrilnega značaja, prezentaciji vloge območja občine v zgodovini in sedanjosti ter njeni promociji. Izvede se celovita, fizična in vsebinska prenova objektov kulturne dediščine z novimi dejavnostmi (turizem, oddih, prosti čas), ki postanejo gospodarsko zanimive vendar je njihov razvoj podrejen kvalitetam okolja. Objekti kulturne dediščine občine Črna na Koroškem se povežejo med seboj in z objekti kulturne dediščine širšega območja in naravnimi kvalitetami celotnega prostora občine ter v povezavi s sonaravnim kmetijstvom, tvorijo zaokroženo celovitost ponudbe tega prostora.
(9) Spodbuja se tudi povečanje turistične ponudbe tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi) kot količinsko (pogostost prireditev, predvsem več nočitvenih kapacitet različnih vrst). Poveča se ponudba kulturnih prireditev in dogodkov ter s kulturo povezanih aktivnosti. Prostorske možnosti razvoja kulturnih dejavnosti so predvsem v Črni in Žerjavu, kjer je večja koncentracija prebivalcev. Poleg prostorov za prireditve v naseljih se ohranjajo obstoječe in urejajo nove površine izven naselij za ta namen (Gradovi kralja Matjaža, Najevska lipa, izvir Meže, zipline itd.).
(10) Prednostno se zagotavlja infrastrukturno urejanje naselij, v katerih pa se izražajo utemeljene pobude za razvoj turistične ponudbe - infrastruktura za potrebe turizma se načeloma združuje z ostalo infrastrukturo (npr. kolesarska pot je hkrati pot v službo, rekreacijska in turistična pot) z izjemo posebne infrastrukture, ki je namenjena izključni športu, rekreacije in turizmu (npr. smučišče). Na območjih ohranjanja narave se načrtujejo območja za turizem le na delih, kjer je že urejena komunalna in druga infrastruktura oziroma se mora ta urejati hkrati z načrtovanimi posegi.
II./8.1.5. MINERALNE SUROVINE
62. člen
(razvrednotenja v krajini / območja saniranja zaradi industrije degradiranih območij)
(1) Območje Žerjava in Črne je močno onesnaženo zaradi emisij težkih kovin, zato je treba pri načrtovanju dejavnosti ter njenem obratovanju upoštevati celovite ukrepe za doseganje ustreznega standarda kakovosti okolja.
(2) Nelegalni površinski kopi se evidentirajo in sanirajo. Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija površinskih kopov z nadomestno rabo prostora se predvidi na podlagi preveritev z okoljskega in prostorskega vidika ter ob upoštevanju naravovarstvenih ciljev in ciljev varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora, tako da nova dejavnost ne bo sprožala novih razvrednotenj v prostoru.
(3) Sanacije degradiranih območij v odprti krajini se, kadar niso ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi, prednostno izvajajo z načrtovanjem nove rabe ali s spodbujanjem sukcesivnosti naravnih procesov.
(4) Neurejene in nelegalne deponije zemeljskega in gradbenega materiala ter drugih materialov se sanira bodisi z ustrezno nadomestno rabo, z rekultivacijo in vzpostavitvijo prejšnje rabe bodisi s prepuščanjem naravni sukcesiji. Način sanacije se izbere na podlagi razvojnih pobud in prostorskih, predvsem krajinskih preveritev.
63. člen
(območja pridobivanja mineralnih surovin)
(1) Na območju občine je veliko območje pridobivalnega prostora v Žerjavu. Eksploatacija je dopustna samo znotraj s tem OPN opredeljenih površin, ob predhodni sanaciji obstoječih in sprotni sanaciji novih degradacij. V času izkoriščanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, na okoliško poselitev, objekte in območja kulturne dediščine in naravne vrednote.
(2) Ureditev novih pridobivalnih prostorov na novih lokacijah in širitev obstoječih je možna samo na podlagi spremembe tega OPN in po izvedeni sanaciji obstoječih degradacij, na podlagi podrobnejših prostorskih preveritev in utemeljitev, določitvi ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov in načrtovani sprotni in končni sanaciji z rekultivacijo.
II./8.2. POSEBNA OBMOČJA, KJER SE OHRANJAJO IN RAZVIJAJO PREPOZNAVNE KVALITETE IN VREDNOTE PROSTORA, POMEMBNE Z VIDIKA KRAJINSKIH TER URBANISTIČNIH IN ARHITEKTURNIH ZNAČILNOSTI
64. člen
(opredelitev območij)
(1) Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora ter krajinske, urbanistične in arhitekturne značilnosti so:
• območja, za katera se izdela urbanistični načrt,
• območja značilne kulturne krajine s celki ter dislocirani objekti - stari mlini in žage,
• pomembnejši vrhovi (Peca, Uršlja gora, Olševa in Smrekovško pogorje),
• območja saniranja degradiranih površin zaradi industrije,
• območja vodotokov,
• območja varovalnih gozdov, gozdov s posebnim pomenom in gozdnih rezervatov,
• krajinski park Topla,
• območja varovanja naravne in kulturne dediščine (ekološko pomembna območja, območja naravnih vrednost, območja Natura 2000, zavarovana območja, območja kulturne dediščine in izjemne krajine).
II./8.2.1. USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ NA POSEBNIH OBMOČJIH
65. člen
(ohranjanje prepoznavnosti)
(1) Ohranjanje prepoznavnosti prostora se zagotavlja na celotnem območju občine tako, da se s (ponovnim) uveljavljanjem sonaravnega gospodarjenja v prostoru (kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, ravnanje z vodami, poselitev in vse z njo povezane dejavnosti) ohranjan kvalitete prostora, naravno in kulturno dediščine, še posebno znotraj (za)varovanih območij.
Zagotavljati je treba ohranjanje značilne morfologije prostora na celotnem območju občine, ohranjanje značilnega razmerja med gozdnimi, kmetijskimi in poseljenimi površinami, ohranjanje vodnih in obvodnih ter razlivnih površin vodotokov. Območja pretežno sonaravnega urejanja se zagotavlja z namenom ohranjanje kulturne krajine in s tem povezano ohranjanje samotnih kmetij/celkov. Ohranja se urbanistične značilnosti avtohtone oblike poselitve (rudarske oblike poselitve, ruralni zaselki) in načina njenega umeščanja v prostor, ohranjanje kvalitetne arhitekture naselij in v povezavi s tem omejevanje vnašanja arhitekturnih in krajinsko arhitekturnih vzorcev iz drugih prostorov ter omejevanje vnašanja novih dejavnosti ali drugih prostorskih ureditev, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko degradirale prvine, zaradi katerih so območja prepoznavna.
(2) Z ohranjanjem prepoznavnosti prostora se sočasno zagotavlja večja privlačnost območja, specifične razvojne možnosti in kvalitetno bivalno okolje.
(3) Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija, se pripravijo podrobnejši prostorski dokumenti, ki morajo temeljiti na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.
II./8.2.2. OHRANJANJE NARAVE
66. člen
(ohranjanje narave)
(1) Varovanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti je treba zagotavljati na celotnem območju občine. Na zavarovanih območjih narave veljajo posebni režimi, opredeljeni s predpisi. Na območjih naravnih vrednot je treba v nadaljnjih postopkih prostorskega načrtovanja in projektiranja in drugih posegov v prostor pridobiti soglasje ustrezne strokovne službe.
(2) Ne glede na določila tega odloka je treba v primeru odkritja nove naravne vrednote o tem obvestiti strokovne službe.
(3) Prikaz območij naravnih vrednosti je izdelan na letalskih posnetkih in prenesen na parcelno situacijo (glej način usklajevanja neskladnosti oz. natančnosti mej v izvedbenem delu OPN).
(4) Na območju so številna območja naravnih vrednot kot hidrološke in/ali geomorfološke vrednote, posamezna drevesa, jame, izviri idr. Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednot izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Z naravnimi vrednotami je potrebno ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnost na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Na drevesni naravni vrednoti se izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču. Na botanični in zoološki naravni vrednoti se izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje. Na ekosistemski naravni vrednoti se izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje. Na oblikovani naravni vrednoti se izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(5) Habitatni tipi in značilni elementi krajine, so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Ohranjajo in se ponovno vzpostavljajo tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva; da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji; da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Na obravnavanem območju se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: ekstenzivni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini (in ob celkih), obrežna vegetacija ob potokih in rekah, zelene površine v naseljih, parkovne površine, skupine dreves, posamezni gozdni otoki v kmetijski krajini, stoječe in tekoče vode.
(6) Na območjih močvirnih travišč, ki so opredeljene kot naravne vrednote, se kmetijska raba prilagodi na način, ki bo ohranjal značilnosti močvirnih travišč. Na območju je prepovedano izsuševanja, melioracija zemljišč ali drugi posegi, ki bi spremenili hidrološke razmere na naravni vrednoti. Košnja naj bo mozaična, ekstenzivna, 20% travnika na leto naj ostane nepokošena.
(7) Na ekološko pomembnih območjih se, v primeru obstoja alternativnih možnosti, prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno. Posegi in dejavnosti se na navedenih območjih načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij, omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena.
(8) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000) se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
• ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
• ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
• ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
• ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(9) Na območjih, ki so zavarovana po predpisih o ohranjanju narave, ni dovoljeno postavljanje obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.
II./8.2.3. OBMOČJA KULTURNE DEDIŠČINE
67. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Območje občine Črna na Koroškem ima bogato kulturno dediščino. Dediščina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirana dediščina vpisana v register nepremične kulturne dediščine, z občinskim odlokom varovani spomeniki) in ne glede na tip. Registrirana dediščina, vpisana v register nepremične kulturne dediščine, se razvršča v različne podvrste. Na območju občine Črna na Koroškem je prisotna stavbna dediščina, naselbinska dediščina, registrirano arheološko najdišče in vplivna območja dediščine. V nadaljnjih postopkih planiranja in konkretnih posegih v prostor je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za objekte in območja kulturne dediščine. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.
(2) Z načrtovanjem prostorskega razvoja je potrebno zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotavljati ustrezno uporabo dediščine, v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik trajnostnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in prostorski potencial (turizem).
(3) Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura in drugi).
(4) Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.
(5) Kulturna dediščina se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v t. i. muzeju na prostem.
(6) Ohranja se stavbna dediščina na podeželju (stare kmečke hiše, domačije ter posamični gospodarski objekti), ki se jo v večji meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi. Večino propadajočih enot kulturne dediščine predstavljajo opuščene kmečke hiše in kmetijski gospodarski objekti, za katere je potrebno poskrbeti in jih obnoviti zlasti tam, kjer tvorijo značilne ambiente.
(7) Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine.
(8) Kot posebna dediščina se varuje tipična oblika poselitve s celki in posebna oblika poselitve - rudarska poselitev ter tehnična dediščina industrijskih objektov preteklosti.
(9) Na območju stavbne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.
II./8.3. OBMOČJA ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, OBMOČJA ZAŠČITE IN REŠEVANJA
68. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)
(1) Prostorski razvoj se na vseh območjih, zlasti pa na ogroženih območjih, načrtuje v skladu z omejitvami zaradi možnih naravnih in drugih nesreč, kot so poplave, zemeljski in snežni plazovi, erozija, požari v naravnem okolju in potresi. Potencialna tveganja se zmanjšuje s preventivnim načrtovanjem in sicer z razmeščanjem dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter z nadzorovanjem aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče.
(2) Za zmanjševanje ogroženosti naselij zaradi naravnih in drugih nesreč se upošteva naslednje:
• Na območjih obstoječih erozijskih, plazovitih ali poplavnih območij je za načrtovanje razvoja dejavnosti potrebna ocene nevarnosti zaradi naravnih in drugih nesreč.
• Poselitvena območja širiti na zemljišča, ki niso ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč. V obstoječih delih naselij, ki so ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč se preprečuje razvoj dejavnosti, ki bi povečevale ogroženost prostora, zagotavlja se izvedba ustreznih zaščitnih (protipoplavnih, protierozijskih) ali varnostnih ukrepov oziroma se, kjer je mogoče, opušča obstoječa neustrezna raba.
• Sanirajo se območja kulturne dediščine.
• Zagotavlja se varnost pred požari in ustrezna količina vode za gašenje.
• Zagotavlja se varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Na območju občine Črna na Koroškem je možno pričakovati naslednje naravne nesreče:
• poplave – opredeljeni so razredi poplavne nevarnosti;
• erozije celinskih voda - erozijsko območje se pojavlja, kot posledica povečane količine vode na pobočjih;
• zemeljske ali hribinske plazove - plazljivo območje občine je Mrdavšičev plaz, Stara gozdna, Počevov plaz, skalarica pri nogometnem igrišču, ob cesti v Bistro na odcepu Cvelbar – Mlinarsko in Božičkov plaz;
• potresi - nizka stopnja ogroženosti na območju celotne občine.
(4) Na območju občine Črna na Koroškem je možno pričakovati naslednje druge nesreče: na območju občine sta dva obrata večjega tveganja za okolje, ki imata določeno vplivno območje, skladno s področnim predpisom o merilih za določitev najmanjše razdalje med obratom in območji, kjer se zadržuje večje število ljudi ter infrastrukturo. Na njihovih vplivnih območjih, je treba upoštevati predpis o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.
• 2. stopnjo ogroženosti pred jedrsko in radiološko nesrečo;
• ekološke nesreče - eventualno na območju industrije v Črni in Žerjavu ter na območju eksploatacije in odlagališča nevarnih odpadkov v Žerjavu.
(5) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji in stopnjo potresne ogroženosti.
(6) V občini so erozijska in plazovita območja opredeljena na območju med Javorskim in Jazbinskim potokom, na širšem območju Žerjava, na območju med Žerjavom in Črno ter na meji z občino Solčava (severni rob pogorja med Olševo in Raduho). V manjšem obsegu, kot posamični pojavi, pa na območju Podpece, Tople, Koprivne, Bistre in Ludranskega Vrha. Na teh območjih se ne načrtuje dejavnosti in prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče. Na območjih z nižjo stopnjo erozijske ogroženosti se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedba ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov. Na zahtevnejših erozijskih območjih in na plazovitih območjih se ne načrtujejo nove prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo. Na celotnem območju občine je za vse posege v prostor, ki so skladno z zakonodajo za področje graditve opredeljeni kot gradnja, priporočljiva izdelava geomehanskih strokovnih podlag, na erozijskih in plazovitih območjih pa obvezna.
(7) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih industrije v Črni in Žerjavu, je potrebno razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet, vojna).
(8) Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.
(9) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč v Črni na Koroškem, Javorju in Koprivni. Ruševine se odložijo znotraj eksploatacijskega območja Žerjav. Lokacija za pokop kadavrov ob množičnem poginu živali ni določena.
(10) Območja za začasno nastanitev prebivalcev so za celotno občino v Črni (nogometno igrišče (Pristava), hotel, CUDV, osnovna šola) in Žerjavu (osnovna šola in Delavski dom).
(11) Helioporta ni, kot helioport in lokacija za sprejem mednarodne pomoči v primeru naravnih nesreč je predvidena uporaba nogometnega igrišča v Črni.
(12) Regijski logistični center je na izpostavi URSZR v Občini Slovenj Gradec.
(13) Objekti, ki služijo varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, se nahajajo v Črni (gasilski dom, zdravstveni dom in lekarna).
(14) Zaklonišča se gradi skladno z veljavno področno zakonodajo.
(15) Zagotavlja se varstvo pred požarom v naravnem in grajenem okolju, skladno z resorno zakonodajo in lokalnimi izkušnjami.
II./8.4. OBMOČJA IN OBJEKTI ZA POTREBE OBRAMBE
69. člen
(območja in objekti za potrebe obrambe)
(1) Na območju Občine Črna na Koroškem ni območij ali objektov za potrebe obrambe. Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oz. zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
II./9. USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ
70. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta so določna območja osnovne namenske rabe (stavbna, kmetijska, gozdna in druga zemljišča ter vode), ki se nadalje delijo na podrobnejšo namensko rabo.
(2) Izhodišča za določitev osnovne in podrobnejše namenske rabe so bila:
• obstoječa plansko opredeljena namenska raba,
• dejanska raba zemljišč iz državnih evidenc,
• drugi podatki iz državnih evidenc,
• načela trajnostnega razvoja,
• strateški državni dokumenti za področje prostorskega načrtovanja,
• zakon in podzakonski akti za področje prostorskega načrtovanja,
• zahteve nosilcev urejanja prostora,
• resorni zakoni in podzakonski akti nosilcev urejanja prostora,
• zastavljeni cilji urejanja prostora občine,
• na terenu ugotovljena raba.
(3) Stavbna zemljišča so določena na podlagi opredeljenih stavbnih zemljišč predhodno veljavnega planskega akta, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija.
(4) Kmetijska zemljišča so določena na podlagi prikaza dejanske in planske rabe ter razvojne opredelitve stavbnih zemljišč, načeloma v prid kmetijskih zemljišč. Površine, ki so v naravi gozd, a so bile v preteklosti kmetijske so sicer opredeljene kot gozdne, a so hkrati to tudi površine, kjer so krčitve za potrebe kmetijstva najbolj smiselne in najbolj sprejemljive.
(5) Gozdna zemljišča so določena na podlagi opredeljenih gozdnih zemljišč veljavnega planskega akta, na podlagi podatkov Zavoda za gozdove Slovenije, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora. Na območjih plansko opredeljenih kmetijskih zemljišč, ki so sicer v naravi gozd, hkrati pa je razvidno, da gre za opuščene kmetijske površine, je opredeljen gozd z najoptimalnejšimi možnostmi krčitev za potrebe kmetijstva.
(6) Območja voda so določena na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine, katastrskih podatkov in terenskega ogleda.
(7) Druga zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodno veljavnem planskem aktu, ob upoštevanju dejanskega stanja, uradnih evidenc, digitalnih ortofoto posnetkov, opredelitve pridobivalnih območij/ območij koncesij ter terenskega ogleda in razvojnih načrtov dejavnosti.
II./10. USMERITVE ZA DOLOČITEV PIP
71. člen
(usmeritve za določitev PIP)
(1) Izhodišča za opredelitev PIP so podana že z zasnovo enot urejanja prostora, ki je ciljno zastavljena tako, da združuje območja, za katera bodo v bodoče veljala enaka ali vsaj podobna pravila urejanja prostora, torej enaki oz. podobni PIP.
(2) V izvedbenem delu tega OPN so določeni PIP za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprti prostor po različnih EUP. PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustne izrabe prostora, lege objektov na zemljišču in velikosti ter oblikovanja objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
(3) Za naselji Črna na Koroškem in Žerjav so usmeritve za PIP izdelane na podlagi urbanističnega načrta.
III. IZVEDBENI DEL OPN ČRNA NA KOROŠKEM
III./1. SPLOŠNE DOLOČBE
III./1.1. VSEBINA IN NATANČNOST
72. člen
(vsebina izvedbenega dela OPN Črna na Koroškem)
(1) Izvedbeni del OPN Črna na Koroškem določa:
• območja namenske rabe prostora,
• prostorske izvedbene pogoje,
• območja, za katera se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti (v nadaljevanju OPPN) in usmeritve za njihovo izdelavo.
(2) Grafični prikaz izvedbenega dela vsebujejo:
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste
1-02
1 : 30 000
2-00
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture
3-00
(3-01 do 3-43)
Prikaz območij EUP, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in PIP (posamezni listi)
1 : 5 000
4-00
(4-01 do 4-43)
Prikaz območij EUP in gospodarske javne infrastrukture
(posamezni listi)
Legenda
73. člen
(stopnja natančnosti mej)
Meje EUP (in PEUP) in NRP so določene na zemljiško katastrskem prikazu (ZKP) iz leta 2010. Položajna natančnost mej EUP in NRP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov (uporabljeni digitalni ortofoto načrt je iz leta 2006, posamezni podatki so preverjeni na novejših načrtih in zemljiško katastrskem prikazu na območju obravnavane meje).
(1) Drugi grafični prikazi so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja prostora (GJI, varstveni režimi ipd), ki so pretežno določeni na podlagi topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril. Njihova položajna natančnost je različna in se praviloma razlikuje od položajne natančnosti zemljiškega katastra. Posledica združevanja prikazov iz različnih virov različne natančnosti ali različnega izhodiščnega vira je, da so odstopanja lahko vzrok različne interpretacije, zato je v takih primerih nujno usklajevanje na terenu (npr. naravne vrednote vodotokov, ki so evidentirane po digitalnem ortofoto načrtu, prikazane pa na zemljiško katarskem prikazu.
(2) V OPN so površine cest in vodotokov prikazane po parcelah zemljiškega katastrskega prikaza in na posameznih območjih zgolj kot prikaz GJI, v karti Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture. Te površine so, po veljavni zakonodaji, opredeljene kot javno dobro za zagotavljanje javnega interesa. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in zemljiško katastrskem prikazu na območju obravnavane meje. Dejansko stanje prometne infrastrukture in voda se ugotavlja na terenu in na podlagi izmere dejanskega stanja. Pri poseganju v prostor je na parcelah, ki mejijo na površine cest in vodotokov, potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presoja o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor.
(3) Ko meje, prikazane v tem aktu, zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, odstopajo od dejanskega stanja v naravi in s tem onemogočajo izvedbo gradnje, je potrebna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske oz. ortofoto podatke. V ta namen je potrebno izvesti skupen terenski ogled (vseh vpletenih) in po potrebi tudi postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se položajno nenatančen podatek nedvoumno locira v prostoru.
III./1.2. SPLOŠNA PRAVILA ZA UPORABO ODLOKA PRI IZDELAVI OPPN IN IZDAJI GRADBENIH DOVOLJENJ
74. člen
(način upoštevanja/uporabe pravil)
(1) Pravila za urejanje prostora se uporabljajo za načrtovanje prostorskih ureditev na območju občine, ob upoštevanju drugih predpisov glede ureditev, ukrepov in omejitev v prostoru, splošnih pravil prostorskega načrtovanja in pravil za graditev objektov ter obveznih in drugih strokovnih podlag, določenih s tem odlokom, in sicer za:
• s tem odlokom določeno izdelavo različnih strokovnih podlag za iskanje in utemeljevanje ustreznih prostorskih rešitev, utemeljitev in presojo njihove sprejemljivosti ter sprejemanje odločitev o izvedbi prostorskih ureditev;
• s tem odlokom določeno izdelavo poenotenih in strokovno utemeljenih OPPN;
• s tem odlokom določene izvedbe javnih natečajev ali javnih natečajev, ki izhajajo iz drugih predpisov. Ne glede na določila tega odloka, je možna izvedba javnega natečaja ali delavnice povsod tam, kjer je potreba ali želja po pridobitvi variantnih rešitev, vendar vsebinsko skladno z določili tega odloka;
• pripravo dokumentacije za izdajo gradbenih dovoljenj;
• gradnjo objektov in drugih posegov v prostor, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje.
(2) Pri pripravi posameznega OPPN je poleg navedenega potrebno upoštevati vse zahteve tega OPN, ki se neposredno ali posredno nanašajo na obravnavano območje, kar mora biti v vsakem OPPN jasno prikazano in utemeljeno. Določila odloka se upoštevajo skladno z naslednjo hierarhijo pravil:
• izhodišča za izdelavo konkretnega OPPN,
• pravila znotraj PEUP, kadar so PEUP določena,
• pravila znotraj EUP,
• pravila znotraj območij enake podrobne namenske rabe,
• splošna pravila PIP.
(3) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, neposredno na podlagi tega odloka, se upoštevajo vsa določila OPN, kar mora biti v projektni dokumentaciji jasno prikazano in utemeljeno. Določila odloka se upoštevajo skladno z naslednjo hierarhijo pravil (od najpomembnejšega navzdol):
• pravila znotraj območij enake podrobne namenske rabe ter Priloge 1, v kolikor se gradi nezahtevne in enostavne objekte,
• splošna pravila PIP,
• priporočila in usmeritve.
(4) Pri upoštevanju določil odloka so, ne glede na hierarhična določila drugega in tretjega odstavka tega člena, vse zahteve določb enakovredne. Hierarhija je pomembna v primeru, kadar so si določila v nasprotju, oz. kadar podrobnejša določila določajo drugačne vrednosti oz. zahteve, ne glede ali je to vedno izrecno zapisano.
(5) V primeru pridobitve gradbenega dovoljenja neposredno na podlagi tega dokumenta, lahko v primeru nejasnosti upravni organ ali občina zahteva izdelavo dodatnih elaboratov, ki izkazujejo pravilnost/ustreznost projektantskih rešitev ali urbanističnega umeščanja v prostor ter njihovo skladnost z določili tega odloka.
III./1.3. ENOTE UREJANJA PROSTORA
75. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Območje občine se deli na EUP, ki pokrivajo celotno območje občine.
(2) EUP je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem je določena namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine. Za EUP so določeni podrobnejši PIP, oz. usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo OPPN, če je ta predviden. EUP obsegajo posamezna naselja ali njihove dele ali območje odprtega prostora.
(3) Meje med EUP in PEUP praviloma potekajo po parcelnih mejah ali pa povezujejo lomne točke med parcelnimi mejami. Z namenom, da se poudari pomen enakovredne obravnave vodotokov in/ali cest, pa izjemoma meje potekajo po sredini rek ali cest. V takih primerih je možno v fazi izdelave OPPN meje zamikati na način, ki zagotavlja celostno urejanje vodotoka in/ali ceste.
(4) Posamezne EUP so označene z oznako, ki jo sestavlja začetnica imena naselja po RPE (BS = Bistra, CR =Črna na Koroškem, JV =Javorje, JZ =Jazbina, KP =Koprivna, LV =Ludranski Vrh, PP =Podpeca, TP =Topla, ZR = Žerjav) in zaporedna številka EUP.
(5) PEUP znotraj EUP so poleg celotne oznake EUP, ki ji pripadajo, označene še z zaporedno številko/poddelilko, ki predstavlja tekoče številčenje vseh PEUP znotraj EUP.
76. člen
(PIP, ki veljajo za EUP)
(1) Za vsako posamezno EUP veljajo naslednji PIP:
• splošni PIP, določeni v poglavju III./2., Splošni PIP tega odloka;
• podrobnejši PIP, določeni v poglavju III./3., Podrobnejši PIP po posameznih območjih in/ali površinah podrobnejše namenske rabe tega odloka in
• posebni PIP, določeni v poglavju III./4., Posebni PIP po posameznih enotah urejanja prostor ter merila in pogoji za izdelavo OPPN, tega odloka.
(2) Splošni PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnejšimi ali posebnimi PIP določeno drugače.
(3) Podrobnejši PIP dopolnjujejo ali spreminjajo splošne PIP po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so podrobnejši PIP drugačni od splošnih, veljajo podrobnejši.
(4) Kadar so poleg splošnih in podrobnejših PIP določeni tudi posebni PIP, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobnejše PIP, veljajo posebni PIP.
(5) Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo posebni PIP z usmeritvami za izdelavo posameznega OPPN, posebni PIP ter merila in pogoji za izdelavo OPPN.
III./1.4. SPLOŠNA DOLOČILA V ZVEZI Z NAMENSKO RABO PROSTORA
77. člen
(osnovna namenska raba)
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč (območja mineralnih surovin, ostala območja).
(2) Na območjih opredeljenih kmetijskih, gozdnih in drugih zemljišč ter voda, kjer stavbna zemljišča niso opredeljena, so posameznih objekti razpršene gradnje označeni kot območja razpršene gradnje - tloris objekta kot informacija o dejanskem stanju – po katastru stavb ali po evidenci na terenu.
(3) Pri načrtovanju prostora se, ne glede na opredeljeno namensko rabo prostora, upošteva dejansko stanje vodnih zemljišč na terenu. Vodotoke ter stoječe celinske vode se obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja upravljanja z vodami.
78. člen
(podrobnejša namenska raba)
(1) Opredelitev območja podrobnejše namenske rabe, ki je opredeljena kot oznaka območja PNRP, je obvezno izhodišče OPN. Površine podrobnejših namenskih rab je možno spremeniti z izdelavo OPPN, vendar samo v okviru področne zakonodaje in/ali toleranc, določenih s tem odlokom.
(2) Opredeljena podrobnejša namenska raba opredeljuje prevladujočo rabo znotraj območja, ostale rabe se tej rabi podrejajo.
(3) Na območju veljavnih prostorskih izvedbenih aktov se upošteva podrobna namenska raba iz tega veljavnega izvedbenega prostorskega akta.
Tabela 1: Prikaz kategorij ONRP in PNRP ter dopustnih dejavnosti znotraj območja OPN Črna na Koroškem (* oznaka kot samostojna PNRP ni uporabljena)
vrsta ONRP
vrsta PNRP
oznaka območja PNRP
opis območja PNRP
oznaka površine PNRP
opis površine PNRP
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
S*
OBMOČJA STANOVANJ
(bivanje in spremljajoče dejavnosti)
SS
stanovanjske površine
(bivanje brez ali s spremljajočimi dejavnostmi – manj možnih dejavnosti)
SSd
stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi
(bivanje brez ali s spremljajočimi dejavnostmi – več možnih dejavnosti)
SSb
stanovanjske površine s prevladujočo blokovno gradnjo
SSp
stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi v ožinah ob cestah in vodotokih
SSz
pretežno stanovanjske površine v zelenem okolju
SK
površine podeželskega naselja
(površine kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem)
SP
površine počitniških hiš
(površine za počitek)
C*
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
(oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti ter bivanje)
CU
osrednja območja centralnih dejavnosti
(historično ali novo jedro, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje)
CUc
osrednja območja centralnih dejavnosti brez stanovanj
(kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, poslovne, socialne, kulturne, verske in podobne dejavnosti)
CUh
osrednja območja centralnih dejavnosti v historičnem jedru s stanovanji
(historično jedro, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, poslovne, socialne, kulturne, verske in podobne dejavnosti)
CD
druga območja centralnih dejavnosti
(prevladujejo določene dejavnosti, razen stanovanj)
I*
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
(pretežno industrijske, proizvodne in spremljajoče storitvene ter servisne dejavnosti)
IP
površine za industrijo
( industrijske dejavnosti)
IK
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
(kmetijske stavbe za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali)
IG
gospodarske cone
(obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti)
B*
POSEBNA OBMOČJA
(posebne dejavnosti, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno)
BT
površine za turizem
(hoteli, bungalovi in drugi objekti za turistično ponudbo in nastanitev)
BTp
planinske koče
Z*
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
(območja za preživljanje prostega časa, predvsem rekreacijo in šport na prostem in površine za izboljšanje kakovosti bivanja)
ZS
površine za oddih, rekreacijo in šport
(površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem)
ZP
parki
(urejena območja odprtega prostora v naselju)
ZD
druge urejene zelene površine
(zeleni pasovi z zaščito oz. drugo funkcijo, tudi zelena parkirišča)
ZDp
zelena parkirišča
ZK
pokopališča
(površine za pokop in spomin na umrle)
P*
OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN
(območja za izvajaje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa)
PC
površine cest
PO
ostale prometne površine
T
OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE
(območja za izvajaje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij)
E
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
(območja za izvajaje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike)
O*
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
(območja za izvajaje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanje z odpadki)
Oi
čistilne naprave
Od
odlagališče nevarnih odpadkov
A*
POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE
(avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih naselij (manjša gručasta naselja))
Aa
površine kmetij
(celki in druge samotne kmetije ali manjši zaselki kmetij brez nekmetijskih bivalnih objektov)
Ak
površine kmetij in nekmetijskih stanovanjskih objektov
(celki in druge samotne kmetije ali manjši zaselki kmetij z nekmetijskimi bivalnimi objekti)
As
površine nekmetijskih stanovanjskih objektov in počitniških hiš
(površine poselitve, nastale na območju nekdanjih, praviloma kmetijskih (pomožnih) objektov ali nove površine praviloma legalnih objektov, nastale v preteklosti)
Ar
površine nekdanje rudarske ali gozdarske poselitve v ruralnem okolju
(zaselki, manjše oblike poselitve, ki so nastale v času intenzivnega rudarjenja za potrebe naselitve rudarjev v kombinaciji s kmetijami ali tudi ne ali njim podobne oblike poselitve za potrebe bivanja gozdarjev)
RAZPRŠENA GRADNJA
brez črkovne oznake
(zemljišča pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju))
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
K1
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Najboljša kmetijska zemljišča
K2
DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Druga kmetijska zemljišča
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
G
GOZDNA ZEMLJIŠČA
(zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so skladno z Zakonom o gozdovih določena kot gozd)
Gv
Varovalni gozd
Gr
Gozdni rezervat
Gp
Gozd s posebnim namenom
Gk
Gozd s kmetijskim potencialom
(pretežno z gozdom obrasle površine celkov, ki so v preteklosti bile v kmetijski rabi / zaraščene površine oz. druge s starim planom opredeljene kmetijske površine)
OBMOČJA VODA
V*
OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA
(območja, namenjena izvajanju dejavnosti s področja rabe voda)
VC
celinske vode
VCz
Vodotok in zelene površine ob njem
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ
L*
OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN
(območja za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin)
LN
površine nadzemnega pridobivalnega prostora
III./1.5. SPLOŠNA DOLOČILA V ZVEZI Z DOPUSTNO IZRABO PROSTORA
79. člen
(dopustna izraba prostora)
(1) Dopustna izraba prostora je s tem odlokom opredeljena ali kot faktor izrabe območja (DI_FIO ) ali kot delež zelenih površin v območju (DI_DZP). Določena je s podrobnejšimi in/ali posebnimi PIP za tista območja, kjer je zaradi obstoječih ali načrtovanih prostorskih ureditev to potrebno. Na takih območjih je potrebno izdelati OPPN ali vsaj strokovne podlage.
(2) Na območjih, kjer ni opredeljena dopustna izraba prostora iz prvega odstavka tega člena, je s splošnimi, podrobnejšimi ali posebnimi PIP določena dopustna izraba/izkoriščenost zemljišča namenjenega gradnji (FZ_ZG, FI_ZG, DZP_ZG, glej 86. člen).
III./2. SPLOŠNI PIP
80. člen
(vrste gradenj in drugih posegov v prostor)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ali varstveni režim ne določa drugače, so na celotnem območju OPN v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj:
• gradnja novega objekta, dozidava ali nadzidava obstoječih objektov,
• rekonstrukcija in nadomestna gradnja,
• vzdrževanje objekta,
• odstranitev objekta.
(2) Novogradnje so dopustne na območju zemljišč namenjenih gradnji, kot gradnje novih objektov, na območju pozidanih zemljišč namenjenih gradnji kot dozidave in nadzidave k obstoječim objektom ali kot nadomestne gradnje (rušitev obstoječega in gradnja novega objekta, skladno z zahtevami za novogradnje na obravnavanem območju).
(3) Dopustne so rekonstrukcije legalno zgrajenih objektov, skladno z določbami tega odloka.
(4) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN, skladno z drugimi predpisi, dopustni naslednji objekti in ureditve:
– komunalni objekti, vodi in naprave vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, vročevodnega omrežja, omrežja javne razsvetljave, podzemnega elektroenergetskega in komunikacijskega omrežja ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj v primestnem območju, nadzemni komunikacijski vodi v primestnem območju, zbiralnice za odpadke in vsi objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v notranjosti drugega objekta, ki ga je na območju dovoljeno graditi;
• – podzemne garaže in kleti v stavbah povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov;
• objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
• naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
• podhodi in nadhodi za pešce;
• brvi in mostovi;
• vodnogospodarske ureditve;
• urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, otroških igrišč);
• ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih);
• vzdrževanje cest;
• urejanje in vzdrževanje parkirnih površin.
(5) Na kmetijskih zemljiščih so dopustni le posegi v prostor, v skladu s 244. členom tega odloka.
(6) V postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj je treba upoštevati onesnaženost tal na območjih, ki so s predpisom določena kot območja največje obremenjenosti okolja v Zgornji Mežiški dolini ter skladno s tem predvideti način ravnanja, kot to določa predpis o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(7) Na vseh območjih je dovoljena gradnja in rekonstrukcija objektov GJI, skladno z določili tega odloka.
(8) Prenove objektov imajo, v primeru dediščinskih objektov ali ohranjenih značilnih objektov koroške arhitekture, prednost pred novogradnjami.
(9) Investicijska in redna vzdrževalna dela so dovoljena na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov.
(10) Vsa ostala dela, ki niso gradnja in ne zahtevajo izključne rabe površin, pomenijo pa drugačen poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim, kot so agrarne operacije, melioracije, krčitve gozda, izkoriščanje rudnin, raziskave geotermalnih in drugih podzemnih energetskih virov, urejanje poljskih in gozdnih poti, peš poti, planinskih poti, jahalnih in kolesarskih stez ali površin za rekreacijo, kot so smučišča, naravna kopališča, urejanje sezonskih parkirišč, prostori za skladišče lesa, odkopavanje in nasipavanje zemljišč, ki vpliva na uporabo zemljišč in objektov v soseščini, urejanje javnih zelenic in drevoredov ter odstranitev omrežij in naprav, ki niso objekti, morajo biti skladni z namensko rabo, ne smejo biti v nasprotju z določili tega odloka in drugimi predpisi in varstvenimi režimi. Tovrstni posegi morajo biti načrtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na okolje.
III./2.1. SPLOŠNI PIP GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
81. člen
(dopustne dejavnosti, vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti)
(1) Dopustne dejavnosti so opredeljene z namensko rabo površin in namembnostjo objektov, ki je opredeljena v podrobnejših PIP za posamezne podrobnejše namenske rabe (poglavje III./3) in/ali posebnih PIP za posamezne EUP (poglavje III./4).
(2) Namembnost objektov mora biti skladna z:
• namensko rabo,
• posebnimi PIP,
• podrobnimi PIP ter
• merili in pogoji za izdelavo OPPN.
(3) Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu z namensko rabo in določenimi dopustnimi dejavnostmi objektov, ki so določene za posamezno podrobnejšo in EUP ali PEUP.
(4) V primeru obstoječega objekta ali ureditve, ki ima dejavnost objekta neskladno z dopustno dejavnostjo v pripadajoči EUP, je potrebno določiti sanacijske ukrepe, na osnovi katerih bo vplive na okolje možno zmanjšati na stopnjo, dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti neprimerne dejavnosti na obstoječi lokaciji.
82. člen
(splošni PIP glede nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na območju so, v kolikor ni s tem odlokom drugače določeno, dovoljene postavitve nezahtevnih in enostavnih, ki so določeni v Prilogi 1 odloka o OPN, oz. skladno s podrobnejšimi določili OPPN.
(2) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena s predpisi, ki določajo razvrščanje objektov. Način in pogoji njihovega umeščanja ter območja znotraj katerih se lahko umeščajo, je določena s tem odlokom, razen v primeru omejitev iz drugih predpisov.
(3) Dopustni so priključki nezahtevnega ali enostavnega objekta na obstoječe priključke osnovnega objekta. V primeru gradnje dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov izven območja domačije ali naselja, je dopustna samostojna priključitev teh objektov na omrežja GJI, v kolikor je za dejavnost, ki se bo izvajala v objektu to potrebno (ni dopustno priključevanje objektov, ki bi bili namenjeni bivanju).
(4) Gradnja majhnih stavb je možna na parceli namenjeni gradnji, na kateri je že zgrajen osnovni objekt pod pogojem, da ni presežen s tem odlokom določen FZ.
(5) Pri večstanovanjskih objektih (tri in več stanovanj) nezahtevni in enostavni objekti niso dopustni kot posamični objekti, ampak le kot celovita ureditev odprtih površin ob večstanovanjskih objektih.
(6) Pri ograjevanju na stavbnih zemljiščih se upošteva tip, material in višina ograj, značilno za EUP.
• Zidovi niso dovoljeni, razen če so oblikovani integralno kot del objekta in je bilo zanje pridobljeno gradbeno dovoljenje. Prednost imajo naravni materiali (kamen, les, kovina) in naravne ograje/žive meje, plastificirane ograje so izjemoma dopustne samo v izrazito urbaniziranem območju (zaželeni so sivi in ne zeleni odtenki). V ruralnem prostoru je ob stanovanjskih objektih priporočljiva uporaba tradicionalnih ograj.
• Ograje, ki mejijo na kategorizirano cesto, se postavljajo v skladu s pogoji upravljavca prometne infrastrukture. Ne glede na ta določila pa ograje kot enostavnih/nezahtevnih objektov ni dovoljeno postavljati na parcelno mejo cestnega telesa. Za potrebe uvoza/izvoza iz stavbnih zemljišč je obvezno zagotoviti zakonsko določen »preglednostni trikotnik«.
• Ograje kmetijskih zemljišč: ograjevanje pašnikov je priporočljivo s tradicionalno ograjo z izjemo električnih pastirjev, ki so lahko kombinacija tradicionalne in tehnološke ograje ali izključno enostavno tehnološki, vendar obvezno v naravnih materialih.
• Ograje ob športnih igriščih: višina ograje se prilagaja zahtevam posamezne športne zvrsti in naj bo prednostno prosojna (zaželeni so sivi in ne zeleni odtenki).
• Ograje ob industrijskih objektih morajo biti oblikovno skladne s pozidavo znotraj gradbene parcele. V primeru novogradnje manj zahtevnega ali zahtevnega objekta morajo biti ograje obdelane v gradbenem dovoljenju osnovnega objekta. Dopustne so izvedbe protihrupnih ograj, ki morajo biti v prostor umeščene na podlagi idejne zasnove, z možnostjo intenzivne zasaditve, če območje meji na stanovanjske objekte. Idejno zasnovo mora potrditi občina.
• Ograje ob infrastrukturnih objektih so dopustne, kadar so potrebne kot varovalne ograje: višina ograje se prilagaja zahtevam posamezne dejavnosti in mora biti praviloma prosojna (zaželeni so sivi in ne zeleni odtenki).
• Ograje ob javnih objektih morajo biti opredeljene v podrobnih prostorskih načrtih, dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljena ali v idejni zasnovi, ki jo potrdi občina.
(7) Objekti za oglaševanje se urejajo celovito, na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag ter ob pridobitvi pozitivnega soglasja občine.
(8) Objekti za rejo živali (samo čebelnjaki in staje) se v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča izjemoma lahko gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču ob pogojih:
• - uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost pripadajoče kmetije;
• - objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije;
• - ob umeščanju v gozd se pridobi soglasje pristojne službe za upravljanje z gozdovi.
(9) Pomožni kmetijsko gozdarski objekti se, v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča, izjemoma lahko gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču, če je to v skladu s predpisom o kmetijskih zemljiščih in ob pogojih:
• - uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost pripadajoče kmetije,
• - objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije,
• - gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov (kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, napajalno korito, krmišče, obora, grajena ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, poljska pot in gozdna prometnica) je dopustna tudi na dislociranih lokacijah,
• - pri umeščanju teh objektov v gozd, se pridobi soglasje pristojne službe za upravljanje z gozdovi.
(10) Ne glede na spreminjanje državne zakonodaje za posamezne namene enostavnih/nezahtevnih objektov veljajo določila odloka OPN glede odmikov takšnih objektov, bodisi od parcelnih mej ali sosednjih objektov, kot tudi največjih bruto površin in največjih višin stavb, če so te določene podrobneje.
(11) Postavitev začasnih objektov je dopustna na stavbnih zemljiščih, v kolikor ni v nasprotju z veljavnimi predpisi in varstvenimi režimi ter z določili tega odloka. Postavitev je možna za omejeno obdobje največ šest mesecev. Izjemoma je dopustna časovno daljša postavitev, vendar ne dlje kot 1 leto, kadar je postavitev tovrstnega objekta namenjena varovanju dobrin (npr. začasno skladiščenje ipd.) Po odstranitvi začasnih objektov je treba na zemljišču, na katerem so bili postavljeni, vzpostaviti prvotno stanje.
83. člen
(območja razpršene gradnje)
(1) Na območjih razpršene gradnje, kjer stavbna zemljišča niso opredeljena (tovrstni objekti so označeni kot območja razpršene gradnje – tloris objekta kot informacija o dejanskem stanju ali pa so brez oznake), so na objektih in pripadajočih zemljiščih veljavnih gradbenih dovoljenj oz. drugih enakovrednih upravnih dovoljenj, možni vsi tisti posegi, ki so skladni z opredelitvijo posameznega dovoljenja oz. se ohranjajo vse pravice, ki izhajajo iz pravnomočnih upravnih dovoljenj, ne glede na določila tega odloka. Gradnja novega objekta, ki ni predmet veljavnega dovoljenja, ni dopustna. Pod pogoji, ki jih določa prostorski akt, je dopustna izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih, pa tudi rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, vendar le, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v smislu dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti. To velja le na tistih zemljiščih, ki so bila v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot funkcionalna zemljišča (t. i. gradbene parcele). Dopustna je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, območjih nestavbnih zemljišč, če njihovo gradnjo dopušča področni predpis ali prostorski akt.
III./2.2. SPLOŠNI PIP GLEDE LEGE OBJEKTOV
84. člen
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč)
(1) Odmik posega v prostor od parcelnih meja je predpisan tako, da ni motena sosednja posest in je možno nemoteno vzdrževanje in raba objektov v okviru stavbnega zemljišča zadevnega objekta.
(2) Odmiki objekta od mej sosednjih zemljišč:
2.1 stavbe (nad in pod terenom), če ni z regulacijskimi črtami ali z gradbeno črto obstoječih objektov določeno drugače, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih zemljiščih s svojimi najbolj izpostavljenimi točkami ne smejo biti bližje kot 4,0 m. Enostavni in nezahtevni objekti, manjši od 30 m2, ki predstavljajo stavbe, pa ne bližje kot 1,5 m. Ostali enostavni in nezahtevni objekti pa ne bližje kot 4,0 m.
2.2 odmike objektov je dovoljeno zmanjšati od predpisanih, če zmanjšani odmik ne ruši oziroma posega z OPN ali OPPN vzpostavljenega oz. predpisanega prostorskega reda (gradbena meja, gradbena linija, regulacijska linija), ne povzroča prekomernega negativnega vpliva na zemljišča, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglaša(jo)lastnik(i) vseh sosednjih parcel in vsi pristojni mnenjedajalci.
2.3. odmike objektov je dovoljeno zmanjšati od predpisanih, če je obstoječa gradnja zasnovana v strnjenem nizu ali gruči ali kadar je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje, načrtovana novogradnja pa ne poslabšuje bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici.
(3) Dovoljeni odmik novih objektov od obstoječih stavb mora zagotoviti najmanj izpolnjevanje minimalnih svetlobno-tehničnih, požarno-varnostnih, sanitarnih in drugih pogojev ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru stavbnega zemljišča.
(4) Gradnja objekta je dovoljena tudi na mestu prej zakonito odstranjenega, manj zahtevnega ali zahtevnega objekta, ki je imel veljavno gradbeno oz. uporabno dovoljenje in čigar odmiki od sosednjih zemljišč so bili manjši, pod pogojem, da se objektu ne bo spreminjala njegova namembnost in se objekt ne bo povečal.
(5) Rekonstrukcija zakonito zgrajenega objekta, čigar odmiki od sosednjih zemljišč so manjši od predpisanih, je dovoljena pod pogojem, da se objektu ne bo spreminjala njegova namembnost in se objekt ne bo povečal.
(6) Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se lahko ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. Pri živi meji, ki je v funkciji ograje, je pri zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo omogočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni parceli. Ograja ne sme ovirati preglednosti ceste in mora biti odmaknjena od ceste najmanj 1,5 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
(7) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so v javnem interesu (kot npr. pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče ob vozišču ceste, pomožni cestni objekti) ter objekti omrežij GJI in priključki nanje, morajo biti od parcelne meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 0,5 m. Manjši odmiki so dopustni ob soglasju lastnika sosednje parcele.
(8) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(9) Če ni drugače določeno, morajo biti, na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih nove stavbe od meje sosednjih parcel namenjenih gradnji, ki so iste namembnosti, oddaljene najmanj 3 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema sosednjima gradbenima parcelama, sicer je odmik od sosednje parcele namenjene gradnji 5 m.
(10) V kolikor stavbno zemljišče meji na gozd (v obliki v OPN zarisane osnovne namenske rabe), je potrebno objekt odmakniti od gozdnega roba za višino dreves oziroma višino robnega gozdnega sestoja tako, da se prepreči škoda na objektih in je omogočen neoviran dostop do gozdnega zaledja. V kolikor je odmik manjši, za škodo na objektu odgovarja investitor gradbenega posega.
(11) V postopkih iz prejšnjega odstavka tega člena, ki za predmetne gradnje ali ureditve zahtevajo pridobitev gradbenega dovoljenja, je mnenjedajalec pristojna služba za upravljanje z gozdovi.
(12) Pri odmikih objektov od vodnega zemljišča je treba upoštevati zakonodajo s področja voda in določila iz 122. člena odloka o OPN.
(13) Ne glede na določila predhodnih odstavkov tega člena so, ob soglasju soseda in ob zagotavljanju s predpisi določenih pogojev, dopustni manjši odmiki, kadar:
• je obstoječa gradnja zasnovana v strnjenem nizu ali gruči ali kadar je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje, načrtovana novogradnja pa ne poslabšuje bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici,
• je taka gradnja določena z regulacijskimi linijami oz. OPPN,
• kadar je večji odmik novega objekta zaradi varstvenih predpisov, terenskih razmer ali odstopanja od enovitosti zaključene poteze pozidave neizvedljiv.
85. člen
(regulacijske črte in lega objektov na gradbeni parceli)
(1) Pri umeščanju novih objektov v prostor je treba, kadar s tem odlokom ni določeno drugače, slediti razporeditvi obstoječih objektov v prostoru in gradbeni liniji, ki jo tvorijo obstoječi že zgrajeni objekti v naselju (način umeščanja objektov v širšem prostoru). Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb enake namembnosti v neposrednem gravitacijskem območju in v naselju, pri čemer morebitne neustrezne lokacije obstoječih okoliških objektov ne smejo generirati nadaljnjih neustreznih postavitev v prostor. Umeščanje objektov pa mora, predvsem izven območja naselij, hkrati slediti tudi obstoječim značilnostim v prostoru, ki jih poleg objektov določajo tudi morfologija terena, gozdni rob, vodotok ipd.
(2) Če gradbene linije v prostoru ni in kadar s tem odlokom ni določeno drugače, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest z naslednjimi odmiki:
• odmik od roba cestišča za lokalno ceste in lokalne krajevne ceste 4 m z možnim manjšim odmikom le ob soglasju upravljavca cest;
• vsaj 3 m od roba javne poti in meje sosednje parcele z možnim manjšim odmikom le ob soglasju lastnika sosednje parcele.
(3) V območjih ohranjenih vaških jeder in na območju posameznih kmetij je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti zasnovi vaškega jedra oz. kmetiji in obstoječim gradbenim linijam.
(4) Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije.
(5) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen urbanistični vzorec.
III./2.3. SPLOŠNI PIP GLEDE VELIKOSTI OBJEKTOV
86. člen
(dopustna stopnja izrabe/izkoriščenosti posameznega zemljišča namenjenega gradnji)
(1) Za določitev velikosti objektov se uporablja dopustna stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji, faktorjem zazidanosti, faktorjem izrabe in deležem odprtih bivalnih površin.
(2) Na stavbnih zemljiščih, kjer dopustna izraba prostora (DI_FIO in DI_DZP) ali izkoriščenost zemljišča (FZ_ZG, FI_ZG, DZP_ZG) nista posebej določena, je potrebno izdelati OPPN ali vsaj strokovne podlage.
(3) Dopustna odstopanja:
• Za stavbe splošnega družbenega pomena na območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne potrebe se dopustna izraba/izkoriščenost zemljišča namenjenega gradnji, določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno dejavnost in lahko odstopa od predpisanih.
• Na zemljiščih obstoječih zakonito zgrajenih objektov, kjer izraba/izkoriščenost zemljišča namenjenega gradnji ni skladna z dopustno (presežena FZ_ZG in FI_ZG ter manjši DZP_ZG), so dopustne vse gradnje ter spremembe namembnosti objektov v okviru obstoječe izrabe/izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest ter so skladne s splošnimi, podrobnejšimi in posebnimi PIP za konkretno lokacijo.
• Odstopanja so dopustna pri rekonstrukciji obstoječih stavb, varovanih kot kulturna dediščina.
87. člen
(dopustna velikost objektov)
(1) Velikost novih objektov določajo podrobnejši in posebni PIP (glej poglavji III./3 in III./4).
(2) Kadar višina objektov (merjeno od terena do najvišje točke objekta) s tem odlokom ni natančno določena, višina novega objekta ne sme presegati višine najvišjega objekta enake namembnosti na območju v oddaljenosti najmanj 50 m od zemljišča namenjenega gradnji oz. tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja. Odstopanja so dovoljena v primeru umeščanja in prenove dominant v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno) in objektov javnega pomena na podlagi predhodne strokovne prostorske preveritve.
(3) Kadar je območje ali objekt kulturni spomenik, je zvišanje mogoče samo s soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(4) Za gradbeno inženirske objekte velikost ni predpisana, zmogljivost pa ne sme presegati lokalnih potreb. Kadar se načrtujejo gradbeno inženirski objekti, namenjeni širšemu območju oz. katerih zmogljivost naj bi presegla lokalne potrebe, je potrebno zanje izdelati OPPN.
III./2.4. SPLOŠNI PIP GLEDE OBLIKOVANJA
88. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Oblikovanje novih objektov (volumen, velikost, slemenitve, streha, fasada, barve idr.) pogojuje tip in višina objektov, velikost in zmogljivost objektov ter namembnost objektov in je določena s podrobnejšimi in/ali posebni PIP (glej poglavji III./3 in III./4) za vsako namensko rabo.
(2) Oblikovanje stavb in objektov mora izhajati iz lokalnih arhitekturnih in prostorskih značilnosti in prispevati h kakovostno nadgrajeni podobi krajine ter prilagoditve objektov sodobnemu načinu bivanja in sodobnim tehnološkim procesom. Objekti in prostorske ureditve se morajo ob upoštevanju tega odloka prilagajati tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, obliki in strukturi fasad ter razporeditvi oken in vrat, v barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugih oblikovnih značilnosti prostora. Pri oblikovanju velja splošno načelo, da so objekti v največji možni meri prilagojeni morfologiji prostora in morfologiji poselitve širše okolice in da v oblikovnem smislu presegajo zgolj tehnične zahteve in nimajo negativnih vplivov na okolje oz. da so izvedeni ukrepi za omejevanje negativnih vplivov. V ruralnem prostoru mora biti arhitekturno oblikovanje objektov zadržano in neizstopajoče.
(3) Pri obnovi ali dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov, pri gradnji novih objektov ter gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je treba zagotoviti, da so vsi objekti na zemljišču namenjenemu gradnji, medsebojno oblikovno usklajeni. Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov na nestavbnih zemljiščih (dopustni na kmetijskih zemljiščih ali gozdu brez spremembe rabe), mora izhajati iz stavbnih značilnosti arhitekturne regije. Pri oblikovanju teh objektov niso dopustni neznačilni arhitekturni elementi ali arhitekturni elementi, preneseni iz drugega okolja.
(4) Tlorisne zasnove objektov morajo biti enostavne ortogonalne oblike, razmerja med tlorisnimi stranicami morajo izhajata iz značilnih razmerij okoliških objektov iste namembnosti, a se morajo hkrati prilagajati morfologiji prostora.
(5) Strehe objektov naj v naklonu, slemenitvi, dolžini napuščev ter materialu in barvi sledijo značilnostim okoliške gradnje. Izven urbaniziranih območij, ki niso opredeljene kot industrijska ali gospodarska območja, ravne strehe in enokapne strehe niso dopustne; izjema so kmetijski in gozdarski objekti, kjer to izhaja iz tehnologije dela oz. objekta.
(6) Povsod tam, kjer ni zaradi kakršnihkoli varovalnih režimov zahtevano drugače, so dopustne zelene strehe. Na industrijskih, skladiščnih, poslovnih, trgovskih, športnih objektih ter garažnih hišah, s tlorisno površino strehe večjo od 2000 m2, pa so priporočljive.
(7) Na objektih, ki mejijo na javne površine, je za potrebe storitvenih dejavnosti (lokali, trgovine) in v kolikor s tem odlokom ni določeno drugače, na podlagi soglasja upravljavca javne površine in vseh vpletenih nosilcev urejanja prostora dopustno graditi napušče, nadstrešnice in konzolno oblikovane stavbne dele (balkoni, lože), ki presegajo gradbeno linijo pritličja in lahko segajo tudi nad javno površino s konzolnim previsom, v kolikor to dopuščajo druga določila tega odloka, veljavni predpisi in varstveni režimi ter zagotavljanje varnosti za ljudi.
(8) Nameščanje naprav za izkoriščanje sončne energije na strehe ali druge dele objektov, je dopustno če to ni v nasprotju z varovalnimi režimi in kjer odsev s takšnih naprav ni vidno moteč (viden od daleč).
(9) Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih objektih je potrebno upoštevati naslednje:
• obnova mora zagotavljati (ohranjati ali vzpostavljati) estetsko celoto;
• pri obnovi fasad je potrebno upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za objekt;
• dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt;
• na podlagi enotnega projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav.
(10) Razporeditev oken in vrat, njihova medsebojna razmerja, velikostni odnosi glede na gabarite objekta ter podoba fasade, barve in materiali morajo smiselno slediti značilni podobi okoliških objektov istega namena.
(11) Izbor barv fasad mora biti zunaj urbanih središč obvezno, znotraj naselij pa priporočeno, omejeno na naravno barvo naravnih materialov, kadar ni v naravni barvi materiala (npr. lesa), pa so dopustne izključno svetle barve oziroma take, da se doseže kakovostna in usklajena barvna slika na samem objektu in njegovo skladnost s kakovostno oblikovanimi fasadami v okolici. Uporaba signalnih oziroma živih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne (npr. citronsko rumena, živo vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra, živo oranžna in živo rdeča in podobne) ni dopustna. Izjemoma so močne barve dopustne, kadar so tradicionalne oziroma značilne za objekt kulturne dediščine. Niso dopustne poslikave fasad, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva.
(12) Zasebni objekti morajo, v točkah kjer posegajo v skupno dobro vseh, upoštevati tudi pravila za ohranjanje zasebnosti na nivoju parcele ter splošna pravila za dolgoročno, kvalitetno, ekološko in gospodarno gradnjo:
• ohranjanje zasebnosti: organizacija zasebnega objekta mora biti zasnovana na način, ki čim manj posega v zasebnost sosedov (orientacija pogledov, hrupnejših prostorov, osenčenost itd.);
• ohranjanje zdravega okolja - ekološki pristop: zasnova objekta mora biti okoljsko sprejemljiva in energetsko varčna (neškodljivi materiali, zasnova tlorisa, pozicija odprtin in debeline zidov naj zmanjšuje potrebo po preveliki porabi energije za ogrevanje oz. hlajenje, vgradnja sončnih kolektorjev, rekuperacija vode itd.);
• estetski vidik: podoba posameznih objektov je, ne glede na lastništvo, tudi del naselja, zato mora vsak objekt dopolnjevati in izboljševati estetski vtis celote.
89. člen
(oblikovanje odprtih in zelenih površin)
(1) Urejanje odprtih in zelenih površin mora presegati zgolj tehnične in vrtnarske/hortikulturne rešitve.
(2) Delež odprtih bivalnih površin (DZP_ZG, glej 86. člen) je določen s podrobnejšimi PIP za vse tiste podrobne namenske rabe stavbnih zemljišč, kjer je zaradi zagotavljanja kvalitete bivanja to potrebno.
(3) Delež odprtih bivalnih površin posameznega zemljišča namenjenega gradnji (DZP_ZG), vključuje najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin (npr. trg, ploščad, igrišče). Tlakovanih površin je lahko izjemoma več samo, kadar se urejajo trgi in večnamenske ploščadi.
(4) Zasnova urejanja odprtih površin mora oblikovno sledi morfologiji prostora in namembnosti, skladno z namenom stavbe ali drugega objekta, velikostjo parcele, pogojih lege in zahtevanih odmikih ter mora biti usklajena z obstoječim vzorcem urejanja okolice objektov v posamezni EUP in z naravnimi danostmi terena. Urbani in ruralni prostor se med seboj razlikujeta, kar se mora odražati tudi pri urejanju odprtih površin, zato vnašanje vzorcev urejanja odprtih površin mestne in primestne gradnje v ruralni prostor ni dopustno.
(5) Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 5 m2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov in najmanj 7,5 m2 površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let) in za počitek stanovalcev, in sicer
4,0 m2 za igralne površine (opremljeno igrišče) in 3,5 m2 za zelene površine.
(6) Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od večstanovanjskih objektov do 300 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 500 m.
(7) Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2 (vendar ne manj kot 50 m2), najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti odmaknjena od prometnic.
(8) Na območjih vrtcev, šol in pri urejanju otroških igrišč je treba upoštevati preventivne ukrepe za zmanjšanje toksičnih snovi v tleh z uporabo neoporečnih materialov. Upoštevati je treba ukrepe za zaščito odprtih površin pred prašenjem iz okolice, če se igrišče nahaja v bližini prometnih površin: protiprašna ureditev utrjenih površin (tlakovanje, asfaltiranje), zamenjava onesnažene zemlje na površinah, ki so namenjene zadrževanju otrok, prekrivanje golih površin s travnatim pokrovom, zasaditev z drevesno ali grmovno vegetacijo itd.
(9) Če na gradbeni parceli večstanovanjskega objekta ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m2 na stanovanje), zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji. Ta je lahko od stavbe oddaljena največ 200 m, stanovalcem pa mora biti omogočena njihova trajna uporaba.
(10) Izbor rastlinskih vrst naj bo na območjih naselij (Črna, Žerjav) omejen na avtohtone vrste, uporaba tujerodnih vrst naj bo minimalna in le izjema:
• v okolici stanovanjskih hiš naj bodo sajene pretežno avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo premišljeno v minimalnem obsegu; žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kot npr. kalina, gaber itd.); žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (oboje pogosto imenovano kar ciprese) niso zaželene; v vrtove je zaželeno saditi tudi večja drevesa avtohtonih drevesnih vrst, kot so lipe, gabri, bori itd.;
• zunanje ureditve industrijskih objektov in vseh ostalih objektov naj presegajo zgolj tehnične rešitve in naj bodo zasnovane tako, da bo delež zelenih površin čim večji in da v ureditvah prevladujejo praviloma avtohtone vrste velikih dreves in velikih grmovnic.
(11) Izbor rastlinskih vrst naj bo na območjih celkov omejen na avtohtone vrste, uporaba tujerodnih vrst ni dopustna.
(12) Izravnavanje zemljišča v obliki platojev z useki in nasipi ni dopustna, razen v primerih, ko je nujna za funkcioniranje stavbe (na primer dovoz, dostop, parkiranje). Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,2 m. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,2 m, je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, je priporočljiva njegova izvedba v kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen.
(13) Ozelenitev parkirnih mest je priporočljiva, a ne nadomešča predpisanega deleža zelenih površin.
(14) Obrežnih drevnin ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih, varnostnih ali zdravstvenih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti.
(15) Obstoječa drevesa je treba ohranjati. Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se na gradbeni parceli ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih dreves in ostale vegetacije:
• v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom; minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m oz. 2 x 2 m;
• odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m.
(16) Kadar obstoječih dreves ni mogoče ohraniti, je potrebno, ob upoštevanju določil tega člena, upoštevati tudi naslednje:
• Bolna velika drevesa je potrebno ozdraviti, če pa to ni mogoče jih je potrebno nadomestiti, načeloma na isti lokaciji.
• Drevesa, ki jih je potrebno odstraniti zaradi tehničnih, varnostnih in zdravstvenih zahtev, je treba nadomestiti, načeloma na isti lokaciji.
• Drevesa, ki jih je potrebno odstraniti zaradi novogradnje, je potrebno nadomestiti na območju parcele, namenjene gradnji novega objekta.
(17) Javne odprte površine morajo biti namenjene in prilagojene najširšemu krogu uporabnikov (otroci, invalidi, starši z vozički, mladi itd.) in morajo biti ves čas dostopne ter zaradi varnosti vsaj minimalno osvetljene (dodatna osvetlitev kot del oblikovanja prostora mora upoštevati omejitve v zvezi s svetlobnim onesnaževanjem). Javne odprte površine različnih značajev naj se povezujejo v sklope, ki predstavljajo celoto (javni prostor naselja). Izvedba naj sledi funkciji in značaju posamezne površine, njena ureditev pa lahko kaže tudi na pripadnost širšemu sklopu javnih površin. Konkretne rešitve naj vključujejo čim širši spekter programov.
III./2.5. SPLOŠNI PIP IN MERILA ZA PARCELACIJO
90. člen
(velikost in oblika zemljišč namenjenih gradnji)
(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati PIP, določene s tem odlokom in pogoje, določene z drugimi predpisi. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
(2) Velikost parcel se določi v projektni dokumentaciji. Pri določanju velikosti parcel je treba upoštevati:
• značilnosti širšega prostora,
• morfologijo obstoječe poselitve,
• tipično velikost in obliko obstoječih že zazidanih zemljišč ter predpisano stopnjo izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji, odmike od parcelnih ali posestnih mej, odmike od regulacijskih črt in podobno,
• namembnost in velikost objekta na parceli, velikost, zmogljivost, tlorisno zasnovo objektov in namen načrtovanih objektov,
• poteke obstoječih infrastrukturnih vodov, varovalne koridorje infrastrukture ter možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave,
• urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),
• veljavne predpise v zvezi s sanitarno tehničnimi zahtevami gradnje, požarne varnosti idr.,
• krajevno značilen vzorec parcelacije, izhajajoč iz zasnove naselja, če je to osnova za kakovostno oblikovanje naselja ali njegovega dela,
• naravne razmere in značilnosti grajene strukture,
• omejitve uporabe zemljišča,
• možnost zagotavljanja dostopa do parcele,
• možnost izvajanja načrtovane rabe sosednjih zemljišč,
• možnost gradnje dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov,
• možnost izvajanja dodatnih dopustnih dejavnosti, z vsemi potrebnimi ureditvami.
(3) Velikost zemljišč namenjenih gradnji na kmetijah in na območju stanovanjskih hiš z dodatno dejavnostjo, je dopustno povečati do površine, ki zagotavlja nemoteno delovanje dodatne dejavnosti ob upoštevanju določb tega odloka.
(4) Za izvajanje dopustnih dejavnosti je potrebno s parcelacijo zagotoviti naslednje pogoje:
• ustrezno velikost zemljišča namenjene gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta,
• neposredno navezanost na prometno infrastrukturo,
• omejevanje negativnih vplivov dejavnosti.
(5) Če ni določeno drugače, je potrebno obliko parcele na stavbnih zemljiščih razpršene poselitve z oznako Aa, Ak, As in stavbnih zemljiščih z oznako SK formirati glede na naravne danosti in ustvarjene razmere. Upoštevati je potrebno parcelacijo in tradicionalen način umeščanja objektov (zemljiška razdelitev v celku in pretežno gručasta zasnova domačij).
(6) Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost parcele v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu kmetijske proizvodnje in mehanizacije.
(7) Zemljišče namenjeno gradnji naj bo v območju ene EUP oz. enega PEUP. Kadar temu ni tako, se upoštevajo PIP za tisti EUP oz. PEUP, znotraj katerega se nahaja objekt, v kolikor ni omejitev drugih predpisov ali varstvenih režimov. Objekt mora biti v celoti znotraj ene EUP oz. PEUP.
(8) Delitev zemljiških parcel, za oblikovanje novih zemljišč namenjenih gradnji, je dopustna pod pogojem, da je zemljišče po namenski rabi opredeljeno za namen, ki ga predvideva parcelacija in so nove parcele odmerjene v skladu s pogoji, določenimi s tem odlokom.
91. člen
(sprememba meja ali površine obstoječih že zazidanih parcel)
(1) Zemljišče namenjeno gradnji, na katerem že stoji objekt, je lahko predmet parcelacije z namenom postavitve novih objektov in ob ohranitvi obstoječega objekta le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površina parcele ne bo v nasprotju z določili tega odloka.
(2) Ne glede na določila tega člena je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture.
(3) Zemljišče namenjeno gradnji, na katerem že stoji objekt, je lahko predmet parcelacije znotraj območja zemljišča namenjenega gradnji, kadar je namen parcelacije združitev več zemljiških parcel v eno (zemljišče namenjeno gradnji postane ena zemljiška parcela). Možna je tudi delitev parcel zaradi obveznosti, ki izhajajo iz služnostnih pogodb, vendar le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo v nasprotju z določili tega odloka.
(4) Zgoščevanje grajenih struktur znotraj obstoječih stavbnih zemljišč je možno ob zagotavljanju kvalitetnih bivalnih razmer, v skladu z merili in pogoji za določitev velikosti parcel in objektov, vendar ne kot pozidava javnih površin.
(5) Zemljišče razpršene gradnje, na katerem stoji legalno grajen objekt, je lahko predmet parcelacije, kadar je namen parcelacije odkup zemljišča zaradi zagotavljanja funkcionalnosti tega objekta (dostop, dovoz, vrt ipd.).
III./2.6. SPLOŠNI PIP GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
III./2.6.1. PRIKLJUČEVANJE OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
92. člen
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture in nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni izven stavbnih zemljišč) je možna le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno in energetsko opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, zadostno oskrbo z vodo ter urejeno odvajanje odpadnih vod.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člen, je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.
(3) Komunalne ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in zdravje ljudi (hrup, osončenost, elektromagnetno sevanje) ter ustrezno zahtevano obrambno zaščito (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti ipd.).
(4) V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega opremljanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, razen ob soglasju upravljavca oz. predlagatelja posameznega voda. Za vode, katerih koridorji s tem OPN še niso določeni, izdela zasnovo upravljavec in do izdelave zasnove ne more uveljavljati prednosti prvega.
(5) V novo predvidenih območjih gradnje, kjer še ni zgrajene prometne, komunalne in energetske infrastrukture, je gradnja objektov možna po njeni izgradnji oz. sočasno.
(6) Predvideni sekundarni vodi in dostopi morajo biti zgrajeni pred gradnjo objekta oz. sočasno z njo. Obstoječe in predvidene objekte je potrebno obvezno priključiti na vso obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo. (7) Ne glede na določila tega člena je možna gradnja pomožnih objektov, ki ne potrebujejo priključkov povsod tam, kjer je to skladno z ostalimi odločili tega odloka.
93. člen
(predpisana minimalna komunalna oprema)
(1) Stavbna zemljišča za gradnjo stanovanjskih objektov in ostalih objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse, v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine.
94. člen
(obvezno priključevanje na komunalno opremo)
(1) Nove objekte je treba priključiti na komunalno opremo, če ta obstaja. Možne so tudi drugačne rešitve, če obstaja utemeljen razlog, da priključitev na javno gospodarsko infrastrukturo ni možna oz. če to ne pomeni slabšanje kvalitete okolja. Obstoječi objekti se priključijo na tiste vode, ki obstajajo.
(2) Nezahtevne in enostavne objekte je treba priključiti na komunalno opremo takrat, kadar je za njihovo uporabo to potrebno. Priključevanje je možno izvesti samo na obstoječe vode.
(3) Pri obveznosti priključevanja objektov na vodovodno omrežje se lahko zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki ipd.), s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja, dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna ali ureditev individualnega vodovodnega sistema).
(4) Pri obveznosti priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje se na območjih zunaj vodovarstvenih območij, zaradi fizičnih ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ipd.), lahko s soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala ali individualna čistilna naprava ipd.).
95. člen
(priključevanje objektov na javno cesto)
(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste.
(2) Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na osnovi pogojev in soglasja organa, pristojnega za promet in upravljavca ceste. Na javno cesto je treba praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom na cesto (združevanje priključkov).
(3) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na osnovi pogojev in soglasja organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste.
(4) Slepo zaključene nove ceste morajo imeti na koncu obračališča oz. mora biti zagotovljena ustrezna možnost obračanja.
III./2.6.2. VAROVALNI PASOVI IN KORIDORJI GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
96. člen
(1) Če nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas, varovano območje ali nadzorovani pas ipd., mora investitor pred začetkom gradnje pridobiti mnenje in/ali soglasje pristojnega organa oziroma službe.
(2) Pri projektiranju v varovalnih pasovih omrežij, objektov in naprav posameznih je potrebno upoštevati resorno zakonodajo in predpise obravnavane gospodarske javne infrastrukture.
97. člen
(varovalni pasovi objektov energetske infrastrukture)
(1) Širine varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij so prikazane v tabeli.
Tabela 2: Širine varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij
Infrastrukturna omrežja oziroma objekti
merjeno levo in desno od osi voda
skupna širina varoval-nega pasu
vodovod, kanalizacija, toplovod, vročevod, vodi, namenjeni telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, in drugi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena ali so v javno korist, razen priključkov nanje
3 m
6 m
elektroenergetski vodi nazivne napetosti
nadzemni, napetostni nivo 220 kV in 400 kV
40 m
80 m
nadzemni, napetostni nivo 110 kV
15 m
30 m
nadzemni, napetostni nivo 10 kV in 20 kV
10 m
20 m
podzemni, napetostni nivo 10kV, 20 kV
5 m
(2) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na osnovi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(3) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(4) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, ki so opredeljeni v drugih predpisih, drugačni od navedenih v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.
98. člen
(varovalni koridorji objektov gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovalni koridorji posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov so prikazani v tabeli.
Tabela 3: Varovalni koridorji posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov
Merjeno levo in desno od osi voda
Skupna širina varovalnega koridorja
elektroenergetska razdelilna transformatorska postaja (RTP), merjeno od zunanjega roba ograje območja RTP oziroma od zunanje stene objekta RTP, če se ta nahaja v sklopu drugega objekta
110 kV
220 kV, 400 kV
elektroenergetska prosto stoječa transformatorska postaja (TP), merjeno od zunanje stene objekta TP
vodovodno omrežje
dimenzije 700 mm in več
kanalizacijsko omrežje
dimenzije 1400 mm in več
vročevodno in parovodno omrežje
(2) Varovalni koridor za komunikacijske oddajne sisteme se določi za vsak oddajnik posebej. Varovalni koridor obsega območje od antene oddajnika, ki se razteza v tridimenzionalnem prostoru od antene glede na moč in smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in glede na tehnološko izvedbo.
(3) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
• bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
• stanovanjskih objektov,
• objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
• objektov, v katerih se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
• otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene zadrževanju večjega števila ljudi.
(4) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(5) Za vsak poseg v elektroenergetski koridor je potrebno, skladno z zakonodajo, izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oz. elaborat križanja, ki opredeljuje približevanje in križanje z visokonapetostnim prenosnim vodom in pridobiti soglasje upravljavca. Pri projektiranju je potrebno upoštevati veljavno resorno zakonodajo.
(6) Za vse stavbe (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), ki so namenjene bivanju ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja, ki so določene s predpisi.
(7) V varovalnih koridorjih vročevodnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je dopustna gradnja objektov pod pogoji pristojnega organa oziroma upravljavca tega omrežja v skladu s predpisi.
99. člen
(varovalni pasovi prometnih omrežij)
(1) Varovalni pasovi posameznih prometnih omrežij so prikazani v tabeli.
Tabela 4: Varovalni pasovi posameznih cest
Cesta
Merjeno na vsako stran od roba cestnega telesa
regionalna cesta
lokalna cesta
4 m
javna pot
(2) V varovalnih pasovih cest je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste.
(3) Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.
(4) Če so varovalni pasovi cest, ki so opredeljeni v drugih predpisih, širši od tistih, ki so navedeni v tem odloku, se upoštevajo določila drugih predpisov.
III./2.6.3. GRADNJA OMREŽIJ IN NAPRAV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
100. člen
(zahteve za gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav ter priključevanje nanje)
(1) Infrastrukturna omrežja ter posamezni infrastrukturni objekti in naprave (transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno) morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v obstoječih koridorjih oz. v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine. Pri posegih v prostor, v katerih je vidna izpostavljenost neizogibna, je potrebno zagotoviti kakovostno oblikovanje in pretehtano umestitev v prostor.
(2) Poteki omrežij gospodarske infrastrukture morajo biti med seboj usklajeni. Praviloma naj se jih združuje v skupne koridorje. Vsa omrežja gospodarske javne infrastrukture je treba prednostno zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
(3) Tehnične pogoje za priključitev podajo upravljavci prometnih, komunalnih, energetskih in komunikacijskih naprav.
(4) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture je treba v okviru območja predvidenega posega, predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(5) Gradnja mostov, cest ter drugih omrežij gospodarske javne infrastrukture mora biti v območju vodotokov, še posebno pa na poplavnih območjih, takšna, da ne posega v njegov pretočni profil. Zagotovljena mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino oz. ustrezno prepustnostjo.
(6) Pri načrtovanju ter gradnji omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture je potrebno upoštevati vse usmeritve iz strateškega dela in drugih vsebin tega OPN v zvezi s trajnostnim razvojem (uporaba obnovljivih virov energije, varčna poraba vodnih virov, premišljeno ravnanje s padavinskimi in odpadnimi vodami, racionalno ravnaje z odpadki idr.).
101. člen
(gradnja cestnega omrežja)
(1) Omrežje cest se opremi s pločniki in javno razsvetljavo, ob pomembnejših prometnicah pa tudi s kolesarskimi stezami in drugo urbano opremo. To je obvezno na območju med Črno in Žerjavom ter Črno in Spodnjim Javorjem, na odsekih skozi naselja ter na tistih odsekih izven naselij, kjer je to zaradi obsega peš prometa in njegovega varnega odvijanja nujno (predvsem na območju šolskih poti), razen kadar ni možno zagotoviti zadostnih površin zaradi ohranjanja značilne pozidave:
• Hodniki za pešce morajo biti iz hrapavih materialov, na prehodih za pešce pa morajo biti robniki poglobljeni.
(2) Na posameznih odsekih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.
(3) Zagotavljajo se površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa v vseh naseljih, kjer je to glede na njihovo velikost smiselno.
(4) Znotraj Črne in Žerjava se omrežje uredi kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot steza za mešani promet pešcev in kolesarjev ali kot kolesarski pas na vozišču. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cestnega omrežja se skozi Črno in Žerjav vodijo kot kolesarske steze oziroma poti (v Črni in Žerjavu se vzpostavi primarno kolesarsko omrežje, ki se postopno dopolnjuje s sekundarnimi in rekreacijskimi kolesarskimi povezavami).V ostalih naseljih se prvenstveno označijo obstoječe lokalne in gozdne ceste.
(5) Med naselji se vzpostavljajo kolesarske povezave, ki gradijo skupno kolesarsko omrežje. Zanj se v čim večji možni meri izkoristijo obstoječe lokalne in gozdne ceste, obstoječe poti, nasipi in podobno:
• Na območju med Črno in Žerjavom se kolesarske povezave umeščajo skupaj s potmi za pešce in druge neavtomobilske udeležence v prometu.
• Uredi se medobčinska kolesarska povezava ob regionalni cesti proti Mežici.
• Povezovanje med ostalimi naselji se usklajuje z vzpostavljanjem celostnega omrežja pretežno rekreacijskega in turističnega značaja. Daljinske in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje središča in turistične ureditve po celotnem območju občine, predvsem pa hribovitih in gorskih predelih ter v obvodnem prostoru. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene.
• V okviru obstoječih cestnih povezav pretežno hribovitega dela so opredeljene obstoječe in možne nove gorske kolesarske povezave po obstoječih lokalnih in gozdnih cestah tako, da se z ostalimi kolesarskimi povezavami združujejo v sistem ter se navezujejo na sistem gorskih in drugih kolesarskih povezav v sosednjih občinah.
(6) Kolesarsko omrežje se skupaj s pešpotmi ter z vsemi tematskimi in planinskimi potmi ureja in povezuje v sistem za rekreativne in turistične namene z enotnim sistemom označevanja.
(7) Na celotnem območju strnjene poselitve, je potrebno trajno zagotavljati ustrezno število parkirnih mest tako, da se upošteva naslednje:
• Gradnja novih objektov je pogojena z gradnjo ustreznega števila parkirnih mest za zaposlene, obiskovalce in stanovalce.
• Sprememba namembnosti obstoječih objektov je pogojena z zagotavljanjem ustreznega števila parkirnih mest za zaposlene, obiskovalce in stanovalce, skladno s potrebami teh objektov oziroma dejavnosti v njih,
• Nenehno je potrebno zagotavljati parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici obstoječih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin. Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje.
• Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih gospodarskih con ali znotraj njih ter na turističnih lokacijah, vendar izven varstvenih območij.
• Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejših prometnicah, predvsem pa v okviru gospodarskih con, se zagotovijo parkirišča za tovorna vozila.
• Parkirišča za avtodome se zagotovijo na večjih javnih parkiriščih na širšem območju naselja Črna ter v okviru kampov in na drugih turističnih lokacijah, kjer to dopušča prostor, vendar izven območij naravnih vrednot in drugih varstvenih območij.
• Javna parkirišča in parkirne hiše se prednostno zagotavljajo ob postajališčih javnega potniškega prometa in ob večjih gospodarskih / industrijskih območjih, na območju Črne in Žerjava.
(8) Na lokalnih cestah se vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto. Če z drugimi predpisi ni določeno drugače, se pri načrtovanju in izvajanju cest upošteva vsaj naslednje:
• Minimalna širina cestišča občinskih cest je 4,0 m, po potrebi se lahko zgradijo tudi izogibališča. Nove ceste je potrebno graditi v krožnih povezavah oziroma izvesti obračališča.
• Varno vključevanje in izključevanje z regionalne ceste se izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov (PLDP > 5000 vozil dnevno) oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 6,5 m (PLDP < 5000 vozil dnevno).
• Širina priključne ceste na regionalno cesto mora biti od 3,5 m do 7,0 m na dolžini vsaj 5,0 m z ustreznimi zavijalnimi radiji. Za zagotovitev prometne varnosti je potrebno zagotoviti preglednost priključka na osnovi zaustavitvene razdalje z reakcijskim časom 1,5 sekunde na regionalni cesti, kar mora biti prikazano v projektni dokumentaciji (preglednosti trikotnik).
• Priključke stanovanjskih hiš na regionalno cesto je potrebno preko pločnika izvesti z ugreznjenimi robniki minimalne širine 4,0 m in rampo širine 0,75 m oziroma na regionalnih cestah brez pločnika v minimalni širini 4,0 m na dolžini 5,0 m z zavijalnimi radiji 3,0 m ter obojestransko bankino širine 0,75 m.
• Minimalni razmik med posameznimi novimi priključki na regionalno cesto in obstoječimi križišči je 80 m.
• Z javnih cest morajo biti omogočeni nemoteni dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(9) Pri urejanju obcestne krajine naj se zagotovi primerno oblikovanje brežin (neenakomeren naklon) in rastja (zakrivanje in odkrivanje pogledov, označevanje posebnih okoliščin).
(10) Z gradnjo nove prometne infrastrukture naj se ne povečuje drobljenja ekosistemov. Ob gradnjah, rekonstrukcijah in vzdrževanju prometne infrastrukture se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste.
(11) Ob regionalni cesti Šoštanj-Mežica je na opredeljenih stavbnih zemljiščih, izven zavarovanih območij, dopustna postavitev bencinskega servisa, četudi podrobnejša namenska raba tega ne dopušča, a je za to potrebo izdelati OPPN. Velikost bencinskega servisa (območja objekta in nadkritega dela točilnih mest) ne sme presegati 500 m2.
(12) Pri gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju cestnih površin se upoštevajo ukrepi za izboljšanje kakovosti okolja, kot to določa predpis o obremenjenosti okolja in programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini.
102. člen
(gradnja komunalne opreme)
(1) Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti in praviloma združevati v skupne koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov in ne motijo ali ovirajo druga druge.
(2) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanje ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb. Ob gradnji nove komunalne opreme je treba izvesti rekonstrukcijo obstoječe komunalne opreme, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev.
(3) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah. Na odsekih, na katerih zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje te opreme na njegovem zemljišču, upravljavec te opreme pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(4) Pri urejanju obstoječih vodov in gradnji novih je potrebno v največji možni graditi v podzemni izvedbi. Nadzemni vodi so dopustni samo takrat, kadar drugačne rešitve zaradi tehničnih zahtev niso mogoče.
(5) V poselitvenih območjih, zavarovanih območjih narave in zavarovanih območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi.
(6) Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški praviloma umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(7) Na celotnem poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov komunalne opreme.
(8) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
(9) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
103. člen
(združevanje komunalnih vodov)
(1) Trase omrežij komunalne opreme je treba praviloma združevati v skupne koridorje.
(2) Pri obnovi in novogradnjah glavnih in lokalnih zbirnih cest, kjer je predvidena ureditev komunalne opreme, je treba preveriti možnost gradnje skupnega oz. združenega koridorja komunalnih vodov (v nadaljevanju: združen koridor).
(3) V združenem koridorju naj poteka čim več komunalnih vodov z izjemo tistih vodov, ki jih zaradi varnosti ni dopustno (npr. plinovod) ali smiselno ali možno (npr. kanalizacija) združevati z drugimi vodi.
(4) Optimalno mesto vodenja združenega koridorja je potrebno preučiti za vsak primer posebej.
104. člen
(gradnja vodovodnega omrežja)
(1) Vodovodno omrežje mora poleg oskrbe s pitno vodo praviloma zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov. Hidrante je treba praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(2) Vodohran mora imeti dostopno pot. Priporočljivo je, da so vodohrani zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopani.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
105. člen
(gradnja kanalizacijskega omrežja)
(1) Padavinske vode se priključuje na javno kanalizacijo, kjer obstaja, sicer pa prednostno ponika ali odvaja razpršeno po terenu.
(2) Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je izveden mešani sistem.
(3) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja po predpisih. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti priključen na mešani sistem.
(4) Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste za vozila. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
(5) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.
(6) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno in po predpisih. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti morajo biti locirani na gradbeni parceli stavbe ali na eni od parcel, namenjenih gradnji več stavb, če naprava služi več stavbam.
(7) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(8) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, na katerih ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na osnovi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele, namenjene gradnji stavbe, ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).
(9) Padavinske vode z objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
106. člen
(gradnja daljinskega sistema oskrbe s toploto ter gradnja plinskega omrežja)
(1) Gradnja daljinskega sistema oskrbe s toploto in plinovodnega omrežja (omrežja zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina) ni predvidena. V primeru možnosti njune izgradnje je potrebno izdelati strokovne podlage z vidika urejanja prostora in zanje pridobiti soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora, ob upoštevanju splošnih PIP za gradnjo infrastrukture ter podrobnejših in posebnih PIP.
107. člen
(gradnja elektroenergetskega omrežja)
(1) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območji poselitve, v strnjenih območjih poselitve pa le v primeru prilagoditve nadzemnega omrežja zaradi preureditve v podzemno omrežje.
108. člen
(gradnja malih hidroelektrarn/MHE)
(1) Gradnja MHE je dopustna v kolikor se z ustrezno strokovno podlago dokaže, da je poseg v prostor sprejemljiv z okoljskega, prostorskega, estetskega in gospodarskega vidika. Strokovna podlaga mora biti potrjena s strani pristojnih nosilcev urejanja prostora in Občine Črna na Koroškem.
(2) Gradnja MHE na vplivnem območju slapov, korit in na hidroloških naravnih vrednotah ter v povirnih delih vodotokov ni dopustna. V primeru gradnje MHE na kmetijskih zemljiščih, je izdaja dovoljenja za poseg v prostor možna le po predhodni spremembi namenske rabe zemljišč po postopku, kot je določen v veljavni zakonodaji s področja prostorskega načrtovanja.
(3) Možna je gradnja MHE kot oživitev opuščenih mlinov in žag, kot način njihove prenove in oživitve, pri čemer je treba lokacijo tega dokazati (na podlagi napr. Franciscejskega katastra) in določiti ustrezno namensko rabo prostora.
(4) Pri izboru tehnologij imajo prednost tiste, ki v najmanjši možni meri spreminjajo naravno podobo vodotokov in obrežja (npr. potopne MHE).
109. člen
(gradnja komunikacijske infrastrukture)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, in sicer praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
• objekte in naprave mobilne telefonije ni dopustno nameščati ali graditi na stanovanjske stavbe, stavbe namenjene zdravstvu, varstvu in izobraževanju, na otroška igrišča in pokopališča;
• na območjih s podrobnejšo namensko rabo IP, IG, K2, G, PC, PO, LN, O, T je dopustna gradnja prostostoječih antenskih stolpov;
• na varovanih in zavarovanih območjih, kjer se varuje posebna vrednota in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture, je dopustno bazno postajo postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega mnenjedajalca;
• pred postavitvijo bazne postaje je treba izdelati oceno EMS ter po njeni izgradnji izvesti meritve, ki dokazujejo, da je EMS v dovoljenih mejah po predpisih s področja elektromagnetnega sevanja;
• objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se v čim večji meri združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.
(3) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši, za kar je potrebno izdelati strokovne podlage, ki gradnjo utemeljujejo z vidika okoljske, prostorske, estetske in gospodarske sprejemljivosti.
(4) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora.
(5) Objekte za telekomunikacijsko opremo za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje s pripadajočimi antenami je možno nameščati v skladu s prvim, tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena in samo s soglasjem Občine.
110. člen
(gradnja druge, nove ali nepoznane infrastrukture)
(1) Za vse naprave, objekte in omrežja, ki niso navedeni v tem odloku (novo, neznano, nenavedeno) je potrebno dopolniti ta odlok ali smiselno uporabljati ta odlok, veljavno zakonodajo ter v primeru možnih vplivov izvesti postopek presoje vplivov na okolje (PVO).
111. člen
(objekti za zbiranje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri novogradnjah praviloma v objektu ali zaprto na zemljišču objekta, h kateremu pripada.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti urejeno po predpisih, na utrjeni površini z odtokom in opremljeno z vodo za občasno čiščenje, dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin, na javni površini in načeloma zaščiteno z nadstrešnico. Zbiralnice odpadkov naj bodo načeloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje cca. 300 prebivalcev. Priporočljivo je, da natančno lokacijo in podobo zbirnih mest Občina uredi enotno na celotnem območju, v nasprotnem primeru pa mora podati soglasje za vsako lokacijo.
(3) Zbirni center za odpadke mora biti umeščen tako, da je dobro dostopen. Imeti mora vratarnico, nadstrešek in ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt.
(4) Nevarni in drugi industrijski odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
III./2.6.4. PARKIRNE POVRŠINE IN GARAŽNE STAVBE
112. člen
(parkirne površine in garažne stavbe)
(1) Parkirna mesta (PM) se zagotavljajo na odprtih, nepokritih ali pokritih parkirnih površinah, v stavbah in v garažnih hišah.
(2) Pri novogradnjah ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov mora biti zagotovljeno dovolj PM na gradbeni parceli posameznega objekta, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah.
(3) Pri večstanovanjskih stavbah je treba čim več PM zagotavljati v kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.
(4) Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.
(5) PM so praviloma razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 5 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin.
(6) Na vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopne brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj minimalno predpisano zahtevano število. Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljavca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi, se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. Če posebni predpis ne določa drugače, se pri določanju PM večstanovanjskih stavb zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane osebe.
(7) Zasnova pakirnih površin mora upoštevati zahteve trajnostnega razvoja v smislu zmanjševanja velikih utrjenih površin, prehitrega odtekanja padavinskih voda ipd. V ta namen naj bodo parkirišča povsod tam, kjer je to mogoče, propustna, torej utrjena tako, da lahko voda pronica v tla, ter čim bolj ozelenjena. Površine PM, manipulativnih površin in platojev znotraj industrijskih območij ter večjih gospodarskih con ter povsod tam, kjer so namenjene avtobusom, tovornjakom in tehnični mehanizaciji, morajo biti utrjene tako, da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
(8) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(9) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, in avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno na območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
(10) Pri gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju javnih in zasebnih parkirnih površin (večjih od 100 m2) je treba upoštevati predpis o obremenjenosti okolja in programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini.
(11) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije (zelena streha) ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.
(12) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, je treba zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Zagotovi se vsaj 20% od števila zahtevanih PM iz prve točke tega člena, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Parkirna mesta morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. V večstanovanjskih objektih in pri vseh vrstah objektov, ki ponujajo nastanitvene kapacitete, se obvezno predvidijo tudi kolesarnice.
(13) Površine PM, manipulativnih površin in platojev znotraj industrijskih območij ter večjih gospodarskih con ter povsod tam, kjer so namenjene avtobusom, tovornjakom in tehnični mehanizaciji, morajo biti izvedene tako, da imajo prometno jasno in pregledno urejene tudi poti in prehode za pešce.
(14) Če ni z zakonodajo določeno drugače, je potrebno upoštevati minimalno število parkirnih mest, navedenih v tabeli. Če vrsta objekta v tabeli ni navedena, se pri izračunu upošteva drug posebni predpis.
Tabela 5: Število zahtevanih PM po vrstah objektov.
vrste objektov
število PM
STAVBE
Enostanovanjske stavbe
2 PM/stanovanje
Dvostanovanjske stavbe
Tri- in večstanovanjske stavbe
2 PM/ stanovanje
dodatno 10% na terenu za obiskovalce
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)
1 PM/stanovanje
od tega 10% na terenu za obiskovalce
Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, mladinski domovi ipd.)
1 PM/12 postelj
Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski domovi, internati)
1 PM/4 postelje
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna hiša)
1 PM/6 postelj
Stanovanjske stavbe za posebne namene (za socialno ogrožene osebe; za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje)
1 PM/3 stanovanje
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni)
1 PM/3 sobe
Gostilne, restavracije, točilnice, bari
1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta oz. ne manj kot 2PM
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča)
1 PM/10 sob
Stavbe javne uprave
1 PM/40 m2
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve)
1 PM/35 m2
Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi)
Trgovske stavbe (trgovina lokalna pod 500 m2)
1 PM/40 m2, ne manj kot 2 PM
Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki)
1 PM/70 m2, ne manj kot 2 PM
Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice)
1 PM/30 m2
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti: frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne ipd.)
1 PM/25 m2
ne manj kot 2 PM na lokal
Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri)
Bencinski servisi
1 PM/25 m2 prodajnih površin, ne manj kot 3 PM
Industrijske stavbe (do 200 m2)
1 PM/30 m2 površine oz. ne manj kot 2 PM
Industrijske stavbe (več kot 200 m2)
1 PM/60 m2 površine
Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil)
6 PM/popravljalno mesto
Stavbe za kulturo in razvedrilo
1 PM/5 sedežev
Muzeji in knjižnice
1 PM/60 m2
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole)
1 PM/učilnico in dodatno 1 PM/oddelek prve triade za kratkotrajno parkiranje
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole)
1,25 PM/učilnico
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju)
1 PM/7 učencev in dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci)
2 PM/oddelek in dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante)
1 PM/20 m2
ne manj kot 3PM
Stavbe za zdravstvo (zavetišče za živali)
1 PM/150 m2, ne manj kot 2 PM
Športne dvorane s prostori za gledalce
1 PM/30 m2 in dodatno 1 PM/200 sedežev za avtobus. V bližini javnega prometa (oddaljenost do 1000 m) je dopustno normativ zmanjšati do 30 %.
Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes ipd.)
Stavbe za opravljanje verskih obredov
1 PM/10 sedežev
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
Športna igrišča (stadion ipd.)
1 PM/20 sedežev in dodatno 1 PM/250 sedežev za avtobus. V bližini javnega prometa (oddaljenost do 1000 m) je dopustno normativ zmanjšati do 30 %.
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
1 PM/600 m2
Pokopališča
1 PM/30 grobov oz. ne manj kot 10 PM
III./2.6.5. JAVNE POVRŠINE
113. člen
(javne površine)
(1) Javne površine so zemljišča in objekti, ki so po določbah tega odloka dostopni vsem, pod enakimi pogoji. Javne površine so predvsem površine cest, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, površine za pešce in gozdovi s posebnim namenom.
(2) Pri urejanju javnih površin je treba upoštevati predpis o obremenjenosti okolja in programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini.
(3) Javne odprte površine morajo biti namenjene in prilagojene najširšemu krogu uporabnikov (otroci, invalidi, starši z vozički, mladi itd.) in morajo biti ves čas dostopne. Javne odprte površine različnih značajev naj se povezujejo v sklope, ki predstavljajo celoto (javni prostor naselja). Izvedba naj sledi funkciji in značaju posamezne površine, njena ureditev pa lahko kaže tudi na pripadnost širšemu sklopu javnih površin. Konkretne rešitve naj vključujejo čim širši spekter programov. Obdelava naj ne predstavlja zgolj tehničnih rešitev, ampak naj bo celostna krajinskoarhitekturna ureditev.
(4) Sistem javne razsvetljave mora hkrati upoštevati zahteve po varnosti odprtega prostora in zahteve o omejevanju svetlobnega onesnaževanja.
III./2.7. SPLOŠNI PIP GLEDE CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER OBRAMBNIMI POTREBAMI
114. člen
(splošna določila / načela)
(1) Gradnje in prostorske ureditve so, ne glede na določila tega odloka, dopustne le, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
(2) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba pridobiti vsa potrebna dovoljenja in izvesti vse predpisane postopke, ki zagotavljajo omejevanje negativnih vplivov.
(3) Pogoj za poseganje na zemljišča, na katerih veljajo določeni režimi, je obvezna pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, prostorov, dobrin v okviru posameznega režima.
III./2.7.1. SPLOŠNI PIP ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE
115. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k njeni trajni ohranitvi ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(3) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo (npr. čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.).
(4) Ne glede na ostale določbe odloka velja, da je na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustno vzdrževanje obstoječih objektov in rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov. Na območjih varstva kulturne dediščine je umeščanje enostavnih in nezahtevnih objektov dopustno le skladno s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(5) Gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave objektov ter drugi dopustni posegi, določeni s tem odlokom, so na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, oz. ni možno najti druge rešitve. Pri tem gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s PIP.
(6) Odstranitve objektov ali delov objektov, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta, ali dela objekta kulturne dediščine, mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba ali kot so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.
(7) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirane dediščine, vpisane v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(8) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je potrebno, pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine, pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(9) Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
(10) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo režimi, kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika in se uporabljajo kot splošni PIP. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(11) Za varstvena območja dediščine veljajo merila in pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom, v aktu o določitvi varstvenih območji dediščine
(12) Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu.
(13) Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo dodatno še PIP, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne podvrste dediščine.
(14) Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
• tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
• gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
• oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
• funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
• komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
• pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
• celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
• zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(15) Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so:
• naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
• odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
• prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
• prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
• naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
• podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
• odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
• stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
(16) Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(17) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. V posamezna najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih določa odlok, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
• če ni možno najti drugih rešitev in
• če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo (obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine).
(18) Pred posegi na območjih registriranih arheoloških najdišč mora lastnik zemljišča/ investitor / odgovorni vodja o dinamiki gradbenih del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(19) Na območjih varstva kulturne dediščine je prepovedano postavljati reklamne panoje, antene mobilnih telekomunikacijskih sistemov, protihrupne ograje in druge objekte, ki bi s svojo pojavnostjo pomenili tujek v varovanem prostoru.
(20) Kulturno dediščino predstavljajo tudi vsi leseni kozolci, slopna znamenja in zidane kapelice, ki se nahajajo na varovanem območju kulturne dediščine.
(21) Oblikovanje označevalnih in usmerjevalnih tabel, ulična in cestna oprema (avtobusna postajališča, ekološki otoki, koši za smeti ipd.) se na varovanih območjih oblikujejo celostno, skladno s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(22) Poleg objekta dediščine se varuje tudi okolica varovane kulturne dediščine oz. njeno območje, ki je določeno iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. Nove rabe v območju načeloma niso dopustne, kar posebej velja za pomembnejšo kulturno dediščino.
(23) Območja avtohtone poselitve, predvsem območja kmetij in zaselkov, kjer prevladujejo kmetije, ki so kot poselitvena struktura izrazito ohranjene je potrebno obravnavati kot kulturno dediščino (npr. območje celkov).
(24) Ne glede na določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja nove kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/ lastnika zemljišča/ investitorja/ odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
(25) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(26) Območja, varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, so razvidna v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu in drugih uradnih evidencah.
(27) Če so določbe tega odloka v neskladju z varstvenim režimom nepremičnih kulturnih spomenikov ali registrirane kulturne dediščine, je treba upoštevati varstveni režim nepremičnega kulturnega spomenika oziroma pogoje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(28) Območja varovanj in omejitev s področja varstva kulturne dediščine, so grafično prikazana in navedena v Prikazu stanja prostora, dostopna na prostorskem informacijskem sistemu, v veljavnih področnih predpisih in drugih uradnih evidencah.
(29) V občini so evidentirana vojna grobišča, na katerih je treba upoštevati predpis, ki ureja področje vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč:
• grobišče 31 borcev NOV in grobišče 4 Maistrovih borcev, ki so padli v Črni, krajevno pokopališče v Črni,
• grob borca NOV, krajevno pokopališče Žerjav,
• grob borca NOV, grob je urejen izven krajevnega pokopališča, na parc. st. 340, k. o. Uršlja gora 2,
• grobišče 4 znanih in več neznanih borcev NOV, krajevno pokopališče v Koprivni,
• grobišče 2 neznanih borcev NOV, grob se nahaja izven urejenega krajevnega pokopališča pri kmetiji Podvršnik, parc. št. 468, k. o. Ludranski Vrh,
• grob borca za severno mejo, na zunanje stene cerkve sv. Helene je nameščena spominska plošča, parc. st. 65, k. o. Podpeca,
• grobišče 2 borcev NOV, na kmetiji pri Močivniku, parc. st. 50, k. o. Uršlja gora II.
(30) Na vojnih grobiščih in prikritih vojnih grobiščih je prepovedano:
• spreminjati zunanji videz vojnega grobišča,
• poškodovati vojno grobišče ali odtujevati njegove sestavne dele,
• izvajati vsako drugo dejanje, ki bi pomenilo krnitev spoštovanja do grobišča ali je v nasprotju s pokopališkim redom na vojnih grobiščih.
116. člen
(ohranjanje narave / naravni spomeniki, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti)
(1) Naravni spomeniki, naravne vrednote državnega in lokalnega pomena, posebna varstvena območja Natura 2000 ter ekološko pomembna območja na območju občine so razglašeni ali določeni s posebnimi predpisi. Njihovi grafični prikazi v izvedbenem delu so prilagojeni katastrski situaciji ter DOF se vizualno nekoliko razlikujejo, a so vsebinsko usklajeni. V primeru vsebinskega odstopanja velja stanje v naravi, kar neposredno na terenu potrdi pristojna strokovna služba.
(2) Na zavarovanih območjih je treba upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo zavarovanih območij narave, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetih aktih o zavarovanju.
(3) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihovega obstoja. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
• na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
• na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, ne poslabša zdravstveno stanje drevesa in se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču;
• na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje;
• na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
(4) Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je potrebno odkritje podzemnih jam in najdbe mineralov ali fosilov prijaviti pristojni službi za varstvo narave.
(5) Na ekološko pomembnih območjih so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Skladno s to usmeritvijo naj se posege in dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
(6) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000) se pri izvajanju ter načrtovanju posegov in dejavnosti izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
• živalim prilagodi tako, da poseganje oz. opravljanje dejavnosti ne sovpada z obdobji, ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oz. se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
• rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja,
• na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(7) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, se upošteva resorna zakonodaja s področja ohranjanja.
(8) Za vsak poseg na objektih in v okviru varovanih območij narave, je potrebno predhodno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, v skladu z določili sektorske zakonodaje s področja ohranjanja.
III./2.7.2. SPLOŠNI PIP ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN
117. člen
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
118. člen
(varovalni gozdovi in gozdni rezervati)
(1) Varovalni gozdovi in gozdni rezervati so določeni s posebnimi predpisi.
(2) V varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov. Za posege v te objekte je treba pridobiti soglasje pristojne organizacije za gozdove in organa.
119. člen
(gradnja objektov v gozdu in v obgozdnem varovalnem pasu)
(1) Za gradnjo v gozdu, kadar je dovoljena in v 25 m širokem obgozdnem pasu (gozdni varovalni pas), je treba pridobiti soglasje pristojne organizacije za gozdove.
(2) Izvajanje gozdarske dejavnosti na strmih predelih mora biti prilagojeno razmeram in se mora po potrebi izvajati ročno.
(3) Gradnja gozdnih vlak in gozdnih cest mora biti premišljena in trajnostno naravnana in se mora prilagajati razmeram na terenu tako, da posledično ne povzroča dodatnih degradacij (erozijskih pojavov ipd.) Za njihovo gradnjo je potrebno soglasje Občine.
(4) Vožnja z motornimi sanmi in motorji v gozdovih, izven urejenih poti, ni dopustna.
120. člen
(varstvo zraka) (1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je treba upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.
(2) Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte priključiti na ekološko čiste vire energije ter postopno uvajati ukrepe na področju obnovljivih virov energije, kot to določa Lokalni energetski koncept Občine Črna na Koroškem (v nadaljevanju: LEK, Breznik in Breznik, september 2012 in njegove spremembe in dopolnitve).
(3) Zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov ter uporabo ekološko sprejemljivejših načinov ogrevanja, pri tem se upošteva predpis o učinkoviti rabi energije v stavbah.
(4) Pri posameznih obstoječih virih onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo. Z rezultati merjenja mora mesečno seznanjati Občino.
121. člen (varstvo voda)
(1) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki ter odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi in odlaganje odpadkov. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme:
• gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
• gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
• ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
• ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
• gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
• gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
• gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(2) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ. Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:
• poseg na vodnem in priobalnem zemljišču;
• poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb;
• poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice (odvzem vode, raba vode);
• poseg na varstvenih in ogroženih območjih;
• poseg zaradi odvajanja odpadnih voda;
• poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik;
• hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(3) Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in podzemne vode in odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda, je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določajo zakon in predpisi s tega področja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano.
(4) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka, glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je treba upoštevati maksimalne in minimalnih pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka na eni strani ter maksimalno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oz. ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom potrebno predvideti zadrževalni bazen ustreznih dimenzij.
(5) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje.
(6) Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj parcel za gradnjo. Če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvajanja biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je treba predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki itd.).
(7) Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda. Za odvzemanje naplavin je treba upoštevati predpise o vodah.
(8) Na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(9) Skladno s predpisom o načrtih upravljanja voda in vodnih območij Donave in Jadranskega morja, sta na območju občine določena dva referenčna odseka vodotokov, kot je to razvidno iz Prikaza stanja prostora. Na referenčnih odsekih ter na vodotokih gorvodno in dolvodno od referenčnih odsekov se mora upoštevati omejitve poseganja v vodno dobro, kot to določa predpis o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja.
(10) Na vodovarstvenih območjih se dosledno upošteva vodovarstveni režim iz predpisa o zavarovanju vodnega telesa.
122. člen
(priobalno zemljišče)
(1) Pri določitvi območja celinskih voda se dosledno upošteva dejansko stanje na terenu in se vodotoke in stoječe vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči. Na priobalnih zemljiščih se upošteva omejitve, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
(2) Priobalna zemljišča, ki jih določa resorni zakon so na območju tega OPN, kadar vlada z uredbo ne odloči drugače, merjena od meje vodnega zemljišča:
• ob Meži, vodi 1. reda, so znotraj naselij široka 15 metrov, zunaj območij naselij pa 40 metrov od meje vodnega zemljišča;
• ob ostalih vodotokih, potokih, hudournikih, stoječih vodah in suhih strugah pa 5 metrov.
(3) Dopustne posege v priobalno zemljišče določa zakon. Na priobalnem zemljišču je prepovedano gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(4) V priobalnem pasu vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
(5) Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Kjer razmere dopuščajo, je potrebno ohranjati naraven potek vodotoka. Vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri ali jo ponovno zasaditi.
(6) Oblikovanje objektov, potrebnih za rabo voda, naj bo v največji možni meri sonaravno in podrejeno pravilom za oblikovanje, ki jih za obravnavano območje določajo PIP. V prostor naj se praviloma umeščajo na vizualno neizpostavljenih lokacijah.
(7) Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture, je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene vendar na tak način, da ne bo poslabšala obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.
(8) Na področju prometne infrastrukture – ureditvi lokalnih cest, ureditvi kolesarskih poti in pešpoti se je potrebno izogniti poplavnim območjem in predvideti gradnjo prometne infrastrukture izven priobalnih zemljišč. Rekreacijske poti se morajo čim bolj prilagajati terenu brez bistvenega spreminjanja reliefnih in talnih razmer. Pri trasiranju in urejanju zemljišč je treba v največji meri ohranjati obstoječo vegetacijo (gozdni rob, drevje, grmičevje in posamična drevesa).
123. člen
(varstvo podzemne vode)
(1) Za posege na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov.
(2) V vodovarstvenih pasovih so dovoljeni le posegi, skladni s predpisi oziroma posegi, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi tega posega sprejemljivo in v skladu s predpisi o vodovarstvenih območjih. Gnojenje z živinskimi gnojili ni dovoljeno v I. vodovarstvenem območju, v ostalih vodovarstvenih pasovih pa le z gnojilnimi načrti.
(3) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
(4) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati obstoječe objekte merske mreže za monitoring podzemnih voda na način, da:
• ni predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5 m radiju od objekta merske mreže,
• ne bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda,
• se v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače,
• bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje,
• je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže.
(5) Za raziskavo podzemnih voda je potrebno pridobiti dovoljenje za raziskave.
124. člen
(varovanje tal in plodne zemlje)
(1) Pri vseh posegih je treba upoštevati onesnaženost tal na območju Zgornje Mežiške doline ter ravnati skladno s predpisom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. V primeru, da se ugotovi, da je zgornji, rodovitni sloj tal neonesnažen, se ga lahko odstrani in deponira ločeno od nerodovitnih tal ter se ga uporabi za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje kmetijskih zemljišč.
(2) Pri poseganju v tla na območju vodotokov in na razgaljene površine, je po koncu del treba izvesti sanacijska in zasaditvena dela za preprečitev erozijskih pojavov.
(3) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi se objekti in dela izvajajo tako, da se onemogoči izliv v okolico.
III./2.7.3. SPLOŠNI PIP ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
125. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Načrtovanje in gradnjo objektov je potrebno zasnovati tako, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
(2) Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja se določi v občinskem načrtu zaščite in reševanja.
(3) Objekte in naprave, ki s svojo višino lahko vplivajo na varnost zračnega prometa (ovire za zračni promet), je treba zaznamovati v skladu s predpisi in soglasjem pristojnega organa oziroma službe za civilno letalstvo.
(4) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.
(5) Na območju občine sta dva obrata večjega tveganja za okolje v Žerjavu in Mušeniku, s katerima so povezana tveganja za nastanek večje industrijske nesreče. Skladno z varnostnim poročilom za ta dva industrijska obrata je vplivno območje opredeljeno znotraj območij obratov. Na vplivnih območjih objektov z večjim okoljskim tveganjem, je treba prostorske ureditve načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja, z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti.
(6) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za helioporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči.
(7) Preprečevati je potrebno možnost ekoloških nesreč z ustreznim načrtovanjem in ustreznim izvajanjem dejavnosti. V primeru ekološke nesreče pa je potrebno ukrepati skladno s predpisi in občinskim načrtom zaščite in reševanja.
126. člen
(varovanje pred poplavami ter prostorski razvoj na poplavnih območjih)
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag (Izdelava karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območju občine Mežica – Dopolnitev – št. 3301/11, januar 2012 ter dopolnitev junij 2012, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o. in Hidravlična študija visokih vod na porečju Meže - za OPVP 25-Črna na Koroškem – Žerjav, Inštitut za vode RS Slovenije, maj 2014). Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njim.
(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(4) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo naselje.
127. člen
(varovanje pred požarom)
(1) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
(2) Objekti morajo biti projektirani in grajeni tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na sosednje objekte.
(3) Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. Dostopne in dovozne poti ter postavitvene in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati zahtevanim standardom. Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom (minimalni radij 11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob stavbah 5,0 m).
(4) Zagotoviti je potrebno vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Na območjih brez hidratnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, je treba zagotoviti požarne bazene ali druge ustrezne ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(5) Ob gradnji objektov in drugih posegih v prostor je treba zagotavljati neoviran in varen dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(6) V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.
128. člen
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Za zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda so določena območja, ki so ogrožena tudi zaradi erozije celinskih voda (erozijsko območje) in zemeljskih ali hribinskih plazov (plazljivo območje). Ne glede na to pa je treba zaradi preprečevanja erozije na celotnem območju pri načrtovanju in izvajanju posegov v prostor ohranjati naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora.
(2) Na erozijskih območjih je prepovedano:
• poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
• ogoljevanje površin,
• krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
• zasipavanje izvirov,
• nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
• omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
• odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
• zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
• odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
• vlačenje lesa.
(3) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča, in sicer na naslednje načine:
• zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
• poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
• izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
• krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(4) Na erozijskih in plazljivih območjih je potrebno za vsako gradnjo oziroma poseg predhodno izdelati geološko geotehnično študijo, v kateri se določijo ustrezni tehnični in protierozijski ukrepi zaradi varstva ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tudi na ostalih območjih je izdelava geomehanske študije pred izdelavo projektov oz. pred izvajanjem nameravanih posegov priporočljiva.
(5) Projektant je dolžan načrtovati, izvajalec pa izvajati posege tako, da ne povzročajo erozijskih procesov. Ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
129. člen
(potresna območja)
(1) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VII EMS. Na večje delu občine velja projektni pospešek tal 0,125 in na jugu pa 0,150 s povratno dobo 475 let, na trdnih tleh (A po EC8). Na celotnem območju občine je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo.
III./2.7.4. SPLOŠNI PIP GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA
130. člen
(splošno glede varovanja zdravja)
(1) Za posamezne vrste posegov v prostor, za katere je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja in ki bi lahko občutneje vplivali na okolje ter so opredeljeni v področnem predpisu o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje, je treba izvesti presojo vplivov na okolje.
(2) Pri načrtovanju in izvedbi vseh posegov v prostor je potrebno celovito izpolnjevati zahteve okoljske zakonodaje. Vsak poseg v prostor mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjšo spremembo okolja in čim manjše tveganje za okolje ter tako, da se prepreči in omeji obremenitev okolja že pri izvoru nastanka.
(3) Na območjih, ki so določena s predpisom o območjih obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini, je treba upoštevati ukrepe za izboljšanje kakovosti okolja.
131. člen
(varovanje pred hrupom)
(1) Varstvo pred hrupom je opredeljeno na podlagi občutljivosti posameznih območij osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Ta odlok, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
(3) Na vseh zemljiščih se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa III. stopnja varstva pred hrupom. Izjeme so:
• II. stopnja varstva pred hrupom:
• na območju družbene infrastrukture površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč,
• EUP z namensko rabo S: CR8/1, CR11/1, CR12/1, CR17, CR18/3, CR19, CR24, CR25/1, CR25/2, CR25/3, ZR3/5, ZR3/7, ZR3/9, ZR3/11, ZR3/13, ZR3/15, ZR3/16, ZR3/17, ZR3/18, PP4, PP5, PP7.
• EUP z namensko rabo BT: KP6, PP4, PP14/1, PP14/3, PP5, JV19.
• IV. stopnja varstva pred hrupom na naslednjih površinah:
• na območju proizvodnih dejavnosti (IP, IG in IK),
• na območju prometne infrastrukture (P),
• na območju komunikacijske infrastrukture vse površine (T),
• na območju energetske infrastrukture vse površine (E),
• na območju okoljske infrastrukture vse površine (O),
• na območju kmetijskih zemljišč (K) in gozdnih zemljišč (G), ki niso varovalni gozdovi ali rezervati,
• območja drugih zemljišč.
(4) Mirno območje poselitve se lahko določi na kateremkoli II. območju varstva pred hrupom ali na njegovem delu.
(5) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
(6) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov, je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti. Rekonstrukcije objektov ali spremenjena namembnost v obstoječih objektih ne smejo povzročiti prekomerne obremenitve s hrupom. Novogradnje in nove dejavnosti je treba načrtovati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih predpisom o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju ter locirati tako, da ne bodo podvržene vplivom obstoječega vira prekomernega hrupa oz. da ne bodo s svojo dejavnostjo zaradi hrupa moteče za obstoječe dejavnosti.
(7) Če je vir mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, mora pristojni izvajalec gospodarske javne službe zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje, skladno z operativnimi programi varstva pred hrupom.
(8) Pri gradnji cest in rekonstrukciji cest v območjih s preseženimi mejnimi vrednostmi zaradi hrupa, je treba pri izvedbi uporabiti materiale, ki omogočajo zmanjšanje hrupa zaradi prometa (tihi asfalt ipd.).
(9) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost investitorjev posegov.
(10) Med izvajanjem gradbenih del je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe:
• Med gradbenimi deli na novih območjih proizvodnih dejavnosti, kjer lahko pride do preseganja mejnih ravni hrupa ob bližnjih stanovanjskih objektih zaradi obratovanja gradbišča, je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja.
• Zagotovi se uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem).
• Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.
• Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih vrednosti izpostavljenih stanovanjskih objektov.
(11) Na območjih, ki mejijo na stanovanjske objekte, naj bodo locirane servisne in skladiščne dejavnosti, predvsem obrtnega značaja. Obratovanje dejavnosti ob navedenem mejnem robu naj poteka le v dnevnem času.
(12) Za zagotovitev pasivnih protihrupnih ukrepov za izpostavljene stanovanjske objekte v bližini proizvodnih območij naj se v sklopu dokumentacije za gradbeno dovoljenje zagotovi tudi izdelava posebnega načrta protihrupne zaščite.
(13) Zajemi in izpusti prezračevalnih sistemov naj bodo orientirani stran od stanovanjskih objektov.
(14) Po izgradnji naj se izvede meritev hrupa na vseh območjih, kjer se načrtuje umeščanje proizvodnih dejavnosti v neposredno bližino obstoječih stanovanjskih objektov.
(15) Natančneje je potrebno ovrednotiti predvideno raven hrupa zaradi umeščanja proizvodnih dejavnosti v bližino stanovanjskih območij (natančna določitev virov hrupa in modelski izračun predvidene ravni hrupa v okolici).
(16) Izvede naj se aktivne protihrupne ukrepe za zaščito hrupu proizvodnih dejavnosti izpostavljenih stanovanjskih objektov (npr. izvedba ustrezno urejenih protihrupnih nasipov na mejah stanovanjskih in proizvodnih površin).
(17) Izvede naj se pasivne protihrupne ukrepe za zaščito hrupu proizvodnih dejavnosti izpostavljenih stanovanjskih objektov. Stran od bivalnih prostorov stanovanjskih objektov se umešča vire hrupa: naprave, parkirišča, manipulacijske površine, ventilacijski in klimatski sistemi. S strani investitorjev novih proizvodnih območij se zagotovi izvedba protihrupnih fasad in oken na izpostavljenih stanovanjskih objektih. Potrebnost izvedbe ukrepov se določi na podlagi meritev hrupa na posameznih stanovanjskih objektih in na podlagi modelske ocene predvidene ravni hrupa.
132. člen
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) I. stopnja varstva pred sevanjem velja za območja z namensko rabo: S, C, B, Z ter A.
(3) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za območja brez stanovanj ali začasnega bivanja: I, P, E, K, G, V, L. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu prometu.
(4) Pri umeščanju objektov ali naprav, ki predstavljajo vir EMS, je treba upoštevati minimalne odmike od stavb, v katerih se začasno ali stalno zadržujejo ljudje, kot to določa veljavna resorna zakonodaja.
(5) Za gradnjo objektov, ki so viri EMS, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja mora investitor izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti elektromagnetnega polja niso presežene, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja.
(7) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje ter spremembe namembnosti stavb za potrebe stalnega oziroma občasnega bivanja), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da v območju načrtovanega posega niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisu iz prejšnje točke.
133. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Upoštevati je treba omejitve osvetljevanja varovanih prostorov v stanovanjskih, vzgojno varstvenih, izobraževalnih, zdravstvenih in hotelirsko namestitvenih stavbah, skladno s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
134. člen
(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem)
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem odlokom.
(2) Pri stanovanjskih prostorih (npr. bivalna kuhinja, dnevna soba) je treba zagotoviti minimalni čas osončenja z direktno sončno svetlobo, ki znaša 21. decembra najmanj 1 uro, 21. marca, 21. junija in 21. septembra pa najmanj 3 ure.
(3) Če se v dokumentaciji dokaže prekomerno osenčenje zaradi reliefnih posebnosti ali orientacije doline, zgoraj navedenih zahtev glede dolžine osončenja ni treba dokazovati in zagotavljati.
135. člen
(pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam)
(1) Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.
136. člen
(pogoji za varčevanje z energijo)
(1) Pri graditvi objektov je treba upoštevati predpise s področja učinkovite rabe energije v stavbah.
(2) Pri posegih na obstoječih objektih je treba izboljševati njihove toplotne lastnosti in povečevati uporabo obnovljivih virov energije, v kolikor to ni v nasprotju z drugimi varovanji in omejitvami.
(3) Priporoča se gradnja pasivnih in nizkoenergijskih hiš.
(4) Doseganje bolj učinkovite rabe energije v stavbah naj podkrepi tudi ustrezno oblikovanje okolice objektov (npr. zasaditev vegetacije pred večje steklene površine ipd.), v kolikor to ni v nasprotju z drugimi varovanji in omejitvami.
III./2.7.5. SPLOŠNI PIP NA OBMOČJIH PREDVIDENIH PODROBNIH PROSTORSKIH NAČRTOV
137. člen
(predvideni OPPN)
(1) Na območju OPN Črna na Koroškem je predvidena izdelava več OPPN. Do sprejetja OPPN so na območju dovoljeni naslednji posegi:
• investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih;
• gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov na obstoječih zemljiških parcelah skladno s Prilogo 1, če to ni v nasprotju s podrobnejšimi usmeritvami za posamezne OPPN in postavitev začasnih objektov ter ograj;
• sprememba rabe in namembnosti obstoječih objektov v skladu z dopustnimi dejavnostmi v EUP,
• rekonstrukcija obstoječih objektov je možna brez spremembe volumna, razen v primeru minimalnega povečanja volumna v okviru energetske sanacije stavbe;
• odstranitve obstoječih objektov ter
• gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI in drugih omrežij in objektov v javni rabi.
(2) Na območju predvidenih OPPN za celke (namenska raba A in BT) so do sprejetja OPPN na območju, poleg dopustnih posegov, navedenih v prvi točki, dovoljene tudi zapolnitve znotraj obstoječe pozidave v skladu s podrobnejšimi PIP, kadar za novogradnjo ni potrebna gradnja novih energetskih, komunalnih ali prometnih objektov, omrežij ali naprav, pri tem so izvzeti hišni priključki.
(3) Posamezni OPPN se lahko izvajajo po delih samo takrat, kadar je to posebej napisano. Možne so izjeme, vendar samo takrat, kadar iz objektivnih razlogov drugačna rešitev ni možna. Za tako opredeljene manjše OPPN, ki morajo biti zaključene celote, pa morajo biti, ne glede na razloge za njihovo zmanjšanje, strokovne podlage, kadar so predpisane, izdelane za celotno z OPN predvideno območje OPPN.
(4) Pri poimenovanju OPPN je priporočljivo uporabiti v tem odloku navedeno ime, kot dodatni podatek pa je potrebno obvezno navesti EUP ali PEUP (v kolikor je določen), ki jih OPPN vključuje.
(5) Če ni drugače določeno s podrobnejšimi ali posebnimi PIP je možno podrobnejšo namensko rabo natančneje/podrobneje opredeliti z OPPN, skladno s področno zakonodajo.
(6) S tem odlokom predvideni OPPN so razdeljeni v tri kategorije: obvezni OPPN (***), priporočljiv OPPN(**) in OPPN v primeru večjih sprememb (*), kar je natančno opredeljeno v posebnih PIP.
138. člen
(strokovne podlage, strokovne ocene, strokovne študije in strokovna mnenja za OPPN)
(1) Za posamezne OPPN ali posamezna večja območja, ki predstavljajo zaključeno celoto oz. za katero je potrebno posamezne vsebine preverjati (npr. promet, druge infrastrukturne ureditve) ne glede na EUP ali PEUP in ne glede na različno namensko rabo, so predpisane strokovne podlage, ki so obvezne.
(2) Občina se lahko odloči, da v nadaljnjih postopkih za posamezne OPPN s sklepom o pripravi OPPN predpiše dodatne strokovne podlage. Tudi takšne strokovne podlage so obvezne.
(3) Za posamezne OPPN je treba izdelati vse tiste strokovne podlage, strokovne ocene, strokovne študije, strokovna mnenja ipd., ki jih predpišejo posamezni nosilci urejanja prostora ali za katere Občina oceni, ali so potrebne oz. za katere se v postopku izdelave OPPN izkaže, da so potrebne.
(4) Za vsa območja stanovanj, centralnih dejavnosti in za posebna območja v okolici industrijskih dejavnosti je potrebno izdelati oceno obremenjenosti s hrupom in zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe. Če ustrezna protihrupna zaščita ni izvedljiva, je na območjih potrebno načrtovati dejavnosti, ki povzročajo manjši hrup.
(5) Investitor in izdelovalec posameznih OPPN lahko po lastni presoji izdelata tudi druge dodatne strokovne podlage. Za pripravo prostorskih aktov se lahko izdelajo tudi druge strokovne podlage z različnih področij razvoja oziroma s področja varstva okolja in njegovih delov, ohranjanja narave ter varstva kulturne dediščine.
(6) Strokovne podlage se pripravljajo v skladu z veljavno zakonodajo in prostorskimi akti višjega reda (oz. skladno s Prostorskim redom RS) in morajo biti pripravljene tako, da omogočajo usklajevanje razvojnih interesov z varstvenimi zahtevami ter zagotavljajo transparentne in ponovljive strokovne rešitve (možnost presoje kakovosti strokovnih rešitev).
(7) Za izdelavo prostorskih aktov se lahko uporabijo tudi že izdelane strokovne podlage, pripravljene za posamezna območja ali podobne prostorske ureditve.
139. člen
(območja, za katere je predviden OPPN)
(1) EUP ali manjša območja znotraj njih, ki se urejajo z OPPN, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN.
(2) OPPN se izdelajo za:
• celovito oziroma delno prenovo naselja,
• večjo širitev naselja na nove površine,
• pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo,
• prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
• izkoriščanje mineralnih surovin in rud ter njihove sanacije,
• območja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območij v naselju, ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave,
• območja, ki so namenjena zgoščanju pozidave in
• za sanacije razpršene gradnje.
(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave lahko spremeni in prilagodi podrobnim programskim zahtevam ter razmeram na terenu pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih parcel ali da občinski svet Občine Črna na Koroškem sprejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo območja OPPN. Zmanjševanje območja praviloma ni možno, možna je samo delitev na več posameznih OPPN.
140. člen
(PIP na območjih predvidenih OPPN)
(1) PIP na območjih predvidenih OPPN so podani samo v obliki usmeritev. OPPN morajo biti izdelani skladno s temi usmeritvami in ne smejo biti v nasprotju s strateškim delom OPN Črna na Koroškem in tistim izvedbenim delom OPN Črna na Koroškem, ki podaja splošna, skupna ali načelna izhodišča za delo.
(2) Za EUP oziroma manjše območje znotraj nje, za katero je predvidena izdelava OPPN, veljajo naslednji PIP:
• splošni PIP, določeni v poglavju III./2 tega odloka,
• podrobnejši PIP, določeni v poglavju III./3 tega odloka,
• skupne usmeritve za izdelavo OPPN iz tega poglavja,
• posebni PIP, določeni v poglavju III./4 tega odloka in podrobne usmeritve za izdelavo posameznih OPPN,
• prostorsko izvedbeni pogoji, ki veljajo do sprejema predvidenih OPPN, določeni po posameznih EUP ali PEUP.
(3) Splošni in podrobnejši PIP ter skupne usmeritve za izdelavo OPPN se uporabljajo v vseh EUP, za katera je predvidena izdelava OPPN, če ni s podrobnimi usmeritvami za izdelavo posameznih OPPN določeno drugače.
(4) Območje OPPN je lahko razdeljeno na več namenskih rab; meje med tako opredeljenimi posameznimi namenskimi rabami so informativne. Površina posamezne označene namenske rabe se v OPPN lahko spremeni za največ 20 %.
(5) Če OPPN vključuje več EUP ali več PEUP, je treba izdelati strokovne podlage in rešitve prostorskih ureditev za celotno območje OPPN.
(6) Če se izdela OPPN samo za del predvidenega območja, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, določiti in rezervirati površine za javne programe (šola, vrtec, dom za ostarele ipd.) in skupne zelene površine, omrežje dostopnih cest in osnovne objekte komunalne infrastrukture ter etapnost izvajanja OPPN.
141. člen
(urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorske ureditve za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. O izboru variantne rešitve, ki je podlaga za pripravo prostorskega akta, odloči pristojni organ Občine.
(2) Strokovne rešitve prostorske ureditve za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(3) Zahteva za izvedbo variantnih rešitev oziroma javnega natečaja je določena v podrobnih usmeritvah za izdelavo posameznih OPPN.
142. člen
(OPPN, ki s tem odlokom niso posamično določeni)
(1) OPPN se lahko izdela za posamezno EUP ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja tudi, če to s tem odlokom ni tako določeno, kadar:
• se za območje ali manjše območje znotraj posamezne EUP izkaže investicijski interes in ta ni v nasprotju s tem odlokom oziroma ne odstopa od PIP, ki veljajo za predlagano območje,
• gre za ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč,
• je na obstoječih gradbenih parcelah treba izvesti predhodno komasacijo,
• ni možno zagotoviti dostopov do gradbenih parcel,
• obstoječe lastništvo gradbenih parcel onemogoča racionalno gradnjo komunalne ali prometne infrastrukture,
• gre za naslednje infrastrukturne objekte in naprave: kanalizacijski vodi dimenzije 1800 mm in več, čistilna naprava za več kot 500 PE, vodarna in objekti za bogatenje podtalnice, elektroenergetski vodi napetostnega nivoja več kot 110 kV, razdelilna transformatorska postaja napetostnega nivoja več kot 110 kV, elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 110 kV, razen če gre za rekonstrukcijo ali povečanje napetosti obstoječega daljnovoda napetostnega nivoja 20 kV in 110 kV, plinovod z delovnim tlakom nad 16 bar in pripadajoče merilne regulacijske plinske postaje, vse vrste energetskih objektov, ki niso namenjeni izključno interni uporabi industrijskih obratov, odlagališče odpadkov, center za predelavo odpadkov, plinovod z delovnim tlakom 16 bar.
III./3. PODROBNEJŠI PIP PO POSAMEZNIH OBMOČJIH IN/ALI POVRŠINAH PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
143. člen
(splošno navodilo za uporaba določil poglavja)
(1) Ne glede na hierarhijo pojmov, »območje podrobnejše namenske rabe« (enočrkovne oznake) in »površine podrobnejše namenske rabe« (dvo ali tročrkovne oznake), veljajo podrobnejši PIP izključno za navedeno oznako, razen za tiste vsebine, ki eventualno v posamezni »podrobnejši namenski rabi« niso opisane in tudi niso opisane v posebnih PIP za posamezni EUP. Za vse tiste vsebine, ki v podrobnejših PIP niso posebej navedene veljajo splošni PIP.
(2) Ne glede na določila členov tega poglavja veljajo posebni PIP znotraj posameznih EUP (so skladno s 74. členom hierarhično višja, nadrejena določila). Kadar so določila tega poglavja v nasprotju z določili poglavja III./4 Posebni prostorski pogoji po EUP, veljajo določila slednjega.
(3) Dejavnosti so navedene skladno s predpisom o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije. V primeru njene spremembe velja ustrezno tolmačenje iz novega predpisa.
(4) Določila tega poglavja ne veljajo, kadar je posamezna namenska raba označena kot prevladujoča namenska raba znotraj veljavnega prostorskega akta. Tam veljajo določila veljavnega akta.
(5) Kadar je posamezna namenska raba označena kot prevladujoča namenska raba znotraj načrtovanega OPPN, se določila tega poglavja uporabljajo za pripravo OPPN samo v obsegu in na način, kot je določeno s tem odlokom (glej poglavje III./4).
(6) Kjer oblikovalske zahteva niso podane v merskih enotah, pač pa na osnovi zgledov v ožji in širši okolici, mora biti v projektni dokumentaciji za gradbeno dovoljenje ali v OPPN izdelana analiza prostorskih danosti in obvezna na njej temelječa utemeljitev izdelane rešitve, ki mora biti skladna z zahtevanimi parametri oblikovanja.
III./3.1. PODROBNEJŠI PIP ZA OBMOČJA STANOVANJ
III./3.1.1. PODROBNEJŠI PIP IZKLJUČNO ZA OBMOČJA Z OZNAKO »STANOVANJSKE POVRŠINE (SS)«
144. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako SS, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
III./3.1.1./01. VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST NA OBMOČJIH Z OZNAKO SS
145. člen
(namembnost v SS)
(1) Stanovanjske površine z oznako SS so območja, ki so pretežno že pozidana in so znotraj njih možne zapolnitve vrzeli ali pa je zanje predvidena izdelava OPPN in je opredeljena namenska raba osnovna usmeritev za izdelavo OPPN ali pa je na območju že veljaven OPPN in je opredeljena raba zgolj prevladujoča raba območja in zanjo razen v primeru pomanjkljivosti OPPN ta določila ne veljajo. Območja z oznako SS so namenjena stalnemu bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi, v primerjavi z območji z oznako SS je znotraj teh območij nabor možnih dejavnosti manjši.
146. člen
(dopustni objekti in dejavnosti v SS)
(1) Dopustni objekti in dejavnosti:
• 11100 - enostanovanjske stavbe,
• 11210 - dvostanovanjske stavbe,
• 24110 - športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe,
• 24122 - drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča.
(2) Pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi naslednje dejavnosti:
• pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 25 % BEP stanovanjskega objekta).
(3) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za zadovoljevanje vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev:
• 12112 - gostilne (do 50 m2 BTP); bifeji, točilnice, bari, slaščičarne ipd.
• 12202 - stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
• 12203 - druge upravne in pisarniške stavbe,
• 12301 – trgovske stavbe (manjše trgovine do 100 m2 BTP)
• 12304 – stavbe za druge storitvene dejavnosti: frizerski saloni, urar, šiviljstvo ipd.
147. člen
(dopustne gradnje in druga dela v SS)
(1) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:
• nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s Prilogo 1.
(2) Spremembe namembnosti posameznih objektov so dopustne znotraj za to območje predpisanih dejavnosti, upoštevajoč ostala določila OPN.
III./3.1.1./02. VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV NA OBMOČJIH Z OZNAKO SS
148. člen
(velikost objektov v SS)
(1) Največja dovoljena višina (slemena) stavbe je 10 m od kote pritličja, etažnost je poljubna znotraj navedenih višinskih omejitev. Izjemoma so lahko višine drugačne, v primeru obnove, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječega legalno zgrajenega objekta.
(2) Podkletitev je dopustna, kadar s tem soglašajo nosilci urejanja prostora.
(3) Pri dozidavah velja, da ne smejo presegati višine obstoječega objekta.
149. člen
(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji za SS)
dopustna stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji
FZ_ZG
(max. vrednost)
DZP_ZG
(min. zahteva)
FI_ZG
0,35
40%
1,2
III./3.1.1./03. OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH NA OBMOČJIH Z OZNAKO SS
150. člen
(tipologija pozidave, oblikovanje objektov)
(1) Dopustna tipologija pozidave:
• enodružinske in dvodružinske prostostoječe stanovanjske hiše,
• drugi objekti v skladu z dopustnimi dejavnostmi.
(2) Tlorisni gabarit: podolgovat tloris, dovoljene so tudi stavbe v »L« obliki, pri čemer mora biti ena stranica izrazito daljša.
(3) V območjih s prevladujočo avtohtono obliko poselitve, kjer so prisotni kvalitetno oblikovani oz. kvalitetno zasnovani objekti kmečkih domov, morajo novi objekti slediti značilnostim tradicionalne arhitekture in sicer v: gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, ortogonalni in racionalni zasnovi, naravnih materialih in osnovnih barvah, ki izhajajo iz značilnih materialov (opeka, pigmentiran omet, beljene površine, povečini lesene obloge, kamen), slemenitvi, enostavni dvokapni strehi značilnega naklona brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik, s kritino, ki je lesena (skodle), opečna ali betonska.
(4) Strehe stanovanjskih objektov: simetrične dvokapnice z naklonom od 30o–45o, pri čemer imajo prizidki lahko ravno streho, če se s tem oblikuje skladnejša podoba objekta. Nestanovanjski objekti imajo lahko izjemoma drugačno strešino, če to izhaja iz tehničnih zahtev načrtovanega objekta.
(5) Oblikovalske zahteve za stavbe iz tega člena veljajo za vse vrste gradenj, razen če ni s tem odlokom drugače določeno.
III./3.1.2. PODROBNEJŠI PIP ZA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OSNOVNO OZNAKO »STANOVANJSKE POVRŠINE S SPREMLJAJOČIMI DEJAVNOSTMI (SSd)«
151. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako SSd, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
III./3.1.2./01. VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST NA OBMOČJIH Z OZNAKO SSd
152. člen
(namembnost SSd)
(1) Stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi (več možnih dejavnosti) z oznako SSd so območja, ki so pretežno že pozidana in so znotraj njih možne zapolnitve vrzeli. Za območja je lahko predvidena izdelava OPPN. Območja z oznako SSd so namenjena stalnemu bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.
153. člen
(dopustni objekti in dejavnosti v SSd)
• 11300 - stanovanjske stavbe za posebne namene,
• 12112 - gostilne (do 150 m2 BTP); bifeji, točilnice, bari, slaščičarne ipd. (do 50 m2 BTP),
• 12304 - stavbe za druge storitvene dejavnosti: poslovne in obrtne dejavnosti (do 150 m2 BTP),
(2) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za zadovoljevanje vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev:
• 12120 - druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
• 12201 - stavbe javne uprave,
• 12301 - trgovske stavbe (do 300 m2 BTP),
• 12420 - garažne stavbe (do 300 m2 BTP)
• 12640 - stavbe za zdravstvo (do 300 m2 BTP),
• 12721 - stavbe za opravljanje verskih obredov,
• 12740 - druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (male obrtne ali manjše proizvodne dejavnosti do 150 m2 BTP),
• dejavnosti v stanovanjskih stavbah - pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 40 % BEP stanovanjskega objekta).
(3) Dejavnosti iz drugega odstavka tega člena so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
• dovolj veliko območje namenjeno gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti,
• neposredna navezanost na lokalno zbirno cesto ali višjo kategorijo ceste v naselju,
• v večstanovanjskih stavbah mora biti tudi zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore za pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovino na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti,
• uvajanje dejavnosti ne sme spreminjati pogojev bivanja za sosednje parcele.
154. člen
(dopustne gradnje in druga dela v SSd)
III./3.1.2./02. VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV NA OBMOČJIH Z OZNAKO SSd
155. člen
(velikost objektov v SSd)
(1) Največja dovoljena višina (slemena) objekta je 10 m od kote pritličja, etažnost je poljubna znotraj navedenih višinskih omejitev. Izjemoma so lahko višine drugačne, v primeru obnove, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječega legalno zgrajenega objeta.
156. člen
(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji za SSd)
_ZG
stanovanjski objekti in nestanovanjski objekti družbenih dejavnosti*
40 %
ostali nestanovanjski objekti*
0,45
20 %
1,6
* stopnja izkoriščenosti se računa za stanovanjske / nestanovanjske stavbe znotraj dopustnih dejavnosti s spremljajočimi (pomožnimi) nestanovanjskimi objekti (napr.: stanovanjska hiša skupaj z garažo in lopo itd.).
III./3.1.2./03. OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH NA OBMOČJIH Z OZNAKO SSd
157. člen
(tipologija pozidave v SSd)
158. člen
(oblikovanje objektov v SSd)
(1) Tlorisni gabarit: podolgovat tloris, dovoljene so tudi stavbe v »L« obliki, pri čemer mora biti ena stranica izrazito daljša.
(2) V območjih s prevladujočo avtohtono obliko poselitve, kjer so prisotni kvalitetno oblikovani oz. kvalitetno zasnovani objekti kmečkih domov, morajo novi objekti slediti značilnostim tradicionalne arhitekture in sicer v: gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, ortogonalni in racionalni zasnovi, naravnih materialih in osnovnih barvah, ki izhajajo iz značilnih materialov (opeka, pigmentiran omet, beljene površine, povečini lesene obloge, kamen), slemenitvi, enostavni dvokapni strehi značilnega naklona brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik, s kritino, ki je lesena (skodle), opečna ali betonska.
(3) Strehe stanovanjskih objektov: simetrične dvokapnice z naklonom od 30o–45o, pri čemer imajo prizidki lahko ravno streho, če se s tem oblikuje skladnejša podoba objekta. Nestanovanjski objekti imajo lahko izjemoma drugačno strešino, če to izhaja iz tehničnih zahtev načrtovanega objekta.
(4) Oblikovalske zahteve za stavbe iz tega člena veljajo za vse vrste gradnje, razen če ni s tem odlokom drugače določeno.
159. člen
(zunanja ureditev v SSd)
(1) Zasnova zunanje ureditve mora preseči zgolj tehnične rešitve. Oblikovanje okolice objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora
(2) Za vse zunanje ureditve velja, da naj bodo, s ciljem zagotavljanja trajnostnega razvoja, v okolici stanovanjskih hiš in drugih objektih sajene pretežno avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo premišljeno v čim manjšem obsegu. Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kalina, gaber ipd.); žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (oboje pogosto imenovano kar ciprese), niso zaželene. Zaželeno je v vrtove saditi tudi večja drevesa avtohtonih drevesnih vrst.
(3) Ograje, v kolikor so potrebne, naj bodo grajene iz naravnih materialov ali pa naj bodo žive meje, oblikovane skladno z določili drugega odstavka tega člena. V območju dejavnosti, ki so lahko za okoliške stanovanjske objekte kakorkoli moteče, so ograje obvezne. Oblika, višina, podoba in materialna obdelava ograj se naj usklajuje s celostno podobo objekta in zasnovane kot stari, tradicionalni leseni plotovi, značilni za območje Koroške.
(1) Pri izboru materialov za zunanje ureditve (ograje, tlaki idr.) imajo prednost naravni, avtohtoni materiali in nevtralne barve (naravne barve materialov). Odprte površine morajo biti protiprašno urejene: utrjene površine morajo biti tlakovane ali asfaltirane, ostale površine pa zatravljene in/ ali zasajene z vegetacijo.
(4) Pri gradnji (izkopi, odvozi gradbenih odpadkov, organizacija gradbišča in izvedba zunanje ureditve) je treba upoštevati ukrepe za minimiziranje emisij toksičnih elementov v okolje.
III./3.1.2./04. VELIKOST IN OBLIKA PARCELE NAMENJENE GRADNJI NA OBMOČJIH Z OZNAKO SSd
160. člen
(umeščanje / lega objektov v SSd)
(1) Minimalna velikost parcele namenjene gradnji stanovanjskega objekta je 400 m2. Izjemoma je za obstoječi legalno zgrajen stanovanjski objet lahko tudi manjša, če so upoštevane druge omejitve (odmiki, faktor zazidanosti itd.).
III./3.1.2./05. VELIKOST IN OBLIKA PARCELE NAMENJENE GRADNJI ZA OBMOČJA Z OZNAKO SS
161. člen
(umeščanje/lega objektov)
(1) Minimalna velikost parcele namenjene gradnji stanovanjskega objekta je 400 m2.
(2) Izjemoma je parcele namenjene gradnji za obstoječi legalno zgrajen stanovanjski objekt tudi manjša, če so upoštevane druge omejitve (odmiki, faktor zazidanosti itd.).
III./3.1.3. PODROBNEJŠI PIP IZKLJUČNO ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO »STANOVANJSKE POVRŠINE BLOKOVNE GRADNJE (SSb)«
162. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako SSb, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
III./3.1.3./01. III./5.01.3/1 VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO SSb
163. člen
(namembnost SSb)
(1) Stanovanjske površine s prevladujočo blokovno gradnjo z oznako SSb, so območja, namenjena stalnemu bivanju brez/s spremljajočimi dejavnostmi.
164. člen
(dopustni objekti in dejavnosti v SSb)
• 11220 – večstanovanjske stavbe,
• 24110 – športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe,
• 24122 – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča.
• pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 25 % BEP posameznega stanovanja v bloku ali do 15 % BEP stanovanjskega objekta/bloka).
(3) Pogojno so dopustne tudi dejavnosti za zadovoljevanje vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev, prednostno samo v pritličnih etažah večstanovanjske stavbe:
• 12112 – gostilne, bifeji, točilnice, bari, slaščičarne ipd.,
• 12202 – stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
• 12203 – druge upravne in pisarniške stavbe,
• 12301 – trgovske stavbe,
(4) Pogojno so dopustne tudi dejavnosti za manjše gospodarske dejavnosti, vendar samo v pritličnih etažah večstanovanjske stavbe:
• 12740 – druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (male obrtne ali manjše proizvodne dejavnosti do 150 m2 BTP).
(5) Dejavnosti iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
• dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti;
• neposredna navezanost na lokalno cesto ali višjo kategorijo ceste v naselju;
• v večstanovanjskih stavbah mora biti tudi zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore za pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovino na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti;
• v večstanovanjskih stavbah je izjemoma dopustna pisarniška dejavnost tudi v prostorih, ki nimajo direktnega zunanjega dostopa, če s tem soglašajo vsi lastniki stanovanjskih enot;
• uvajanje dejavnosti ne sme spreminjati pogojev bivanja za stanovalce večstanovanjskega stavbe in sosednje parcele, kar se izkaže z elaboratom.
165. člen
(dopustne gradnje in druga dela v SSb)
(1) Gradnja novih večstanovanjskih objektov z več kot 6 stanovanjskimi enotami je dopustna samo na osnovi OPPN.
(2) Dopustna druga dela so:
• preureditev podstrešij v stanovanja ali za mirne poslovne dejavnosti (pisarne ipd.).
(3) Nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s Prilogo 1.
III./3.1.3./02. VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO SSb
166. člen
(velikost objektov v SSb)
(1) Višina novih večstanovanjskih objektov je do (K) + P + 4 + (M/T).
(2) Dozidave obstoječih večstanovanjskih objektov so dopustne samo v višini obstoječega objekta.
(3) Nadzidave obstoječih večstanovanjskih objektov so dopustne samo izjemoma, na podlagi strokovne presoje a ne več kot za eno etažo.
167. člen
(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji za SSb)
(1) Za nove večstanovanjske objekte je določen delež zelenih površin najmanj 30 %.
(2) Za novogradnje večstanovanjskih stavb naj se na 10 stanovanj zagotovi vsaj 15 m2 odprtih bivalnih površin (za različne starostne skupne prebivalcev).
(3) Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji se pri obstoječih večstanovanjskih objektih lahko spreminja v naslednjem obsegu:
• faktor zazidanosti (FZ_ZG) se lahko poveča za največ 20 % gleda na obstoječe stanje, a ne sme preseči vrednosti 0,60;
• faktor izrabe (FI_ZG) se lahko poveča za največ 20 % gleda na obstoječe stanje, a ne sme preseči vrednosti 1,60;
• delež zelenih površin mora biti najmanj 30 %.
III./3.1.3./03. OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH ZA OBMOČJA Z OZNAKO SSb
168. člen
(tipologija pozidave v SSb)
• večstanovanjski objekti,
169. člen
(oblikovanje objektov v SSb)
(1) Novi objekti se oblikujejo na podlagi določil OPPN, ki se zanje izdelajo skladno z usmeritvami posebnih PIP.
(2) Obstoječi objekti, ki se prenavljajo, morajo ohranjati značilnosti kvalitetne obstoječe gradnje. Celovita prenova objektov mora biti izdelana na podlagi ustrezne dokumentacije.
(3) Energetska prenova obstoječih objektov, ki vključuje tudi izvedbo nove fasade in/ali zamenjavo stavbnega pohištva, mora biti izdelana na podlagi načrta arhitekture, ne glede na to ali je zanjo treba pridobiti kakršnokoli dovoljenje.
(4) Pri izboru materialov na fasadah večstanovanjskih objektov, imajo prednost naravni, avtohtoni materiali in nevtralne barve (naravne barve materialov).
170. člen
(zunanja ureditev v SSb)
(1) Za vse zunanje ureditve velja, da so v okolici večstanovanjskih objektov sajene pretežno avtohtone rastlinske vrste (napr.: lipa, gaber, sadne vrste), tujerodne naj se uporabljajo premišljeno v minimalnem obsegu.
(2) Pri izboru materialov (ograje, tlaki idr.) imajo prednost naravni, avtohtoni materiali in nevtralne barve (naravne barve materialov).
III./5.02.1/1 VELIKOST IN OBLIKA PARCELE, NAMENJENE GRADNJI, ZA OBMOČJA Z OZNAKO SSb
171. člen
(umeščanje in lega objektov v SSb)
(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji ter umestitev objektov na parcelo, se morajo prilagajati morfologiji obstoječega prostora.
III./3.1.4. SKUPNI PIP IZKLJUČNO ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO »STANOVANJSKE POVRŠINE S SPREMLJAJOČIMI DEJAVNOSTMI V OŽINAH OB CESTAH IN VODOTOKIH (SSp)«
172. člen
(1) Območja stanovanj z oznako SSp so stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi v ožinah ob cestah in vodotokih. V njih veljajo določila za območje SS, razen določil tega člena in v kolikor ni odlokom o OPN drugače določeno.
(2) Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji na območjih z oznako SSp, zaradi številnih drugih omejitev (praviloma ozek prostor ob vodi in cesti) ter zaradi možnosti prilagajanja prostoru ni predpisana z vsemi parametri, naslednje pa je potrebno dosledno upoštevati:
• odstotek odprtih zelenih površin na parceli, namenjeni gradnji, mora biti vsaj 20 %,
• največja dovoljena višina slemena stavbe je 10 m od kote pritličja, etažnost je poljubna znotraj navedenih višinskih omejitev. Izjemoma so lahko višine drugačne, v primeru obnove, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječega legalno zgrajenega objekta.
III./3.1.5. SKUPNI PIP IZKLJUČNO ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO »PRETEŽNO STANOVANJSKE POVRŠINE V ZELENEM OKOLJU (SSz)«
173. člen
(1) Pretežno stanovanjske površine z oznako SSz, so območja obstoječe individualne gradnje, ali možnih manjših dopolnitev med njimi, ali nove zazidave (kjer je sicer predvidena izdelava OPPN, a opredelitev podrobnejše namenske rabe predstavlja enega izmed izhodišč za njegovo izdelavo). V njih veljajo določila za območje SS, razen določil tega člena in v kolikor ni s tem odlokom drugače določeno.
(1) Za območje z oznako SSz velja stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji določena v spodnji tabeli:
0,30
45%
0,9
III./3.1.6. SKUPNI PIP IZKLJUČNO ZA OBMOČJA Z OZNAKO »POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA (SK)«
174. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako SK, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
III./3.1.6./01. VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO SK
175. člen
(namembnost SK)
(1) Stanovanjske površine z oznako SK so območja površin podeželskega naselja, namenjena stalnemu bivanju in kmetijskim dejavnostim.
176. člen
(dopustni objekti in dejavnosti v SK)
• 12112 – gostilne (do 150 m2 BTP),
• 12120 – druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
• 12740 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
• 12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo,
• 12713 – stavbe za spravilo pridelka,
• 12712 – stavbe za rejo živali,
• 12420 – garažne stavbe za kmetijske stroje.
(2) Pogojno so na območju kmetije dopustne tudi naslednje dejavnosti, kot dopolnilne dejavnosti kmetije:
• 12740 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe, za dopolnile dejavnosti kmetije (drobne obrti, trgovina na drobno ipd.),
• pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 25 % BEP stanovanjskega objekta kmetije).
(3) Dejavnosti iz drugega odstavka tega člena so dopustne, če so zasnovane kot dopolnilna dejavnost kmetije in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
• dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti,
• neposredna navezanost na javno pot ali lokalno cesto,
• uvajanje dejavnosti ne sme spreminjati pogojev bivanja za sosednje parcele in pogojev za kmetijsko dejavnost.
177. člen
(dopustne gradnje in druga dela v SK)
nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s Prilogo 1.
III./3.1.6./02. VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO SK
178. člen
(velikost objektov v SK)
(1) Največja dovoljena višina (slemena) stavbe je 10 m od kote pritličja, etažnost je poljubna znotraj navedenih višinskih omejitev. Izjemoma so lahko višine drugačne, v primeru obnove, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječega legalno zgrajenega objeta.
179. člen
(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji za SK)
za nekmetijske objekte
0,3
50%
0,4
za kmetijske objekte
(za kmetijske objekte so odstopanja dopustna, a morajo biti v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja utemeljena)
0,2
20%
III./3.1.6./03. OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH ZA OBMOČJA Z OZNAKO SK
180. člen
(tipologija pozidave v SK)
• kmetije,
• enodružinske ali dvodružinske prostostoječe stanovanjske hiše,
181. člen
(oblikovanje objektov v SK)
(1) Tlorisni gabarit: podolgovat tloris.
(5) Ne glede na določila tega člena, lahko na zavarovanih območjih veljajo strožja merila, ki jih določi skrbnik območja/varovanja.
182. člen
(zunanja ureditev v SK)
(1) Oblikovanje okolice objektov se mora prilagajati morfologiji obstoječega prostora in okoliški krajini.
(2) Zasnova zunanje ureditve ob preurejanju obstoječih in nastajanju novih kmetij ter urejanju zasnove stanovanjskih objektov se naj zgleduje po zasnovi obstoječih (avtohtonih) kmetij in naj praviloma ohranja njihovo tradicionalno podobo, kjer so neposredno ob hiši bivalne površine/kmečko dvorišče in utilitarni vrt, sledita sadovnjak in travnik, ki se odpira proti kmetijskim površinam in/ali gozdu.
(3) Za vse zunanje ureditve velja, da naj bodo, s ciljem zagotavljanja trajnostnega razvoja, na območju sajene samo avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo zgolj v utilitarnem vrtu v minimalnem obsegu. Žive meje naj bodo oblikovane neformalno (nestrižene ali le občasno strižene) iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kalina, gaber ipd.); žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese niso dovoljene.
(4) Ograje, v kolikor so potrebne, naj bodo zasnovane kot stari leseni plotovi (bogata dediščina območja) ali pa naj bodo žive meje. Oblika, višina, podoba in materialna obdelava ograj naj se usklajuje s celostno podobo objekta in okolice, medsebojno s sosednjimi ureditvami in skladno s širšim prostorom.
(5) Pri izboru materialov in pri oblikovanju zunanje ureditve naj imajo prednost naravni materiali in naravne barve materialov.
III./3.1.6./04. VELIKOST IN OBLIKA PARCELE NAMENJENE GRADNJI ZA OBMOČJA Z OZNAKO SK
183. člen
(umeščanje / lega objektov v SK)
(1) Umestitev objektov znotraj posamezne kmetije naj sledi zasnovi domov značilni za območje.
III./3.1.7. PODROBNEJŠI PIP IZKLJUČNO ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO »POVRŠINE POČITNIŠKIH HIŠIC (SP)«
184. člen
(1) Stanovanjske površine z oznako SP so območja površin za počitek, namenjena občasnemu bivanju; površine so pretežno že pozidane, znotraj njih so možne zapolnitve vrzeli.
(2) Na območju so možna vzdrževalna dela znotraj obstoječih objektov pod splošnimi pogoji. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji na območjih površin počitniških hišic, bodo na območjih SP določeni z OPPN (glej posebne PIP).
(3) Sprememba namembnosti počitniških objektov v stanovanjska ni dopustna.
185. člen
(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji za SP)
III./3.1.8. PODROBNEJŠI PIP ZA STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE SB, KI S TEM ODLOKOM NISO POSEBEJ OPREDELJENA
186. člen
(skupna določila za SB)
(1) Določila tega poglavja veljajo za stanovanjske površine za posebne namene z oznako SB, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin) in s tem odlokom niso posebej opredeljeni. Dopustni so samo znotraj tistih območij, kjer je to posebej navedeno. Zanje mora biti obvezno izdelan OPPN, ki mora poleg veljavnih predpisov upoštevati strateške usmeritve in splošne PIP tega odloka.
III./3.2. PODROBNEJŠI PIP ZA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
III./3.2.1. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO OSREDNJE OBMOČJE CENTRALNIH DEJAVNOSTI (CU)
187. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako CU, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
III./3.2.1./01. VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO CU
188. člen
(namembnost CU)
(1) Območja centralnih dejavnosti z oznako CU, so osrednja območja centralnih dejavnosti (so območja historičnega jedra ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja).
189. člen
(dopustni objekti in dejavnosti v CU)
(1) Dopustni objekti in dejavnosti na območju osrednjega območja centralnih dejavnosti so zelo raznoliki, zato so dopustne vse tiste dejavnosti, ki niso v tem členu prepovedane.
(2) Nedopustni objekti in dejavnosti:
• 125 – industrijske stavbe in skladišča,
• 1271 – nestanovanjske kmetijske stavbe (velja samo za nove objekte),
• vsi tisti gradbeno inženirski objekti v oddelkih 21 in 22, ki z namensko rabo niso združljivi,
• 23 – kompleksni industrijskih objekti,
• 24201 – vojaški objekti,
• 24203 – odlagališča odpadkov,
• 24204 – pokopališča.
(3) Ne glede na določila drugega odstavka tega člena, se obstoječi objekti v razredu 1271 lahko vzdržujejo in obnavljajo.
190. člen
(dopustne gradnje in druga dela v CU)
(1) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti na območju stanovanj:
• nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s Prilogo 1, da je na parceli ene prostostoječe stanovanjske hiše lahko samo en pomožni objekt stanovanjskih objektov, na parceli dvojčka pa sta lahko skupno največ dva istovrstna nezahtevna objekta.
(2) V okviru drugih dejavnosti, kot je stanovanjska so dopustni samo tisti nezahtevni in enostavni objekti, ki so določeni s splošnimi pogoji, in tisti, ki so nujni sestavni del dejavnosti (npr. pomožni infrastrukturni objekti). Skladiščni prostori za dejavnosti morajo biti urejeni znotraj osnovnega objekta.
(3) Dopustni posegi morajo upoštevati določila glede stopnje izkoriščenosti parcele, določila glede parkiranja in urejanja zelenih površin.
(4) Druge dopustne gradnje in posegi:
• izravnava višin zakonito zgrajenih objektov v nizih in karejih, kadar razlika v višinah objektov ni bila določena z enotno rešitvijo gradnje,
• preureditev podstrešij v stanovanja ali mirne poslovne dejavnosti.
(5) Če se v območju CU nahajajo obstoječi eno- in dvostanovanjski objekti, so na teh objektih dopustne rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, v skladu z določbami za SS. Kadar gre za zapolnitev vrzeli med že zgrajenimi tovrstnimi objekti, je izjemoma dopustna tudi dopolnilna gradnja objektov enakih namembnosti, skladno z določbami za SS.
(6) V stanovanjskih stavbah ob lokalnih cestah in drugih javnih površinah so dopustna javna pritličja.
III./3.2.1./02. VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO CU
191. člen
(velikost objektov v CU)
(1) Velikost objektov, skupaj z nadzidavami in dozidavami, se mora prilagajati obstoječim objektom iste namembnosti v okolici (jih ne sme presegati) in mora biti skladna z oblikovanjem (naklon strehe, slemenitev, gabariti, razmerja stranic in odprtin).
192. člen
(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji za CU)
stanovanjski objekti
nestanovanjski objekti družbenih dejavnosti (izobraževanje, zdravstvo, kultura)
0,40
ostali objekti
III./3.2.1./03. OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE ZA OBMOČJA Z OZNAKO CU
193. člen
(tipologija pozidave v CU)
• Eno-, dvo- ali večstanovanjske stavbe v nizu ali prostostoječe stavbe,
• objekti centralnih dejavnosti,
194. člen
(oblikovanje objektov v CU)
(1) Pri novogradnjah naj se na fasadah v največji meri uporabljajo avtohtoni naravni materiali in naravne barve (beli in sivi do rjavi odtenki).
(2) Pri obnovah fasad historičnih objektov naj se ohranjajo izvirni materiali in dekorativni fasadni elementi. Na zavarovanih objektih dediščine je treba ohranjati oblikovanje v skladu z zahtevami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(3) Kritina naj bo praviloma opečnata do opečnato rdeča ali temno siva, tekstura ne sme biti bleščeča.
(4) Na zavarovanih območjih kulture dediščine je treba objekte oblikovati skladno z zahtevami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
195. člen
(zunanja ureditev v CU)
(1) Zasnova zunanje ureditve mora preseči zgolj tehnične rešitve in mora biti, predvsem ob objektih v javni rabi, kvalitetno in celovito oblikovana.
(2) V okolici objektov naj bodo sajene pretežno avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo premišljeno v minimalnem obsegu. Ob objektih centralnih dejavnosti je obvezno sajenje večjih dreves avtohtonih drevesnih vrst.
(3) Pri izboru materialov pri oblikovanju zunaj ureditve (ograje, tlaki idr.) imajo prednost naravni materiali in nevtralne barve (naravne barve materialov).
(4) Reklamni in informativni napisi se lahko nameščajo skladno s Prilogo 1 in splošnimi določili PIP.
(5) Pri gradnji (izkopi, odvozi gradbenih odpadkov, organizacija gradbišča in izvedba zunanje ureditve) je treba upoštevati ukrepe za minimiziranje emisij toksičnih elementov v okolje.
III./3.2.2. PODROBNEJŠI PIP ZA DRUGA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI BREZ BIVANJA (CUc)
196. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako in CUc, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje.
(2) Območja centralnih dejavnosti z oznako CUc so osrednja območja centralnih dejavnosti brez stanovanj.
(3) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih, na območjih drugih območij centralnih dejavnosti, se izvajajo skladno z določili za območja z oznako CU razen določil, ki se nanašajo na gradnjo novih stanovanjskih objektov (nova stanovanja se v območja ne vnašajo) ali pa so določene za vsako EUP.
III./3.2.3. PODROBNEJŠI PIP ZA »OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI V HISTORIČNEM JEDRU SKUPAJ S STANOVANJI (CUh)
197. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako CUh, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje.
(2) Območja centralnih dejavnosti z oznako CUh so osrednja območja centralnih dejavnosti v historičnem jedru skupaj s stanovanji.
(3) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih, na območjih drugih območij centralnih dejavnosti, so določeni za vsako EUP.
III./3.2.4. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO DRUGA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI (CD)
198. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako CD, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje.
(2) Območja centralnih dejavnosti z oznako CD so druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena centralna dejavnost, stanovanj praviloma ni. Stanovanja so dopustna samo za skrbnika objekta (naprimer skrbnik šole, cerkve itd.)
(3) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel namenjenih gradnji na območjih drugih območij centralnih dejavnosti, so določeni za vsako EUP.
(4) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 1.
III./3.3. PODROBNEJŠI PIP ZA OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
199. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja obstoječih in načrtovanih proizvodnih dejavnosti, za katere je obvezna izdelava OPPN, kar je opisano za vsak EUP posebej.
(2) Posamezna območja industrijske dejavnosti na območju tega OPN so:
• območja IP so območja obstoječe in načrtovane industrijske proizvodnje,
• območja IG so površine za gospodarske cone.
(3) Podrobnosti urejanja teh površin (vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji na območjih proizvodnih dejavnosti), bodo določeni s predvidenimi OPPN.
III./5.02.1 PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO »GOSPODARSKE CONE (IG)«
200. člen
(1) Na površinah za gospodarske cone so dopustne proizvodne (predelovalne) dejavnosti, obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in druge spremljajoče dejavnosti.
(2) Na površinah za gospodarske cone so dopustni naslednji objekti:
• 12510 industrijske stavbe (stavbe za proizvodno obrt in servise);
• 12520 rezervoarji, silosi in skladišča;
• 12303 bencinski servisi;
• 12034 stavbe za druge storitvene dejavnosti;
• 12203 druge upravne in pisarniške stavbe;
• 12301 trgovske stavbe (do 2000 m2);
• 12112 gostilne, restavracije in točilnice, ki služijo temu območju;
• 12420 garažne stavbe ter
• parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike in motorna vozila.
(3) Na površinah za gospodarske cone so dopustni gradbeni inženirski objekti:
• 21, 22 Objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture;
• 23020 Energetski objekti (energetski objekti s pripadajočo opremo in instalacijami) ter
• 24203 Odlagališča odpadkov (zbirni center za odpadke).
(4) Na površinah za gospodarske cone so dopustni nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 1.
(5) Na površinah za gospodarske cone veljajo naslednja merila in pogoji za oblikovanje:
• pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za objekte, ki so zaradi funkcionalnih in tehnoloških zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd). Ti objekti naj se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki;
• za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, pod pogojem vizualne in uporabne skladnosti znotraj kompleksa in čim bolj funkcionalne zasnove stavbe glede na zahteve določene dejavnosti;
• strehe novih objektov s tlorisno površino večjo od 2.000 m2, je treba urediti kot zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa, predvidenega v objektu, oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni možna;
• fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, obvezno oblikovane bolj razgibano ali členjeno, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavlja kakovostna prepoznavna podoba urbanega javnega ambienta;
• poslovno upravne, administrativne, prodajne in druge dejavnosti naj se organizirajo ob javnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov.
(6) Za zunanje ureditve veljajo naslednja merila in pogoji:
• na gradbenih parcelah, kjer je predviden poseg v prostor, je treba zagotoviti zadostne zunanje površine za nemoteno opravljanje dejavnosti, hkrati se zagotavlja parkovne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 10 % območja.
III./5.02.2 PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO »POVRŠINE ZA INDUSTRIJO (IP)«
(1) Površine za industrijo so pretežno namenjene industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(2) Na površinah za industrijo so dopustni naslednji objekti:
• 12510 industrijske stavbe;
(3) Na površinah za industrijo so dopustni gradbeni inženirski objekti:
• 21, 22 objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture;
• 23020 energetski objekti (energetski objekti s pripadajočo opremo in instalacijami) ter
• 24203 odlagališča odpadkov (zbirni center za odpadke).
(4) Na površinah za industrijo in so dopustni nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 1.
(5) Na površinah za industrijo veljajo naslednja merila in pogoji za oblikovanje:
(6) Za zunanje ureditve na površinah za industrijo in gospodarske cone veljajo naslednja merila in pogoji:
• na gradbenih parcelah, kjer je predviden poseg v prostor, je treba zagotoviti zadostne zunanje površine za nemoteno opravljanje dejavnosti;
• zagotovi naj se parkovne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 10 % območja.
III./5.02.3 POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO (IK)
(1) Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo so dopustne kmetijsko proizvodne dejavnosti.
(2) Dopustna je gradnja objektov za potrebe kmetijstva ter s kmetijstvom povezane predelovalne dejavnosti, obdelava in predelava lesa ter spremljajoče dejavnosti trgovine in storitev, prometa in skladiščenja, kadar te dejavnosti dopolnjujejo izvajanje osnovne kmetijske ali s kmetijstvom povezane dejavnosti:
• 1271 ne-stanovanjske kmetijske stavbe;
• 1230 stavbe za trgovske in storitvene dejavnosti - izhajajoče iz kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva.
(3) Gradbeni inženirski objekti:
• 21, 22 objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.
(4) Nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Priloga 1.
III./3.4. PODROBNEJŠI PIP ZA POSEBNA OBMOČJA
III./3.4.1. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO POVRŠINE ZA TURIZEM (BT)
201. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja površin za turizem z oznako BT, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
(2) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ter velikost in oblika parcel namenjenih gradnji, so določeni za vsako EUP, kjer se pojavljajo, posebej (glej poglavje III./4).
III./3.4.2. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO POVRŠINE ZA TURIZEM (BTp)
202. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za vsa območja planinskih koč z oznako BTp, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
(2) Dovoljena je rušitev objekta, novogradnja ali rekonstrukcija. Območje s tem OPN določenega stavbnega zemljišča se obravnava kot zemljišče namenjeno gradnji.
(3) Vzdrževalna dela se lahko izvajajo skladno z veljavnimi predpisi.
(4) Zaradi lege v občutljivem naravnem okolju in zaradi tradicije planinstva, pa tudi posebnosti posamezne planinske koče in njene okolice mora biti za vsako rekonstrukcijo ali novogradnjo posamezne planinske koče izveden javni natečaj. Javni natečaj mora biti izveden na osnovi programskih izhodišč, ki jih ob upoštevanju splošnih PIP, podrobnejših PIP za posamezno EUP in zahtev strateškega dela tega OPN pripravijo strokovnjaki s področja arhitekture, krajinske arhitekture ter skrbniki naravne in kulturne dediščine območja skupaj s predstavniki Planinske zveze Slovenije in lokalne skupnosti.
(5) Stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji je:
0,6
ni določeno
III./3.5. PODROBNEJŠI PIP ZA OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
203. člen
(skupna določila za ZS, ZP, ZD, ZDp, ZK)
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem ter izboljšanju kakovosti bivanja, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno EUP in PEUP znotraj nje. Taka območja so:
• površine za oddih, rekreacijo in šport z oznako ZS,
• parki z oznako ZP,
• druge urejene zelene površine z oznako ZD,
• zelena parkirišča z oznako ZDp in
• pokopališča z oznako ZK.
(2) Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
III./3.5.1. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO »POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT (ZS)«
204. člen
(1) Površina z oznako ZS so površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem. Njihove spremljajoče dejavnosti so lahko različne kulturne, izobraževalne in razvedrilne dejavnosti, gostinstvo in turizem ter druge dejavnosti, ki služijo tem območjem.
(2) Znotraj naselij je dopustna gradnja večjih športnih igrišč in drugih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, zunaj naselij pa le gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov: manjših športno rekreacijskih površin ter spremljajočih pomožnih objektov v javni rabi, razen če je s tem odlokom drugače določeno.
(3) Dopustna je postavitev:
• Pomožnih javnih objektov: stavbe so lahko pritlični objekti enostavne zasnove v kategoriji enostavnih ali nezahtevnih objektov za potrebne dopustnih dejavnosti. Znotraj naselij skladno z značilnostmi okoliške gradnje, v ruralnem prostoru pa skladno z značilnostmi tradicionalne arhitekture. Parcelacija mora upoštevati potrebe za izvajanje dopustnih dejavnosti. FZ_ZG in FI_ZG sta lahko največ 0,1.
• Nezahtevnih in enostavnih objektov, skladno s Prilogo 1.
(4) Obstoječe ureditve se lahko ohranjajo, v kolikor se spreminjajo, je obvezna izdelava načrta krajinske arhitekture za celotno območje PEUP oz. EUP.
(5) Vse odprte površine morajo biti protiprašno urejene: utrjene površine morajo biti tlakovane ali asfaltirane, ostale površine pa zatravljene in/ ali zasajene z vegetacijo.
III./3.5.2. PODROBNEJŠI PIP ZA OBMOČJA Z OZNAKO »PARKI (ZP)«
205. člen
(1) Površina z oznako ZP so parkovne površine za katere, poleg določil, tega člena veljajo tudi določila 204. člena, kadar ni s posebnimi PIP drugače določeno.
(2) Zasnova parkovnih površin mora presegati zgolj tehnične in hortikulturne/vrtnarske rešitve in mora biti kvalitetno oblikovana in vzdrževana, prilagojena morfologiji območja.
(3) Obstoječe ureditve se lahko ohranjajo, v kolikor se spreminjajo, je obvezna izdelava načrta krajinske arhitekture za celotno območje PEUP oz. EUP.
(4) Vse odprte površine morajo biti protiprašno urejene: utrjene površine morajo biti tlakovane ali asfaltirane, ostale površine pa zatravljene in/ali zasajene z vegetacijo.
III./3.5.3. PODROBNEJŠI PIP ZA OBMOČJA Z OZNAKO »DRUGE UREJENE ZELENE POVRŠINE (ZD, ZDp)«
206. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako ZD, druge urejene zelene površine in območja z oznako ZDp, zelena parkirišča, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje.
(2) Površina z oznako ZD so druge urejene zelene površine, ki so urejene kot zelene površine, načeloma bolj ali manj sonaravno:
• Dopustna je ureditev povezovalnih kolesarskih in pešpoti ter minimalna urbana oprema.
• Lahko so urejena kot otroška igrišča z uporabo naravnih elementov, kot so kamni in debla ter z modulacijo terena in zasaditvijo.
• Lahko so zelene varovalne površine zasnovane sonaravno, kot vizualna in/ali protihrupna bariera, kot erozijska zaščita, kot cenzura med različnimi rabami, kot obvodni svet idr.
• Dopustna je kmetijska raba prostora v omejenem obsegu.
(3) Površina z oznako ZDp so zelena parkirišča, ki so namenjena občasnemu intenzivnejšemu parkiranju - parkiranje je pogojeno z dejavnostjo in je zaradi nje samo občasno uporabno ali pa je njegova lega v bližini večjih zelenih površin. Zato mora biti delež za vodo nepropustnih in neozelenjenih površin omejen na minimum (nujne dovozne poti). Vse ostale utrjene površine morajo biti izvedene z vodopropustnimi materiali.
(4) Vse odprte površine morajo biti protiprašno urejene: utrjene površine morajo biti tlakovane ali asfaltirane, ostale površine pa zatravljene in/ ali zasajene z vegetacijo.
III./3.5.4. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO »POKOPALIŠČA (ZK)«
207. člen
(1) Površina z oznako ZK so pokopališča. Na območju je dopustna samo pokopališka dejavnost oz. izvajanje gospodarske javne službe, namenjene vzdrževanju pokopališča, pokopom in izvajanju spomina na mrtve.
(2) Na območju so, v kolikor ni drugače določeno, dopustni objekti za potrebe izvajanja dejavnosti:
• 24204 - pokopališča,
• 12722 - pokopališke stavbe in spremljajoči objekti
• nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1.
(3) Na obstoječih površinah pokopališč so dopustni vsi z veljavnimi dovoljenji dopustni posegi. V primeru širitve pokopališča je, v kolikor ni predvidena izdelava OPPN in širitev ne presega 30 % obstoječega pokopališča, dopustno izvajanje dejavnosti pokopališča, skladno z določili tega člena samo na podlagi celovitega krajinskoarhitekturnega načrta.
III./3.6. PODROBNEJŠI PIP ZA OBMOČJA INFRASTRUKTURE
208. člen
(1) Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
(2) Umeščanje infrastrukturnih ureditev in objektov v prostor mora poleg potrebnih tehničnih zahtev obvezno upoštevati omejitve in občutljivost prostora.
III./3.6.1. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO OBMOČJA »POVRŠINE CEST (PC) IN OSTALE PROMETNE POVRŠINE (PO)«
209. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako PC, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje.
(2) Območje prometnih površin z oznako PC so območja pomembnejših obstoječih in/ali načrtovanih prometnih povezav in spremljajočih objektov in naprav znotraj strnjenih poselitvenih območij in površine državnih cest.
(3) Znotraj območij obstoječih in načrtovanih prometnih površin veljajo režimi varovanja in načini urejanja predpisani z veljavno zakonodajo ter s tem odlokom opredeljeni splošni PIP in posebni PIP za posamezne EUP.
(4) Če ni drugače določeno, so možna manjša odstopanja v poteku načrtovanih in obstoječih cest, v smislu izboljšanja poteka cest in večje varnosti v prometu.
(5) Ostale prometne površine (PO) so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa. Dopustni objekti so: odprta parkirišča, parkirne površine za avtobuse in nezahtevni in enostavni objekti, skladno s Prilogo 1.
III./3.6.2. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE (T)
210. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako T, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
(2) Območja komunikacijske infrastrukture so območja tistih objektov komunikacijske infrastrukture, ki so zunaj naselij kot samostojne enote z opredeljenimi stavbnimi zemljišči.
(3) Znotraj območij obstoječih in načrtovanih objektov komunikacijske infrastrukture veljajo režimi varovanja in načini urejanja, predpisani z veljavno zakonodajo ter s tem odlokom opredeljeni splošni PIP in posebni PIP za posamezne EUP.
III./3.6.3. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE (E)
211. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako E, če niso v nasprotju s posebnimi PIP, za posamezno EUP in PEUP znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
(2) Posebna območja z oznako E so območja energetske infrastrukture za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike.
(3) Znotraj območij obstoječe in načrtovane energetske infrastrukture veljajo režimi varovanja in načini urejanja predpisani z veljavno zakonodajo ter s tem odlokom opredeljeni splošni PIP in posebni PIP za posamezne EUP.
III./3.6.4. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE (O, Oi, Od)
212. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja okoljske infrastrukture z oznako Oi (čistilne naprave) in območje z oznako Od (odlagališče nevarnih odpadkov) oz. za območja tistih objektov okoljske infrastrukture (O), ki so opredeljeni kot samostojne enote (EUP ali PEUP) z opredeljenimi stavbnimi zemljišči. Znotraj območij obstoječih in načrtovanih objektov okoljske infrastrukture veljajo režimi varovanja in načini urejanja, predpisani z veljavno zakonodajo ter s tem odlokom opredeljeni splošni PIP in posebni PIP za posamezne EUP.
(2) Na območju Od se lahko odvijajo dejavnosti, skladno s pridobljenimi dovoljenji in soglasji. Za spremembe znotraj območja veljajo določila posebnih PIP za posamezno EUP.
(3) Za območja z oznako Oi (območja čistilne naprave) veljajo določila posebnih PIP za posamezne EUP.
III./3.7. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA POVRŠIN RAZPRŠENE POSELITVE
III./3.7.1. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO POVRŠINE KMETIJ (Aa)
213. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako Aa, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
III./3.7.1./01. VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO Aa
214. člen
(namembnost Aa)
(1) Površine razpršene poselitve z oznako Aa, so območja površin kmetij (celki in druge samotne kmetije ali manjši zaselki kmetij), namenjena stalnemu bivanju in kmetijski dejavnosti brez ali z dopolnilnimi dejavnostmi kmetij, kjer kmetije absolutno prevladujejo, ki so pretežno že pozidane in so znotraj njih možne zapolnitve vrzeli.
215. člen
(dopustni objekti in dejavnosti v Aa)
• 11100 - enostanovanjske stavbe za potrebe kmetije,
• 11210 - dvostanovanjske stavbe za potrebe kmetije,
• 12112 – gostilne (do 150 m2 BTP) kot del dopolnilne dejavnosti kmetije,
• 12120 – druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, kot del dopolnilne dejavnosti kmetije,
(2) Pogojno so na območju kmetije dopustne tudi naslednje dejavnosti:
• neposredna navezanost na lokalno cesto ali višjo kategorijo ceste v naselju,
• uvajanje dejavnosti ne sme spreminjati pogojev bivanja za sosednje parcele in pogojev za kmetijsko dejavnost na celotnem območju.
216. člen
(dopustne gradnje in druga dela v Aa)
(1) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so opredeljeni v Prilogi 1.
(2) Spremembe namembnosti posameznih objektov, so dopustne znotraj za to območje predpisanih dejavnosti iz 215. člena, upoštevajoč ostala določila tega poglavja.
III./3.7.1./02. VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO Aa
217. člen
(velikost objektov v Aa)
(1) Največja dovoljena etažnost: do (K)+P+1+(M). Izjemoma so lahko višine drugačne, v primeru obnove, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječega legalno zgrajenega objekta.
(4) Pri novogradnji posameznih stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb, kot nadomestni gradnji (porušitev obstoječih objektov) znotraj območja iste kmetije, se višina novega objekta prilagaja višini obstoječih objektov enake namembnosti te kmetije.
218. člen
(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji za Aa)
(1) Stopnja izkoriščenosti, delež zelenih površin in faktor izrabe niso enotno opredeljeni.
III./3.7.1./03. OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH ZA OBMOČJA Z OZNAKO Aa
219. člen
(tipologija pozidave v Aa)
Dopustna tipologija pozidave:
• enodružinske ali dvodružinske prostostoječe stanovanjske hiše kmetij,
• drugi objekti, v skladu z dopustnimi dejavnostmi.
220. člen
(oblikovanje objektov v Aa)
(1) Pri novogradnjah stanovanjskih stavb, ali stavb v okviru dopustnih dejavnosti, se upošteva tlorisni gabarit: podolgovat tloris z razmerjem stranic od 1:1,2 do 1:2.
(2) Strehe stanovanjskih objektov: simetrične dvokapnice z naklonom od 38o–45o, z dopustno izvedbo čopov. Naklon strešin je lahko drugačen, če gre za obnovo, rekonstrukcijo ali gradnjo na mestu prej odstranjenega legalno zgrajenega in tradicionalno oblikovanega objekta. Nestanovanjski objekti (v okviru kmetije) imajo lahko izjemoma drugačno strešino, če to izhaja iz tehničnih zahtev načrtovanega objekta.
(3) Vsi novi objekti, ne glede na namembnost, morajo biti zasnovani tako, da sledijo značilnostim tradicionalne arhitekture: v gabaritih in njihovih medsebojnih razmerjih, oblikovalskih elementih, enostavni, ortogonalni zasnovi, v naravnih materialih, barvah, ki izhajajo iz značilnih materialov (opeka, pigmentiran omet, beljene površine, povečini lesene obloge, kamen), slemenitvi, enostavni dvokapni strehi značilnega naklona z dopustnimi čopi (brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik), s kritino, ki je lesena (skodle oz. »šikelni«), opečna ali betonska.
(4) Ohranjajo se kvalitetno oblikovani oz. kvalitetno zasnovani objekti kmečkih domov, z značilno identiteto kmečkih objektov koroške regije.
(5) Ne glede na določila drugega odstavka tega člena, lahko na zavarovanih območjih veljajo strožja merila, ki jih določi skrbnik območja/varovanja.
221. člen
(zunanja ureditev v Aa)
(2) Zasnova zunanje ureditve ob preurejanju obstoječih in nastajanju novih kmetij, naj se zgleduje po zasnovi obstoječih kmetij in naj praviloma ohranja njihovo tradicionalno podobo, kjer so neposredno ob hiši bivalne površine/kmečko dvorišče in utilitarni vrt, sledita sadovnjak in travnik, ki se odpira proti kmetijskim površinam in /ali gozdu.
(3) Za vse zunanje ureditve velja, da naj bodo, sajene samo avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo zgolj v utilitarnem vrtu v minimalnem obsegu. Žive meje naj bodo oblikovane neformalno (nestrižene ali le občasno strižene) iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst (kalina, gaber ipd.). Žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese niso dovoljene.
(4) Ograje, v kolikor so potrebne, naj bodo zasnovane kot avtohtone oblike lesenih plotov (špevtnast plot ipd.) ali pa naj bodo žive meje, oblikovane skladno z določili tretjega odstavka tega člena.
(5) Pri izboru materialov (ograje, tlaki idr.) imajo prednost naravni, avtohtoni materiali in nevtralne barve (naravne barve materialov).
III./3.7.1./04. VELIKOST IN OBLIKA PARCELE NAMENJENE GRADNJI ZA OBMOČJA Z OZNAKO Aa
222. člen
(1) Velikost in oblika parcele namenjene gradnji se morata prilagajati morfologiji obstoječega prostora. Velikost in oblika parcele morata upoštevati značilno zemljiško delitev in se morata temu v največji možni meri prilagajati.
(2) Umestitev objektov znotraj posamezne kmetije na parcelo mora slediti značilnostim območja.
III./3.7.2. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO POVRŠINE KMETIJ IN NEKMETIJSKIH STANOVANJSKIH OBJEKTOV (Ak)
223. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako Ak, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
III./3.7.2./01. VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO Ak
224. člen
(namembnost Ak)
(1) Površine razpršene poselitve z oznako Ak so območja površin kmetij in stanovanjskih objektov (celki in druge samotne kmetije ali manjši zaselki kmetij s stanovanjskimi objekti) namenjena stalnemu bivanju in kmetijski dejavnosti brez ali z dopolnilnimi dejavnostmi kmetij ter počitniških hiš. Slednje so praviloma nastale iz obstoječih (pomožnih) kmetijskih objektov.
225. člen
(dopustni objekti in dejavnosti v Ak)
• 12112 – gostilne (do 150m2 BTP), kot del dopolnilne dejavnosti kmetije,
• 12740 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe, za dopolnile dejavnosti kmetije (drobne obrti, trgovina na drobno ipd.)
226. člen
(dopustne gradnje in druga dela v Ak)
(1) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 1.
(2) Spremembe namembnosti posameznih objektov, so dopustne znotraj za to območje predpisanih dejavnosti, upoštevajoč ostala določila OPN.
(3) Spremembe namembnosti stanovanjskih stavb v kmetije so želene in dopustne, vendar samo na način, da to ni moteče za obstoječe bivalne pogoje okoliških stanovanjskih objektov.
III./3.7.2./02. VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO Ak
227. člen
(velikost objektov v Ak)
(4) Pri novogradnji posameznih stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb, kot nadomestni gradnji (porušitev obstoječih objektov) znotraj območja iste kmetije, se višina novega objekta prilagaja višini obstoječih objektov (predvsem objektov enake namembnosti) te kmetije.
228. člen
(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji v Ak)
III./3.7.2./03. OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE ZA OBMOČJA Z OZNAKO Ak
229. člen
(tipologija pozidave v Ak)
230. člen
(oblikovanje objektov v Ak)
(1) Pri novogradnjah stanovanjskih stavb ali stavb v okviru dopustnih dejavnosti, se upošteva tlorisni gabarit: podolgovat tloris z razmerjem stranic od 1:1,2 do 1:2.
(2) Strehe stanovanjskih objektov: simetrične dvokapnice z naklonom od 38o– 45o.z dopustno izvedbo čopov. Naklon strešin je lahko drugačen, če gre za obnovo, rekonstrukcijo ali gradnjo na mestu prej odstranjenega legalno zgrajenega in tradicionalno oblikovanega objekta. Nestanovanjski objekti (v okviru kmetije) imajo lahko izjemoma drugačno strešino, če to izhaja iz tehničnih zahtev načrtovanega objekta.
(3) Novi objekti morajo slediti značilnostim tradicionalne arhitekture v gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, ortogonalni in racionalni zasnovi, naravnih materialih in osnovnih barvah, ki izhajajo iz značilnih materialov (opeka, pigmentiran omet, beljene površine, povečini lesene obloge, kamen), slemenitvi, enostavni dvokapni strehi značilnega naklona z dopustnimi čopi (brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik), s kritino, ki je lesena (skodle oz. »šikelni«), opečna ali betonska.
(4) Ne glede na določila tega člena, lahko na zavarovanih območjih veljajo strožja merila, ki jih določi skrbnik območja/varovanja.
231. člen
(zunanja ureditev v Ak)
(2) Zasnova zunanje ureditve ob preurejanju obstoječih in nastajanju novih kmetij, naj se zgleduje po zasnovi obstoječih kmetij in naj praviloma ohranja njihovo tradicionalno podobo, kjer so neposredno ob hiši bivalne površine/kmečko dvorišče in utilitarni vrt, sledita sadovnjak in travnik, ki se odpira proti kmetijskim površinam in / ali gozdu.
(3) Za vse zunanje ureditve velja, da naj bodo, sajene samo avtohtone rastlinske vrste, tujerodne naj se uporabljajo zgolj v utilitarnem vrtu v minimalnem obsegu. Žive meje naj bodo oblikovane neformalno (nestrižene ali le občasno strižene) iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kalina, gaber ipd.). Žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (oboje pogosto imenovano kar ciprese) niso dovoljene.
III./3.7.2./04. VELIKOST IN OBLIKA PARCELE NAMENJENE GRADNJI ZA OBMOČJA Z OZNAKO Ak
232. člen
(umeščanje/lega objektov v Ak)
(1) Velikost in oblika parcele namenjene gradnji ni enotno opredeljena.
(2) Umestitev objektov znotraj posamezne kmetije na parcelo naj sledi zasnovi domov, značilni za obravnavano območje.
III./3.7.3. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO POVRŠINE NEKMETIJSKIH STANOVANJSKIH OBJEKTOV IN POČITNIŠKIH HIŠIC (As)
233. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako As, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
III./3.7.3./01. VRSTE POSEGOV V PROSTOR IN NJIHOVA NAMEMBNOST ZA OBMOČJA Z OZNAKO As
234. člen
(namembnost As)
(1) Površine razpršene poselitve z oznako As so območja površin kmetijskih in nekmetijskih stanovanjskih objektov in počitniških hiš (površine hiš, nastale na območju nekdanjih, praviloma kmetijskih (pomožnih) objektov ali nove površine praviloma legalnih objektov, nastale v preteklosti), namenjena stalnemu bivanju in kmetijski dejavnosti brez ali z dopolnilnimi dejavnostmi kmetij ter počitniških hiš, ki so pogosto nastale iz obstoječih (pomožnih) kmetijskih objektov, ki so pretežno že pozidane in so znotraj njih možne zapolnitve vrzeli.
235. člen
(dopustni objekti in dejavnosti v As)
• 12112 – gostilne (do 150 m2 BTP), kot del dopolnilne dejavnosti kmetije,
236. člen
(dopustne gradnje in druga dela v As)
III./3.7.3./02. VELIKOST IN ZMOGLJIVOST OBJEKTOV ZA OBMOČJA Z OZNAKO As
237. člen
(velikost objektov v As)
238. člen
(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji za As)
III./3.7.3./03. OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE OB NJIH ZA OBMOČJA Z OZNAKO As
239. člen
(tipologija pozidave v As)
• počitniške hiše,
240. člen
(oblikovanje objektov v As)
(2) Pri novogradnjah stanovanjskih stavb, ali stavb v okviru dopustnih dejavnosti, se upošteva tlorisni gabarit: podolgovat tloris z razmerjem stranic od 1:1,2 do 1:2.
(3) Strehe stanovanjskih objektov: simetrične dvokapnice z naklonom od 38o-45o, naklon strešin je lahko drugačen, če gre za obnovo, rekonstrukcijo ali gradnjo na mestu prej odstranjenega legalno zgrajenega objekta in je skladen s poprej odstranjenim objektom. Nestanovanjski objekti (v okviru kmetije) imajo lahko izjemoma drugačno strešino, če to izhaja iz tehničnih zahtev načrtovanega objekta.
(4) V območjih s prevladujočo avtohtono obliko poselitve, kjer so prisotni kvalitetno oblikovani oz. kvalitetno zasnovani objekti kmečkih domov, morajo slediti značilnostim tradicionalne arhitekture v gabaritih, oblikovalskih elementih, enostavni, ortogonalni in racionalni zasnovi, naravnih materialih in osnovnih barvah, ki izhajajo iz značilnih materialov (opeka, pigmentiran omet, beljene površine, povečini lesene obloge, kamen), slemenitvi, enostavni dvokapni strehi z dopustnimi čopi značilnega naklona (brez za ta prostor motečih strešnih svetlobnih elementov trikotnih in polkrožnih oblik), s kritino, ki je lesena (skodle oz. »šikelni«), opečna ali betonska.
(5) Ne glede na določila tega člena lahko na zavarovanih območjih veljajo strožja merila, ki jih določi skrbnik območja/varovanja.
241. člen
(zunanja ureditev v As)
III./3.7.3./04. VELIKOST IN OBLIKA PARCELE NAMENJENE GRADNJI ZA OBMOČJA Z OZNAKO As
242. člen
(umeščanje/lega objektov v As)
(2) Umestitev objektov znotraj posamezne kmetije na parcelo mora slediti zasnovi domov značilni za obravnavano območje. Zasnova nekmetijskih stanovanjskih objektov in dopustnih pomožnih stanovanjskih objektov mora biti enaka kot zasnova kmetij.
III./3.7.4. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO POVRŠINE NEKDANJE RUDARSKE ALI GOZDARSKE POSELITVE V RURALNEM OKOLJU (Ar)
243. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako Ar, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo predvsem posebni PIP, kar ni določeno z njimi pa opredeljujejo splošni PIP.
(2) Dopustna tipologija pozidave:
• večstanovanjske stavbe, v kolikor so bile v določeni EUP že prisotne.
(3) Pri urejanju stare rudarske ali gozdarske pozidave je pomembno upoštevanje morfologije rudarske poselitve kot pomembne kulturne dediščine tega območja. Obvezna je ohranitev starih rudarskih objektov v smislu ohranjanja njihovih volumnov in gabaritov, naklonov in slemenitev streh, značilnih detajlov, barv in materialov, razmerij, velikosti in razporeditev vrat in oken. Zaradi zagotavljanja kvalitete bivanja, ki jo predpisuje sodobna zakonodaja, so spremembe sicer dopustne, a morajo biti zasnovane tako, da ohranjajo značilno podobo stavb.
(4) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel namenjenih gradnji na območjih površin nekdanje rudarske ali gozdarske poselitve so, skladno s tretjim odstavkom tega člena, določeni za vsak EUP posebej.
III./3.8. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ (K)
III./3.8.1. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K1 IN K2
244. člen
(1) Območja podrobnejše namenske rabe z oznako K1 so najboljša kmetijska zemljišča, ki so namenjena kmetijski pridelavi, območja K2 so druga območja kmetijskih zemljišč, namenjena kmetijski pridelavi.
(2) Poleg splošnih PIP v zvezi z dopustno gradnjo in vrsto del na območjih razpršene gradnje (83. člen), je na območju K1 in K2 dopustno tudi:
• agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
• enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti;
• objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;
• čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2;
• staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2;
• pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);
• pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;
• raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;
• začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:
• oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
• začasna tribuna za gledalce na prostem,
• premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik);
• opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);
• začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s področnim predpisom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
• dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki:
• ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
• je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali
• ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;
• gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:
• daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in
• lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje;
• rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste;
• nasipavanje kmetijskih zemljišč zaradi izboljšanja tal za kmetijsko proizvodnjo na podlagi soglasja pristojne službe za kmetijstvo, na območju varovanja naravne dediščine in voda pa tudi pristojnih služb za varovanje narave in upravljanje z vodami.
(3) Ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, lahko staje ter enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu:
• najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali
• najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.
(4) Poleg zgoraj navedenih objektov, so določeni dopustni nezahtevni in enostavni objekti navedeni tudi v Prilogi 1.
(5) Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena so čebelnjaki zunaj območij kmetij lahko postavljeni samo izjemoma, skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Čebelnjaki izven območja kmetij morajo biti prenosni, izjemoma so lahko stacionarni, postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev čebelnjakov je dopustna na obrobju naselja oziroma razpršene poselitve, vendar ne ob pašnikih, na katerih se pase živina. Postavitev znotraj naselij in površin razpršene poselitve, ali na lokacijah, na katerih bi čebele ogrožale prebivalce, pešce ali ostali promet ob čebelnjaku, je dopustna ob izvedbi predhodnih omilitvenih ukrepov, kot so zasaditve gostih dreves ali visoke žive meje pred čebelnjak. Na območjih kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč je postavitev premičnega ali stalnega čebelnjaka dopustna pod pogojem, da se za lokacijo postavitve čebelnjaka pridobi pozitivno mnenje strokovne svetovalne službe za to področje.
(6) Na območju K2 so s soglasjem pristojnega nosilca s področja upravljanja voda in pristojne službe za varovanje narave, dopustni tudi vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč.
(7) Ne glede na določila tega člena so rastlinjaki zunaj območij kmetij lahko postavljeni samo izjemoma (kadar znotraj območja kmetije ni ustrezne lokacije) in samo kot del kmetijske površine zunaj območij varovanj naravne in kulturne dediščine. Rastlinjaki ne smejo biti zasnovani kot prodajni prostor, njihova konstrukcija mora biti prenosna.
(8) Ne glede na določila tega člena, je izvajanje posegov na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, dopustno samo pod pogoji in s soglasjem pristojne službe za varstvo narave. Na območjih hidroloških naravnih vrednot ni dopustno poseganje v (5 m) priobalni pas, kjer se ohranja obrežno avtohtono lesno vegetacijo.
(9) Na območjih ohranjanja narave naj se v največji možni meri ohranja ekstenzivna raba površin. Ohranjajo se ekstenzivna travišča, mejice, obmejki ter gozdni otoki. Kmetijska dejavnost in raba naj se prilagodita naravnim razmeram in ohranjanju habitatnih tipov travišč.
III./3.8.2. PODROBNEJŠI PIP ZA DOLOČENA OBMOČJA Z OZNAKO OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K1 IN K2
245. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za EUP CR3, PP5 in PP14/2, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje.
(2) Na območjih je ob zagotavljanju nemotene kmetijske rabe, dopustna uporaba zemljišča za turistične ter športne in rekreacijske namene (npr. smučišče, zimske tekaške proge, prireditve na prostem). Podrobnosti rabe in obveznosti lastnikov zemljišč in uporabnikov se določijo z OPPN.
(3) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 1.
III./3.9. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
III./3.9.1. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G
246. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za območja z oznako G, če niso v nasprotju s posebnimi PIP za posamezno EUP in PEUP znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
(2) Območja podrobnejše namenske rabe z oznako G so območja gozdov. To so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem, namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so skladno z zakonodajo določena kot gozd.
(3) Na območjih G je objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti.
(4) Poleg splošnih PIP v zvezi z dopustno gradnjo in vrsto del je na območju G dopustno izvajati:
• gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno z zakonom, ki ureja gozdove,
• sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja,
• gradnja suhih vodnih zadrževalnikov.
(5) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 1. Za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov v gozdu ali gozdnem prostoru je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove.
(6) V kolikor ni v nasprotju z veljavnimi predpisi in drugimi določili tega odloka so, v soglasju s strokovno gozdarsko službo ter skladno z opredelitvijo in pogoji v 82. členu, dopustni:
• pomožni kmetijsko gozdarski objekti - prednostno se lahko gradijo le objekti, ki so povezani z gospodarjenjem z gozdovi, razen na območjih s tradicionalno razvitim čebelarjenjem na gozdnih površinah (Jazbina), kjer je mogoče postavljati čebelnjake;
• manjše športne in rekreacijske površine na območjih gozdov z izrazito socialno funkcijo;
• pomožni objekti za različne namene in pomožni varovalni objekti po potrebi;
• opremljanje prostora s tistimi elementi, ki niso stavbe in so namenjeni informiranju obiskovalcev, poučevanju ali orientiranju, rekreaciji in otroški igri;
• pomožni javni objekti, ki niso stavbe;
• začasni objekti, namenjeni prireditvam (npr. oder z nadstreškom), ki so takoj po prireditvi odstranjeni;
• izjemoma tudi pomožni infrastrukturni objekti in pomožne prometne površine, razen parkirišč.
(7) Ne glede na določila tega člena so čebelnjaki zunaj območij kmetij lahko postavljeni samo izjemoma (kadar znotraj območja kmetije ni ustrezne lokacije).
(8) Posegi na površine gozdov s poudarjenimi ekološkimi funkcijami, so dopustni skladno z veljavnimi predpisi s področja upravljanja z gozdovi. Gradnja gozdnih prometnic v priobalnem pasu vodotoka, ki ima status hidrološke naravne vrednote, ni dopustna. V hudournikih, občasno namočenih strugah in povirjih se ob izvajanju gospodarjenja z gozdom ne spreminja hidroloških razmer.
(9) Umeščanje infrastrukturnih, energetskih ter drugih objektov in naprav je potrebno prilagoditi naravnim prvinam krajine. V gozd in gozdni prostor morajo biti umeščeni tako, da so čim manj prizadete funkcije gozdov.
(10) Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče, kot jo določa OPN, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja, ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede pristojna služba za upravljane z gozdovi.
(11) Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne bodo povzročili poslabšanja pogojev za gospodarjenje z gozdovi ali ogrozili funkcij gozdov:
• vsi novozgrajeni objekti morajo biti odmaknjeni eno drevesno višino (20 do 30 m) od gozdnega roba,
• ob rekonstrukciji javnih cest, ki potekajo po gozdu, je potrebno urediti obstoječe priključke gozdnih vlak in deponije za skladiščenje lesa.
(12) Za krčitev gozdov v kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje pristojne službe za upravljanje z gozdovi. Na območju krčitve gozda, kjer so prisotni posebni habitati rastlinskih in živalskih vrst, se ohranja ekstenzivna raba kmetijskih zemljišč, podiranje dreves pa naj se izvaja izven glavne gnezditvene sezone.
(13) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad. Urejeni morajo biti na mestih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi.
(14) Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora ali njegovo poudarjeno funkcijo, ni dovoljeno.
III./3.9.2. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA VAROVALNIH GOZDOV (Gv) IN GOZDNIH REZERVATOV (Gr)
247. člen
(1) Območja podrobnejše namenske rabe z oznako Gv in Gr so območja varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov, ki so skladno s področnim predpisom posebej varovana.
(2) Posegi v varovalne gozdove so dopustni izjemoma na podlagi pridobljenega dovoljenja pristojnega ministrstva, pristojnega za gozdove.
(3) Posegi na območjih gozdnih rezervatov so prepovedani, saj morajo biti ta območja prepuščena naravnemu razvoju.
III./3.9.3. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA GOZDOV S POTENCIALOM KMETIJSTVA (Gk)
248. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za vsa območja z oznako Gk, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno EUP in manjše območje znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
(2) Za območja Gk veljajo vsa določila, ki veljajo za območja z oznako G (246. člen).
(3) Gk so gozdovi s kmetijskim potencialom, ki so v preteklosti že bili v kmetijski rabi, zato so s soglasjem pristojne službe za upravljanje z gozdovi v teh območjih dopustne večje krčitve za namene kmetijstva (prednostno usmerjanje krčitev v območja Gk). Na območju krčitve gozda, kjer so prisotni posebni habitati rastlinskih in živalskih vrst, se ohranja ekstenzivna raba kmetijskih zemljišč, podiranje dreves pa naj se izvaja izven glavne gnezditvene sezone.
III./3.10. PODROBNEJŠI PIP ZA OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA
III./3.10.1. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO »OBMOČJA CELINSKIH VODA (VC)«
249. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za vsa območja z oznako VC, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno EUP in manjše območje znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
(2) Območja podrobnejše namenske rabe z oznako VC so površine vodnih zemljišč, namenjene površinskim vodam in dejavnostim, vezanim na rabo površinskih voda.
(3) Na območjih VC je objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti.
(4) Poleg splošnih PIP v zvezi z dopustno gradnjo in vrsto del (80. člen) je na območju VC dopustna tudi gradnja objektov javne infrastrukture, objektov potrebnih za rabo voda, zagotovitev varstva pred utopitvami, objektov namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, objektov namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, gradnja brvi in mostov ter izvajanje ukrepov, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepov, ki se nanašajo na ohranjanje narave ter urejanje vstopno izstopnih mest, dostopov do vode, izvajanje raziskovalne dejavnosti. Na vodotokih in območjih vodnih zemljišč je zunaj strnjeno pozidanih območij dovoljena gradnja objektov, funkcionalno vezanih na vodotok (skladno z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami) na podlagi predhodne prostorske preveritve, hidrološko-hidravlične analize, pozitivne ocene vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb. Dovoljena je tudi gradnja drugih gradbeno-inženirskih objektov.
(5) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
• 23020 - energetski objekti (gradnja malih hidroelektrarn do 10 MW) ob predhodni okoljski preveritvi ter izven območij naravnih vrednot.
(6) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 1.
(7) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču mora biti načrtovana tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(8) Za vse posege v vodotoke in v priobalno zemljišče vodotokov je treba pridobiti pogoje pristojnega organa, oziroma službe za upravljanje z vodami in za varovanje narave.
(9) Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo EUP, so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta.
(10) V območju ostalih vodotokov in ob Meži veljajo tudi naslednja določila:
• za izvedbo brvi in mostov je treba izdelati najmanj tri tehnično in oblikovno ustrezne variantne rešitve,
• dostopi do vode se lahko urejajo le z javnih površin,
• dopustna je postavitev začasne urbane opreme (skulpture), urejanje brežin, varovalnih ograj, postavitev klopi, ureditve, ki omogočajo dostop in zadrževanje večjega števila ljudi v bližini vodne gladine,
• spreminjanje širine struge (zamuljenje, zasipavanje bregov) ni dopustno,
• neutrjene brežine se ohranja tako, da so vzpostavljeni pogoji za obstoj avtohtonih vrst favne in flore.
(11) Posegi v vodotoke in priobalno zemljišče vodotokov morajo biti skladni z veljavno zakonodajo s področja upravljanja z vodami, s pogoji, usmeritvami in priporočili za varstvo zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
III./3.10.2. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA Z OZNAKO »VODOTOK IN ZELENE POVRŠINE OB NJEM (VCz)«
250. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za vsa območja z oznako VCz, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno EUP in manjše območje znotraj nje. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
(2) Območja podrobnejše namenske rabe z oznako VCz so območja vodotoka in zelenih površin ob njem, to je vodni in obvodni prostor na območju bivalnih površin, v katerih je delež zelenih površin velik in je vodotok pomemben graditelj bivalnega prostora.
(3) Veljajo določila 249. člena, razen določil 5. odstavka, kjer so pogojno dopustni energetski objekti.
III./3.11. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN
III./3.11.1. PODROBNEJŠI PIP ZA VSA OBMOČJA IZKLJUČNO Z OZNAKO POVRŠINE NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA (LN)
251. člen
(1) Določila tega poglavja veljajo za vsa območja z oznako LN, če niso v nasprotju s posebnimi določili za posamezno EUP in manjše območje znotraj nje in določili veljavnih prostorskih aktov. Za vse tiste vsebine, ki v tem poglavju niso posebej opredeljene, veljajo splošni ali posebni PIP.
(2) Območja podrobnejše namenske rabe z oznako LN so površine nadzemnega pridobivalnega prostora, ki so namenjena izkoriščanju mineralnih surovin, sprotni in končni sanaciji in nadomestnim dejavnostim, ki so določene v PIP za posamezne EUP.
(3) Vrste posegov v prostor in njihova namembnost, velikost in zmogljivost objektov, oblikovanje objektov in zunanjih ureditev ob njih ter velikost in oblika parcel namenjenih gradnji, na območju obstoječega pridobivalnega prostora, bodo določena za vsako območje z oznako LN znotraj konkretnega EUP posebej, oz. so možna samo na podlagi OPPN (glej poglavje III./4).
(4) Dopustni objekti na območju LN, v kolikor OPPN ne določi drugače:
• dopustna je gradnja gradbeno-inženirskih objektov,
• dopustni so rudarski objekti za pridobivanje in predelavo mineralnih surovin (rudarski objekti in inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, objekti za predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov, proizvodnja betonskih izdelkov, strešnikov in podobno),
• po sanaciji so dopustni objekti, namenjeni dejavnostim, ki so določene v PIP za posamezne EUP;
• dopustni so enostavni in nezahtevni objekti za potrebe dejavnosti ter objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa do območja pridobivanja ter do objektov in naprav.
(5) Za vse površinske kope je upravljavec oziroma lastnik dolžan zagotoviti sprotno in končno sanacijo, v skladu z opredeljeno novo namembnostjo, ki je določena v PIP za posamezno EUP oz. OPPN. Na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov je dovoljeno saniranje in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske razmere in kakovosti okolja. Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate zmanjševati ali odpravljati. Z namestitvijo ograj se zagotovi varnost pred padcem v globino in pred porušitvami terena.
III./4. POSEBNI PIP PO POSAMEZNIH EUP TER MERILA IN POGOJI ZA IZDELAVO OPPN
252. člen
(pregled zaporedja opisov posameznih EUP)
Tabela 6: Pregledni prikaz enot urejanja prostora po zaporedju opisov in predvidene izdelave OPPN.
POGLAVJE
PODPOGLAVJE
EUP
IME EUP
OPIS EUP
OPPN
/
*
**
***
III./4.1 POSEBNI PIP ZA EUP ODPRTEGA RURALNEGA PROSTORA
III./4.1.1 PIP ZA OBSEŽNA ODPRTA OBMOČJA
BS1
Bistra in Ludranski Vrh
pretežno gozdne površine s celki v osrednjem delu naselij Bistre in Ludranskega Vrha
BS2
Smrekovško pogorje Bistra
pretežno neposeljeno gozdno območje južnega dela naselja Bistra in dela naselja Ludranski Vrh
BS5, BS21 do BS24, BS26 do BS39, BS41 do BS57
Območja razpršene poselitve na območju Bistre in Ludranskega Vrha
površine celkov na območju Bistre in Ludranskega Vrha
JV1,
JV22 do JV55, JV60 do JV85, JV6
Javorje
območje gozdnih in kmetijskih površin v osrednjem / večjem delu naselja Javorje, območja celkov ter območje oddajnika na Uršlji gori
JZ1, JZ4 do JZ7
Jazbina
pretežno neposeljeno gozdno območje v večjem delu naselja Jazbina
KP1
Severni del Koprivne
pretežno gozdne površine s celki v severnem delu naselja Koprivna
KP2
Koprivna ob reki Meži
dolinski del naselja Koprivna
KP3
Olševa
pretežno gozdne površine v južnem delu naselja Koprivna.
KP13 do KP 53,
KP55 do KP 69, KP71
Koprivna
območje razpršene poselitve na območju Koprivne
LV1
Smrekovško pogorje Ludranski Vrh
pretežno gozdnato območje južnega dela naselja Ludranski Vrh in manjšega dela naselja Javorje
PP1
Podpeca vzhod
območje gozdnih in kmetijskih površin v vzhodnem delu naselja Podpeca
PP2
Podpeca zahod
pretežno neposeljeno gozdno območje v zahodnem delu naselja Podpeca
PP17 do PP51
Podpeca
območje razpršene poselitve na območju Podpece
III./4.1.2 PIP ZA KRAJINSKI PARK TOPLA
TP1,
TP3 do TP19
Krajinski park Topla
osrednji del naselja Topla – celoten KP Topla brez kmetije Fajmut (TP2)
III./4.1.3 PIP ZA OBMOČJA CELKOV S PREDVIDENIMI ŠIRITVAMI
BS4
Kmetija Osojnik
celek ali samotna kmetija z manjšim razvojnim območjem v naselju Bistra
priporočljiv
BS6
Kmetija Prevržan (2)
BS7
Kmetija Brezovnik
BS8
Kmetija Plaznik
BS9
Kmetija Lah
JV 5
Kmetija Matvoz
celek ali samotna kmetija z manjšim razvojnim območjem v naselju Javorje
JV15
Kmetija Drvodel in Podkržnik
JV8
Kmetija Šumnik
JV9
Kmetija Jedlovčnik
JV11
Kmetija Pukl
JV12
Kmetija Modrej
JV14
Kmetija Komprej
JV16
Kmetija Krištan
JV17
Kmetija Kavnik
JV20
Kmetija Narovnik
JZ3
Kmetija Hlevnik
celek ali samotna kmetija z manjšim razvojnim območjem v naselju Jazbina
JZ2
Kmetija Korizl
KP70
Kmetija Rep
celek ali samotna kmetija z manjšim razvojnim območjem v naselju Koprivna
KP8
Kmetija Potočnik
KP9
Kmetija Šumel
KP10
Golobova bajta
LV2, LV11
Kmetija Smrečnik
celek ali samotna kmetija z manjšim razvojnim območjem v naselju Ludranski Vrh
LV3
Kmetija Veselk
LV4
Kmetija Godec
LV5
Kmetija Najovnik
LV6
Kmetija Vresk
LV7
Kmetija Perhanija
LV8
Kmetija Senčnik
LV10/1
Kmetija Pudgarsko
PP10
Kmetija Nagornik
celek ali samotna kmetija z manjšim razvojnim območjem v naselju Podpeca
PP11
Kmetija Petek
PP12
Kmetija Pik
PP13
Kmetija Najbrž
PP15
Kmetija Bisternik
III./4.2 POSEBNI PIP ZA EUP RUDARSKE IN NJE PODOBNE POSELITVE
III./4.2.1 PIP ZA RUDARSKO POSELITEV
PP6
Rudarsko naselje Štopar
rudarska poselitev v naselju Podpeca
ob spremembah
PP8
Rudarsko naselje Helena
III./4.2.2 PIP ZA RUDARSKI POSELITVI PODOBNO POSELITEV
BS25
Gozdarsko naselje Mlinarsko
gozdarska poselitev v naselju Bistra
LV9
Gozdarsko naselje Jasa
gozdarska poselitev v naselju Ludranski Vrh
III./4.3 POSEBNI PIP ZA EUP DRUGIH OBLIK POSELITVE
III./4.3.1 PIP ZA ZASELKE
JV13
Sv. Magdalena
Center Javorja
III./4.3.2 PIP ZA OBMOČJA SAMOSTOJNIH CENTRALNIH DEJAVNOSTI V RURALNEM PROSTORU
KP11
Šola v Koprivni
KP5/2
Cerkev v Koprivni
III./4.3.3 PIP ZA VEČJE NERURALNO NASELJE ZNAČAJA V RURALNEM OKOLJU
PP3
Šmelc
obvezen
PP3/3
Odlok o OPPN za stanovanjsko sosesko Šmelc, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2014
veljaven OPPN
III./4.3.4 PIP ZA MALA NERURALNA NASELJA V RURALNEM OKOLJU
JV2
Nad Kodrunovo žago
Obstoječa poselitev
JV4
Mala Črna
poselitev ob cesti
JV21
Jedlovškova bajta
nepozidano
KP54
Koprivna za Pušo
stanovanjsko območje As s širitvijo – stara poselitev po Franciscejskem katastru
PP7
Logar - Grobelnik
PP9
Rajzer
mešana poselitev
III./4.4 POSEBNI PIP ZA PRETEŽNI DEL NA OBMOČJA UN ČRNA
CR8
UN Črna/Mušenik
CR10
UN Črna/Rudarjevo
CR11
UN Črna/ Kotnik
CR12
UN Črna/Strmina nad Mežo /nad jezom
CR13
UN Črna/Stari Center
(vsi ostali MO)
CR14
UN Črna/Novi Center
CR15
UN Črna/Pod Tebrom
CR16
UN Črna/Za gasilskim domom
CR17
UN Črna/Za Lekarno
CR18
UN Črna/Lampreče
CR19
UN Črna/Mrdavšič
CR20
UN Črna/Ob cesti v Koprivno
CR21
UN Črna/Okoli Meže
CR23
UN Črna/Stadion
CR24
UN Črna/Pristava južno od Meže
CR25
UN Črna / Ob potoku Pristava
CR26
UN Črna/Kmetija Pongračič
CR28
UN Črna/Gasilski dom
CR29
UN Črna/površina ob Stadionu
III./4.5 POSEBNI PIP ZA OBMOČJA IZVEN UN ČRNA, KI SO S ČRNO NEPOSREDNO POVEZANA
III./4.5.1 PIP ZA KMETIJSKE POVRŠINE OBMOČJA PRISTAVE
CR4
Pristava
zahodni del Črne izven UN Črna
III./4.5.2 PIP ZA VZHODNI DEL ČRNE
CR2
Črna vzhod
vzhodni del Črne izven UN Črna
III./4.5.3 PIP ZA SOTESKO OB MEŽI
CR7
Soteska ob Meži
III./4.6 POSEBNI PIP ZA EUP NA BIVALNEM OBMOČJU UN ŽERJAV
ZR1
UN Žerjav/center
ZR1/11
OPPN del območja IP 3 Žerjav
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja »IP 3 Žerjav« (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2019)
ZR11
UN Žerjav/Jazbinski potok
ZR3
III./4.7 POSEBNI PIP ZA EUP ODPRTIH POVRŠIN V OKOLICI DEGRADIRANIH OBMOČIJ ČRNE IN ŽERJAVA
CR6
Gozd med Črno in Dolino smrti
»Med Črno in Žerjavom«
degradirane, pretežno gozdne površine
ZR2
Gozd znotraj UN Žerjav
gozd s posebnim namenom
ZR9
Gozd ob eksploatacijskem območju
območje gozda
III./4.8 POSEBNI PIP ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
III./4.8.1 PIP ZA INDUSTRIJSKO OBMOČJE V ČRNI
CR9
UN Črna/TAB
območje industrije
III./4.8.2 PIP ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI OB MEŽI
ZR4
UN Žerjav /Ožina Meže in ceste
območje gospodarskih dejavnosti ob cesti
III./4.8.3 PIP ZA INDUSTRIJSKO OBMOČJE ŽERJAV
ZR5
UN Žerjav/TAB1
ZR6
UN Žerjav/MPI
ZR7
UN Žerjav/TAB2
ZR8
Rudnik
območje eksploatacije
ZR10
Odlagališče
III./4.8.4 PIP ZA EUP MANJŠIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
CR1
Spodnje Javorje
JV3
Kodrunova žaga
gospodarska dejavnost/žaga
JV7
Žaga pod Lukežom ob Javorskem potoku
III./4.9
POSEBNI PIP ZA EUP RAZLIČNIH TURISTIČNIH DEJAVNOSTI
III./4.9.1 PIP ZA SMUČIŠČE IN OBMOČJE POD NJIM IN POKOPLALIŠČE
CR3
Smučišče Črna
CR22
UN Črna/Pod smučiščem
III./4.9.2 PIP ZA TURISTIČNO OBMOČJE KMETIJE FAJMUT
TP2
Turistično območje kmetije Fajmut
celek z velikim razvojnim območjem
III./4.9.3 PIP ZA TURISTIČNO OBMOČJE KMETIJE MEŽNAR
KP4
Turistično območje kmetije (sv. Jakob) Mežnar
III./4.9.4 PIP ZA TURISTIČNO OBMOČJE IGRČEVO
PP4
Igrčevo
območje načrtovane turistične dejavnosti
III./4.9.5 PIP ZA TURISTIČNO OBMOČJE NAD MITNEKOM
PP5
Nad Mitnekom
območje obstoječe turistične dejavnosti
III./4.9.6 PIP ZA TURISTIČNI CENTER KODRUN
JV19
Turistični center Kodrun
III./4.9.7 PIP ZA OBMOČJA KAMPOV IN NJIM PODOBNIH DEJAVNOSTI
JV18
Kamp Javorje/Roženičnik
KP6
Kamp Koprivna
BS40
Kamp/glamping Najovnik
KP7/1
Karavla Koprivna
KP12
III./4.9.5 PIP ZA RAZLIČNA MANJŠA TURISTIČNA OBMOČJA
CR5
Gostišče Prauhart
PP14
Karavla Podpeca
opuščena vojaška karavla
III./4.1. POSEBNI PIP ZA POSAMEZNE EUP RURALNEGA PROSTORA S PRETEŽNO AVTOHTONO POSELITVIJO NA OBMOČJU NASELIJ BISTRA, JAVORJE, JAZBINA, KOPRIVNA, LUDRANSKI VRH, PODPECA IN TOPLA
III./4.1.1. POSEBNI PIP ZA OBSEŽNA RURALNA OBMOČJA (BS, JV, JZ, KP, LV, PP)
253. člen
(1) Posebni PIP veljajo na območju naselij Bistra (BS), Javorje (JV), Jazbina (JZ), Koprivna (KP), Ludranski Vrh (LV) in Podpeca (PP).
254. člen
(1) Podrobnejša namenska raba na območjih brez poselitve in brez evidentiranih območij razpršene gradnje:
• Območja gozdnih zemljišč z oznako G (gozdna zemljišča), Gv (varovalni gozd), Gr (gozdni rezervat) in Gk (gozd s kmetijskim potencialom).
• Območja kmetijskih zemljišč, opredeljena kot območja najboljših kmetijskih zemljišč z oznako K1 ali druga območja kmetijskih zemljišč z oznako K2.
• Območja celinskih voda z oznako VC.
• Območja prometnih površin z oznako PC, PO.
(2) Prevladujoča podrobnejša namenska raba stavbnih zemljišč na teh ruralnih območjih so: Aa, Ak, Ar in As, v manjši meri pa se pojavljajo tudi območja s podrobnejšo namensko rabo SS, SK, SP, SSd, CU, CD, BT, BTp, IG, IK, ZS in ZD.
255. člen
(opredelitev posegov v prostor)
(1) Na območju so dovoljeni vsi posegi, skladno s splošnimi določili in prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo za pripadajočo podrobnejšo namensko rabo.
(2) Nova razpršena gradnja ni dopustna. Obstoječa razpršena gradnja, ki je del posebne razpršene poselitve mlinov in žag ali stare rudarske poselitve se, skladno s splošnimi in podrobnejšimi PIP, lahko ohranja.
(3) Na območju EUP, preko katerih poteka regionalna/turistična cesta proti Solčavi, so dopustna vsa potrebna dela v zvezi z vzdrževanjem in rekonstrukcijo ceste, a se mora način dela ter vrsta posegov v prostor in njihovo oblikovanje podrejati občutljivosti prostora, v katerem se izvajajo.
(4) Posegi na območju opredeljene namenske rabe z oznako T, se lahko izvajajo samo ob sodelovanju in s soglasjem skrbnikov naravne in kulturne dediščine ter lokalne skupnosti. Obstoječi vplivi na okolje se morajo zmanjševati. Posegi, ki bi povzročali nove vplive ali povečevali obstoječe, niso dopustni.
(5) Ne glede na določila tega odloka, veljajo za vsa varovana območja znotraj EUP (kot npr. Natura 2000) zahteve, ki izhajajo iz ustreznih zakonskih predpisov ter pogojev in soglasij pristojnih organov oz. nosilcev urejanja prostora.
(6) Na območju KP30/1 in KP30/2 se sonaravno uredi dostopno pot in parkirišče ob izviru Meže (peščena ali lesena izvedba), postavijo se opozorilne table glede omejevanja hrupa v obdobju od januarja do julija, opozorilne table glede prepovedi parkiranja in vožnje izven urejenih poti in cest ter prepoved odlaganja odpadkov. Na območju se tudi ne postavlja smetnjakov. Dostopna pot do izvira se zapre za ves promet z zapornico in se jo ohranja kot pešpot.
(7) Na območju KP29/1 je dopustna izvedba ploščadi v leseni izvedbi, ureditev klopi, izobraževalne table itd. Ni dopustna gradnja stavb, ki so sicer dopustne znotraj namenske rabe BT – površine za turizem.
(8) Na območju KP37 se novogradnje in drugi posegi v prostor, ki zahtevajo izkope in odstranitve drevesne vegetacije, izvajajo v času od julija do novembra. Fasadni elementi in zunanje ureditve naj bodo prednostno iz avtohtonih gradbenih materialov (les, kamen, pesek itd.). Na območju je treba zagotoviti ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(9) EUP: BS27, BS28, BS31, BS32 in CR4 se nahajajo ob vodnem zajetju Ludranski Vrh, na ožjem varstvenem pasu, kjer je treba zagotoviti ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter upoštevati omejitve in pogoje iz predpisa o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter predpisov o zaščiti vodnih virov.
(10) Na območju LV5 se objekte in naprave gradi oziroma namešča v takšni oddaljenosti od drevesne naravne vrednote, oz. njenega rastišča, da se ne spremenijo življenjske razmere na rastišču, ne spreminja se razmerja med osenčenostjo oz. osončenostjo drevesa, vej, listov, debla, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali drugače poškoduje (izjema so sanacijski ukrepi na drevesu). Na deblo, veje ali korenine se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, svetilke, antene ipd). Naravna vrednota se lahko opremi za obisk, ogled ali predstavitev javnosti s pojasnjevalnimi tablami, vendar na način, da se s posegom ne poškoduje drevesa in ne spremeni razmer na rastišču.
(11) Na območju PP29 se ohranja rastni prostor drevesne naravne vrednote, kar pomeni, da se na območje pod krošnjo drevesa ne umešča objektov, ne deponira materiala ali tepta zemljišča. Na drevo se ne pritrjuje ali namešča objektov, prav tako se ne spreminja obstoječe osončenosti drevesa.
III./4.1.2. POSEBNI PIP KRAJINSKI PARK TOPLA (TP)
256. člen
(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba)
(1) Enota urejanja prostora TP predstavlja Krajinski park Topla. Na območju se s tradicionalno rabo prostora ohranja značilni vzorec kulturne krajine. Na območju kmetijskih zemljišč se ohranja tradicionalna kmetijska raba: prepovedano je preoravanje, intenziviranje kmetijske obdelave in hidromelioracije zemljišč. Na območju naravne vrednote je prepovedana gradnja enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov ter poseganje brez soglasja pristojne službe za ohranjanje narave.
(2) Na območjih kmetij z namensko rabo Ak (kmetije Burjak, Florin, Kordež, Fajmut in Končnik) se ohranjajo arhitekturne značilnosti obstoječih stavb. Na območjih kulturne dediščine je treba za gradnje in druge posege v prostor predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in mnenje oziroma soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Na območjih, ki niso varovana po predpisih o varstvu kulturne dediščine, je treba upoštevati značilnosti tradicionalne koroške stavbne dediščine v: načinu umeščanja v prostor (umeščanje objektov v gručo domačije), načinu gradnje (spodnji del stavbe zidan, zgornji deli stavbe grajeni iz lesa ali pa z leseno fasado) ter značilnih gabaritih (visoka klet in izkoriščena mansarda) in oblikovanju (strma dvokapna streha z leseno kritino).
(3) Na območjih stavbnih zemljišč v enotah urejanja prostora: TP9, TP15, TP17, TP18 in TP19 se lahko ohranjajo, obnavljajo ali rekonstruirajo zgolj obstoječe stavbe ter njihova izvorna namembnost. Če arhitekturne in oblikovne značilnosti stavb niso več razpoznavne (ruševine), je treba upoštevati pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena. Za vse novogradnje, rekonstrukcije in druge posege v prostor je treba predhodno pridobiti mnenje oziroma soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine ter ohranjanje narave.
(4) Na območju varstvenega centra in razvoja turizma, kjer je opredeljena namenska raba BT (TP4), je treba za vse novogradnje in druge posege v prostor pridobiti soglasje pristojne službe za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Glede oblikovanja objektov se upošteva določila PIP, ki veljajo za namensko rabo z oznako Aa - površine kmetij.
III./4.1.3. POSEBNI PIP ZA OBMOČJA CELKOV V NASELJIH BISTRA, JAVORJE, JAZBINA, KOPRIVNA, LUDRANSKI VRH IN PODPECA
257. člen
(1) Podrobnejša namenska raba - površine avtohtone razpršene poselitve v obliki celkov namenjene predvsem kmetijski dejavnosti z dopolnilnimi dejavnosti ali brez njih in stalnemu bivanju:
• območja z oznako Ak (površine kmetij in nekmetijskih stanovanjskih objektov) so celki in druge samotne kmetije ali manjši zaselki kmetij z nekmetijskimi bivalnimi objekti;
• območja z oznako Aa (površine kmetij) so celki in druge samotne kmetije ali manjši zaselki kmetij brez nekmetijskih bivalnih objektov so celki ali samotne kmetije;
• območja z oznako As (površine nekmetijskih stanovanjskih objektov in počitniških hiš).
(2) Posamezni objekti, domačije in kulturna krajina predstavljajo izjemno pomembno kulturno dediščino območja in so pomembna identiteta občine. Ker je ohranjanje njihove podobe in rabe prostora ob sočasnem zagotavljanju možnosti sodobnega bivanja obvezno, je priporočljiva izdelava skupnega OPPN za vse celke/kmetije na območju občine z imenom OPPN Celki ali vsaj za vsako posamezno naselje (npr. OPPN Celki v Bistri), lahko tudi vsako kmetijo posebej z imenom kmetije. Zunanja meja območja določa mejo OPPN, meja zazidljivosti je identična. V kolikor se ne izdela OPPN, pa je obvezna izdelava strokovnih podlag za vsako širitev posebej, samostojno ali v okviru dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja vsebinsko skladno z usmeritvami iz naslednjega odstavka tega člena ter skladno z določili strateškega dela, splošnih in podrobnejši PIP. Vse spremembe v smislu dejanske spremembe rabe zemljišč, širitve obstoječih in gradnja novih objektov brez izdelave OPPN ali strokovnih podlag niso dopustne. Do uveljavitve OPPN oz. izdelave strokovnih podlag in pridobitve gradbenega dovoljenja je dovoljena obstoječa raba v okviru dovoljenih posegov, skladno z določili tega odloka; na območjih, kjer niso predpisani kakršnikoli varstveni režimi, je dopustna tudi obnova objektov, ki ne posega v konstrukcijo objektov na način, ki bi spreminjal gabarite objekta, razmerja elementov na objektu (okna, vrata idr.) in s tem podobo objekta.
(3) Obvezna izhodišča za izdelavo OPPN ali obvezne strokovne podlage:
• V okviru izdelave OPPN se v fazi osnutka prouči prostorske možnosti obstoječe kmetije ali oživitve nekdanje kmetije oz. razvoja nove kmetijske dejavnosti (vključno s strokovnimi podlagami strokovnih služb) in ohranjanju drugih kvalitet obstoječega prostora, vključno s pridobitvijo preliminarnih smernic nosilcev urejanja prostora.
• Upošteva se podoba nekdanje poselitve (morfologija poselitve, namenska raba, postavitev domov in njihova medsebojna razmerja, odnosi, dejavnosti, oblikovanje objektov, oblikovanje dvorišč in zasnova zunanje ureditve), ki je obvezno izhodišče za koncept zasnove urejanja prostora posamezne kmetije ob sočasnem upoštevanju sodobnega načina življenja.
• Upoštevati je treba kvaliteto okoliškega prostora kot tisto, ki v bodoče omogoča trženje tega prostora (naravna in kulturna dediščina, vode, gozd), posamezne enote / celka ter hkrati zagotavlja poseljenost in ohranjanje kulture krajine.
(4) Na območjih EUP: BS27, BS28, BS31, BS32 in CR4 veljajo predpisi o zaščiti vodnih virov, zato je treba zagotoviti ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda v skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(5) Na območjih JV20 se ohranja rastni prostor drevesne naravne vrednote, kar pomeni, da se na območje pod krošnjo drevesa ne umešča objektov ne deponira materiala ali tepta zemljišča. Na drevo se ne pritrjuje ali namešča objektov, prav tako se ne spreminja obstoječe osončenosti drevesa.
III./4.2. POSEBNI PIP ZNOTRAJ POSAMEZNIH EUP RUDARSKE IN NJEJ PODOBNE POSELITVE IZVEN OBMOČIJ NASELIJ
III./4.2.1. POSEBNI PIP ZA OBMOČJE RUDARSKE POSELITVE (PP6, PP8)
258. člen
(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, predvideni OPPN, obvezna izhodišča za OPPN)
(1) Posebni PIP urejanja prostora združujejo 2 EUP nekdanjih/starih rudarskih poselitev:
• PP6 naselje Štopar na območju Podpece,
• PP8 na območju Helene v Podpeci.
(2) Značilna in prevladujoča podrobnejša namenska raba v EUP PP6 in PP8, ki je hkrati tudi posebnost in identiteta, so površine nekdanje rudarske poselitve v ruralnem prostoru z oznako Ar, ZD in ZS (zaselki, manjše oblike poselitve, ki so nastale v času intenzivnega rudarjenja za potrebe naselitve rudarjev, v kombinaciji s kmetijami ali tudi ne).
(3) V rudarskem naselju Helena je načrtovana tudi podrobnejša namenska raba zelenih površin z oznako Z, območja zelenih površin in ZS, območja za preživljanje prostega časa, predvsem rekreacije in športa na prostem.
Za vsako EUP je predvidena izdelava samostojnega OPPN, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje v primeru, da je predvidena večja prenova naselja ali širitev. Priporočljiva je izdelava enega OPPN za vsa rudarska naselja z imenom OPPN Rudarska naselja v občini Črna. Zunanja meja posamezne EUP določa mejo OPPN, v PP6 »OPPN Rudarsko naselje Štopar«, v PP8 »OPPN Rudarsko naselje Helena«.
(4) Obvezna izhodišča za izdelavo obeh OPPN:
• Upoštevanje strokovnih podlag za poselitev.
• Upoštevanje splošnih pogojev, ki veljajo za območja z oznako Ar, kot obvezno izhodišče.
• Upoštevanje morfologije rudarske poselitve kot pomembne kulturne dediščine tega območja.
• Obvezna je ohranitev starih rudarskih objektov, v smislu ohranjanja njihovih volumnov in gabaritov, naklonov in slemenitev streh, značilnih detajlov, barv in materialov, razmerij, velikosti in razporeditev vrat in oken. Zaradi zagotavljanja kvalitete bivanja, ki jo predpisuje zakonodaja, so spremembe sicer dopustne, a morajo biti zasnovane tako, da ohranjajo značilno podobo stavb.
• Dopustna je sprememba namembnosti starih večstanovanjskih ali večnamenskih objektov v javne, storitvene ali poslovne dejavnosti, izjemoma pa tudi v proizvodne dejavnosti, katerih vplivi ne presegajo pisarniških dejavnosti. Sprememba namembnosti stanovanjskih objektov načeloma ni dopustna, razen kadar je celovita (npr. sprememba celotnega naselja v turistično naselje).
(5) Na območju PP6, Rudarsko naselje Štopar so, brez izdelave OPPN, dopustni naslednji posegi:
• Na območju starih rudarskih objektov na zahodni strani (večnamenski večji objekt in stanovanjske hiške) je dopustno vzdrževanje objektov in celovita rekonstrukcija, pri čemer je dopustna celovita predelava notranjosti; zunanji gabariti, obstoječe odprtine (okna, vrata) in obstoječi detajli pa morajo ostati nespremenjeni. Novogradnje brez izdelave OPPN niso dopustne. Dopustna je sprememba namembnosti objektov znotraj dopustnih sprememb, ki veljajo za območje opredeljene podrobnejše namenske rabe Ar, vendar ne sme vplivati na zunanjo podobo objektov in podobo okolice območja.
• Legalizacija obstoječega objekta, v kolikor ni v nasprotju z drugimi omejitvami v prostoru ali podrobnimi PIP.
• Na območju obstoječih objektov na vzhodni strani ceste, ki niso star rudarski objekti je dopustno urejanje območja na način, ki je predpisan za podrobnejšo namensko rabo z oznako As, vendar je dopusten faktor izrabe maksimalno 0,3. Preseganje navedenih omejitev je dopustno samo na podlagi OPPN.
• Sprememba namembnosti ni dopustna.
(6) Na območju PP8, Rudarsko naselje Helena so, brez izdelave OPPN, dopustni naslednji posegi:
• Dopustno je vzdrževanje objektov in celovita rekonstrukcija, pri čemer je dopustna celovita predelava notranjosti; zunanji gabariti, obstoječe odprtine (okna, vrata) in obstoječi detajli pa morajo ostati nespremenjeni.
• Novogradnje brez izdelave OPPN niso dopustne.
• Dopustna je sprememba namembnosti enostanovanjskih in gospodarskih objektov znotraj dopustnih sprememb, ki veljajo za območje opredeljene podrobnejše namenske rabe As, vendar ne sme vplivati na zunanjo podobo objektov in podobo okolice območja.
• Sprememba namembnosti večstanovanjskih stavb ni dopustna.
• Na območju je treba posege in nove objekte načrtovati v oddaljenosti od vodotoka vsaj za eno drevesno višino, da se ne spreminja ali poslabšuje hidromorfološko stanje vodotoka in obvodne vegetacije.
III./4.2.2. POSEBNI PIP ZA OBMOČJE RUDARSKI POSELITVI PODOBNE POSELITVE (BS25, LV9)
259. člen
(1) Posebni PIP urejanja prostora združujejo dve EUP nekdanjih/starih gozdarskih poselitev na območju občine: BS25, Gozdarsko naselje Mlinarsko na območju Bistre in LV9, Gozdarska naselje Jasa v Ludranskem Vrhu.
(2) Podrobnejša namenska raba: površine nekdanje gozdarske poselitve v ruralnem prostoru z oznako Ar (zaselki, manjše oblike poselitve, ki so nastale v preteklost za potrebe naselitve gozdnih delavcev).
(3) Na območju BS25, Gozdarsko naselje Mlinarsko, so dopustni posegi skladno z določili za podrobnejšo namensko rabo z oznako Ar.
(4) Na območju LV9, Gozdarsko naselje Jasa je predvidena izdelava OPPN z imenom »OPPN Gozdarsko naselje Jasa«. OPPN bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje v primeru, da je predvidena prenova naselja ali širitev. Zunanja meja območja določa mejo OPPN, meja zazidljivosti je identična (celotno območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče).
(5) Obvezna izhodišča za izdelavo »OPPN Gozdarsko naselje Jasa«:
• Upoštevanje splošnih pogojev, ki veljajo za območja z oznako Ar kot izhodišče.
• Upoštevanje morfologije gozdarske poselitve kot pomembne kulturne dediščine tega območja.
• Obvezna je ohranitev starih gozdarskih objektov v smislu ohranjanja njihovih volumnov in gabaritov, naklonov in slemenitev streh, značilnih detajlov, barv in materialov, razmerij, velikosti in razporeditev vrat in oken. Zaradi zagotavljanja kvalitete bivanja, ki jo predpisuje sodobna zakonodaja, so spremembe sicer dopustne, a morajo biti zasnovane tako, da ohranjajo značilno podobo stavb.
III./4.3. POSEBNI PIP ZA EUP DRUGIH OBLIK POSELITVE
III./4.3.1. POSEBNI PIP ZA OBMOČJE ZASELKA SV. MAGDALENA (JV13)
260. člen
(1) EUP Sv. Magdalena je območje obstoječih kmetij oz. celkov, cerkve in župnišča ter šole.
(2) Podrobnejša namenska raba:
• Površina razpršene poselitve z oznako Ak je območje površine samotne kmetije, namenjene stalnemu bivanju in kmetijski dejavnosti z dopolnilnimi dejavnostmi ter območje bivalnih objektov cerkve (župnišča).
• Površine centralnih dejavnosti z oznako CU in CD, območje šole in vrtca ter območje cerkve in pokopališča.
• Površine najboljših kmetijskih zemljišč z oznako K1.
(3) Na območju so skladno s pogoji in s soglasjem skrbnika kulturne dediščine dopustni naslednji posegi:
• Na območju CU, šole in vrtca je dopustno vzdrževanje objektov in celovita rekonstrukcija objektov, pri čemer je dopustna samo celovita predelava notranjosti; zunanji gabariti morajo ostati nespremenjeni. Novogradnje brez izdelave OPPN niso dopustne. Dopustna je sprememba namembnosti objektov znotraj dopustnih sprememb, ki veljajo za območja CD, a so hkrati skladna/kompatibilna z zasnovo obstoječega zaselka in ruralnega prostora. Dopustna je porušitev objektov in vzpostavitev kmetijske ali gozdne rabe.
• Na območju CD, območje cerkve in pokopališča so dopustni posegi za potrebe urejanja cerkve in pokopališča.
• Na območju Ak so dopustni posegi, skladno z določili opredeljene podrobnejše namenske rabe.
(4) Na območju je v primeru večjih sprememb obstoječe rabe ali spremembe namembnosti, ki ni opredeljena v 3. odstavku tega člena, potrebna izdelava OPPN z imenom OPPN sv. Magdalena, zunanja meja EUP določa mejo OPPN, meja zazidljivosti ni identična. Obvezna izhodišča za izdelavo OPPN:
• Vzpostavi se podoba nekdanje poselitve (morfologija poselitve, namenska raba) - koncept zasnove urejanja prostora.
• Upoštevati je potrebno kvaliteto okoliškega prostora kot tisto, ki v bodoče omogoča trženje tega prostora (naravna in kulturna dediščina, vode, gozd).
• Ohranja se razdelitev glede na podrobnejšo namensko rabo. Sprememba namembnosti iz CD v Ak je na območju šole dopustna, na območju cerkve in pokopališča pa ne. Sprememba namembnosti na območju Ak ni dopustna.
• Dopustne so vse tiste rabe, ki so skladne s širšim območjem, druge oblike javne rabe (npr. namesto šole center obšolski dejavnosti); proizvodna dejavnost tudi na osnovi OPPN ni dopustna.
III./4.3.2. POSEBNI PIP ZA OBMOČJE SAMOSTOJNIH CENTRALNIH DEJAVNOSTI V RURALNEM PROSTORU (KP11)
261. člen
(1) EUP KP11 je območje podružnične osnovne šole v Koprivni.
(2) Opredeljena podrobnejša namenska raba z oznako CU, so območja centralnih dejavnosti, v KP11 je to izobraževanje.
(3) Dopustna je celovita rekonstrukcija in dozidava objekta, skladno z obstoječo zasnovo in značilnostmi objekta. Nadzidava ni dopustna, rušitev ni zaželena.
(4) Dopustna je celovita ureditev objekta v smislu vzpostavljanja predpisnih standardov za osnovno dejavnost, a podrejeno morfologiji širšega prostora in skladno s splošnimi PIP za urejanje zelenih površin.
(5) Dopustna je sprememba namembnosti v drugo javno rabo, skladno s splošnimi pogoji za območja z oznako CD ali v stanovanjsko dejavnost, smiselno skladno z določili za območja z oznako As. V okviru obstoječega objekta je v obsegu vzdrževalnih del dopustna sprememba v turistično dejavnost z oznako BT.
III./4.3.3. POSEBNI PIP ZA VEČJE NERURALNO NASELJE V RURALNEM OKOLJU (PP3)
262. člen
(1) Območje PP3 (Šmelc) je območje obstoječe poselitve, delno v Natura 2000, ki obsega naslednje podrobnejše namenske rabe: SK, SSd, SS, SSp, PC, VC, O.
(2) V delu EUP velja OPPN za stanovanjsko sosesko Šmelc (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2014), ki znotraj PP3/3 ostaja v veljavi.
(3) Na območju je predvidena izdelava OPPN za celotno območje EUP z imenom »OPPN Šmelc«, ki bo določil podrobnejše prostorske izvedbene pogoje. Zunanja meja območja določa mejo OPPN, meja zazidljivosti je identična. Možna je manjša korekcija meje, v smislu prilagajanja parcelni situaciji. Priporočljiva je izdelava OPPN za celotno območje, ki vključi tudi območje veljavnega OPPN, možna pa je razdelitev OPPN na več delov, a je v tem primeru priporočljiva predhodna izdelava strokovnih podlage za celotno območje OPPN Šmelc. OPPN lahko spremeni podrobnejšo namensko rabo znotraj kategorij stanovanjskih površin in/ali zelenih površin.
(4) Obvezna izhodišča za izdelavo OPPN Šmelc:
• Upoštevanje splošnih pogojev, ki veljajo za območja z oznako SSd, SS, SK in O kot izhodišče.
• Upoštevanje morfologije prostora (med drugim tudi izogibanje vzorcem formalne, izrazito ortogonalne parcelacije in pozidave, ne glede na relief, vodni rob, gozdni rob ipd., ki za območje niso značilne).
(5) Do uveljavitve OPPN na celotnem območju so dovoljeni naslednji posegi:
• vsa dela skladno z veljavnim OPPN iz tretjega odstavka tega člena v PP3/3;
• vzdrževalna dela ter dozidave in nadzidave obstoječih, legalno grajenih objektov, skladno s splošnimi in posebnimi določili za območja opredeljene podrobnejše namenske rabe iz tega odloka;
• vse vrste gradenj v PP3/1, PP3/4, PP3/8 in PP3/9, skladno z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo;
• gradnja infrastrukturnih objektov na celotnem območju,
• možnost gradnje MHE na vodovodnem omrežju v PP3/10, skladno z veljavnimi predpisi in varstvenimi režimi.
III./4.3.4. POSEBNI PIP ZA MALA NERURALNA NASELJA V RURALNEM OKOLJU (JV2, JV4, JV15, KP54, PP7, PP9)
263. člen
(1) Na območjih JV2 in PP7 je dovoljena obstoječa namenska raba v okviru obstoječih objektov, skladno s splošnimi pogoji, ki veljajo za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. Novogradnje se lahko urejajo skladno s splošnimi PIP za PNRP z oznako As.
(2) Na območju JV4 je dovoljena obstoječa namenska raba v okviru obstoječih objektov, skladno s splošnimi pogoji, ki veljajo za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo SSd. Novogradnje, vključno z dozidavami in nadzidavami, rekonstrukcijami, ki presegajo vzdrževalna dela oz. spreminjajo gabarite objektov ter drugi posegi v prostor, se lahko urejajo skladno s splošnimi PIP za PNRP z oznako As. V primeru večjih sprememb obstoječih dejavnosti ali v primeru uvajanja novih dejavnosti v okviru opredeljene podrobnejše namenske rabe SSd ali ob dopustni gradnji bencinskega servisa (do največ 500 m2 pokrite površine - objekt skupaj s točilnimi mesti), je potrebna izdelava OPPN.
(3) Na območju PP7 je treba posege in nove objekte načrtovati v oddaljenosti od vodotoka vsaj za eno drevesno višino, da se ne spreminja ali poslabšuje hidromorfološko stanje vodotoka in obvodne vegetacije.
III./4.4. POSEBNI PIP ZA PRETEŽNI DEL OBMOČJA UN ČRNA (BREZ OBMOČJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI, SMUČIŠČA IN POKOPALIŠČA)
264. člen
(urbanistični načrt Črna)
(1) Pri urejanju območja UN je pomembno obravnavati vodotoke, ne glede na to, ali so te vsebine v posameznih PIP poudarjene ali ne. Meža, Javorski potok in potok Pristava so v neposrednem stiku z naseljem, vzdolž svoje struge se nanj navezujejo, zato jih je pomembno upoštevati skladno z usmeritvami iz UN Črna.
(2) Pri urejanju območja Črne je zaradi ožine prostora in prometne obremenjenosti pomembno cesto obravnavati sočasno, kot del prometnih ureditev in hkrati kot del odprtih površin mesta. Večji del cestnega telesa je v konceptu podrobnejše namenske rabe opredeljen z rabo, kakršna prevladuje v območju na katerega meji (ki ga preči). Za vse površine cest (tudi tiste, ki so v konceptu podrobnejše namenske rabe opredeljene kot prometne površine) velja sledeče: cesta predstavlja površino osnovne funkcije (prometne povezave) in linijski mestni prostor (kot ulica, trg). Poleg tehničnih zahtev mora cesta ustrezati zamisli o cesti kot atraktivnem, estetskem, dejavnosti polnem delu naselja.
(3) V nekaterih delih naselja Črna meje med EUP ali PEUP potekajo po sredini ceste ali vodotoka, z namenom kvalitetne obravnave vodotokov in ceste ter njune enakovredne obravnave znotraj mejnih EUP ali PEUP. Zato je dopustno meje predvidenih OPPN, ki potekajo po sredini ceste ali vodotoka, v takšnih delih spreminjati s ciljem celovite obravnave vodotoka oz. ceste.
III./4.4.1. POSEBNI PIP ZA EUP CR8 / OBMOČJE MUŠENIK
265. člen
(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, predvidene skupne strokovne podlage in OPPN – obvezna izhodišča)
(1) EUP z oznako CR8, Mušenik, je območje površin s prepletanjem različnih dejavnosti na skrajni severni strani Črne.
(2) Z namenom, da se celotno območje kvalitetno uredi, da se najdejo optimalne rešitve za številne različne interese, da se dejavnosti jasno prostorsko razdelijo in medsebojno uskladijo, da se celota ustrezno prometno uredi (dovozi in parkirne površine), da se posameznim dejavnostim omogoči neodvisen časovni načrt razvoja, da se vzpostavi jasen odnos do naselja Črna, predvsem pa območja TAB (CR9/1) in Rudarjevega (CR10/6), da se poudari severni vstop v naselje, predvsem pa da se zagotovi usklajena raba prostora, je potrebno najprej izdelati skupne strokovne podlage za območje iz prvega odstavka tega člena (meje območja so identične mejam EUP). Izdelava celovitih skupnih strokovnih podlag je obvezna. Zasnovane morajo biti izrazito interdisciplinarno ter izdelane v variantah in v več fazah z možnostjo njihovega prepletanja in združevanja:
• 1. faza: Celovita urbanistična ureditev območja v variantah.
• 2. faza: Primerjalna študija variant ter obvezna javna in strokovna razprava.
• 3. faza: Obdelava izbrane variante - koncept urbanistične zasnove urejanja prostora kot izhodišče za izdelavo OPPN ali več OPPN s poudarkom na tistih vsebinah, ki zagotavljajo nemoten razvoj posameznih dejavnosti in razvoj celote.
(3) Pri izdelavi strokovnih podlag je treba upoštevati naslednja izhodišča:
• Vsi posegi v območju morajo biti zasnovani tako, da ohranjajo značilno strukturo prostora (kulturna dediščina, voda in vodni prostor, morfologija prostora) in njene kvalitete ter sanirajo degradacije in izboljšujejo celostno podobo prostora.
• Ne glede na podrobnejšo namensko rabo je treba zagotoviti sprehajalno pot ob Meži, ki se na jugu naveže na obstoječo sprehajalno pot (pot za pešce in kolesarje) na območju Rudarjevega, na severu pa na predvideno povezavo za pešce in kolesarje proti Žerjavu.
• V fazi strokovnih podlag je potrebno sodelovati z geomehanikom, za CR8/4 in CR8/8 pa je potrebno predhodno izdelati kompleksno geološko študijo možne gradnje (meja nove zazidljivosti se določi na podlagi geomehanske študije) in le-to pri izdelavi strokovnih podlag predvsem pa OPPN, tudi upoštevati. Geomehanska študija mora zajeti široko zaledje.
• Načrtovanje naj upošteva dejstvo, da je končna rešitev ne le odgovor na konkretne potrebe, ampak del nove identitete naselja – prikaz odnosa do okolja, spoja različnih dejavnosti, estetskega oblikovanja in dediščine.
(4) Na osnovi strokovnih podlag se lahko izdela en OPPN za celotno območje EUP z imenom Mušenik (meje OPPN so identične mejam EUP), ali pa se izdela več samostojnih OPPN po posameznih območjih, kot to določijo strokovne podlage. Meje posameznih podenot oz. posameznih OPPN se znotraj območja EUP lahko spreminjajo, v kolikor je to izkazano s strokovnimi podlagami oz. je zaradi lastniških idr. razumnih razlogov to potrebno. Posamezni OPPN se imenujejo OPPN Mušenik za območje »oznaka in ime PEUP«. Izdelava OPPN je obvezna.
(5) V kolikor se strokovne podlage ne izdelajo kot samostojna naloga se mora njihova vsebina izdelati v okviru OPPN, a v tem primeru delitev na več posameznih OPPN v nadaljevanju ni dopustna.
(6) Do izdelave OPPN je na območju dopustno naslednje:
• Dopustne so obstoječe dejavnosti v okviru obstoječih objektov.
• Dopustna je rekonstrukcija obstoječih objektov v okviru obstoječih gabaritov. Nadzidave in dozidave niso dopustne.
• Dopustna je celovita obnova objektov kulturne dediščine, skladno z zahtevami skrbnika kulturne dediščine.
• Ne glede na ostale alineje so v območju podenote z oznako CR8/1 dopustni posegi in dejavnosti skladno s splošnimi določili za območja z oznako SS.
(7) Za posege na poplavno ogrožena območja je treba izdelati hidrološko-hidravlični elaborat. Načrtovanje novih prostorskih ureditev mora upoštevati pogoje in omejitve iz predpisa, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav. V ta namen je treba skupaj z načrtovanjem gradnje novih objektov načrtovati celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom gradnje novih objektov.
(8) V EUP CR8/11 in CR8/9 se vsaj 15 m pas ob Meži ohranja kot nepozidana zelena površina, posegi v ta pas so prepovedani. Glede na slabo kemijsko in ekološko stanje tega dela reke Meže (SI32VT30) ter glede na Načrt upravljanja voda II, se načrtuje izvedba ukrepov za zmanjšanje negativnega vpliva regulacij in drugih ureditev vodotokov, zadrževalnikov, jezer in obalnega morja na stanje voda (DUDDS5.2). Na poplavno ogroženem območju se izdela hidrološko - hidravlični elaborat, ki bo predvidel omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti in ogroženosti. Do izvedbe omilitvenih ukrepov posegi na območju niso dopustni.
III./4.4.2. POSEBNI PIP ZA EUP CR10 / RUDARJEVO
266. člen
(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba in obvezna izhodišča za OPPN)
(1) EUP z oznako CR10, Rudarjevo je območje površin pretežno blokovne pozidave na severni strani Črne, kjer so opredeljene naslednje podrobnejše namenske rabe: VC, PC, CUc, Oi, SSb, ZD.
(2) V CR10/1 in CR10/2: Območji se urejata skladno s podrobnejšimi in splošnimi PIP. Regionalna cesta je hkrati tudi ulica, zato mora njeno urejanja v največji možni meri presegati zgolj tehnične rešitve in zagotavljati varno gibanje pešcev in kolesarjev. Vodotok pa je hkrati tudi zelena površina, zato se mora ta njegova vloga poudarjati.
(3) V CR10/3 se ohranja obstoječa dejavnost skladno z veljavnimi dovoljenji, širitev ni priporočljiva. V primeru opustitve kmetijske zadruge je smiselna umestitev centralne dejavnosti. Območje se ureja skladno s podrobnejšimi PIP za območja z oznako CUc. Sprememba podrobnejše namenske rabe v SS, SSd, SSb, ZD, ZP ali ZS je možna na podlagi OPPN.
(4) V CR10/4 se ohranja obstoječa čistilna naprava in ureja skladno z veljavnimi dovoljenji ter skladno s podrobnejšimi PIP za območja Oi ter splošnimi PIP. V primeru opustitve dejavnosti se območje ureja skladno z določili za območja z oznako ZD, druge urejene zelene površine ali z določili za območja ZP (parki), za kar je obvezno izdelati načrt krajinske arhitekture.
(5) V CR10/5, obstoječa blokovna gradnja ob vodi: zagotovi naj se zadostne ter okoljsko in ambientalno sprejemljive rešitve parkirnih potreb (zelena parkirišča). Rešitev parkirnih potreb se lahko zasnuje skupaj z območjem CR10/6. Ob upoštevanju navedenih usmeritev veljajo podrobnejši PIP za opredeljeno namensko rabo.
(6) V CR10/6, obstoječa modernistična večstanovanjska gradnja se ohranja v svoji zasnovi. V območju petorčkov (in podobnih manjših kolektivnih tipologij) se ohranja dejavnost in merilo objektov. Rešitev parkirnih potreb se lahko zasnuje skupaj z območjem CR10/5. Območje predstavlja zanimiv del identitete prostora, ki je nastala v obdobju razvoja rudarstva. Prednost je racionalen in bivalno kvaliteten odnos zeleno - grajeno, možnost manjših povečav (povišanje, aktivacija podstrešja) in prilagoditev novim bivalnim potrebam. Količino zelenih površin je potrebno ohranjati, a jih hkrati nadgraditi v kvalitetne odprte bivalne površine (nove povezave za pešce in kolesarje, različne zelene površine - rekreacija, igrišče, vrtički stanovalcev). Zato je potrebno umikati parkirne površine iz neposredne bližine blokov in iskati drugačne, predvsem pa celovitejše rešitve (zagotovitev skupnega parkirišča ali parkirne hiše s sosednjimi območji). Ob upoštevanju navedenih usmeritev veljajo podrobnejši PIP za opredeljeno namensko rabo. Za kvaliteten razvoj je potrebno uravnotežiti ohranitev obstoječih kvalitet in kvalitetno nadgrajevanje z novimi vsebinami, v smislu prilagajanja sodobnim zahtevam bivanja, zaradi česar je za ta PEUP priporočljivo izdelati OPPN.
(7) CR10/7, pot ob gozdu se ureja skladno s podrobnejšimi PIP za območja drugih urejenih zelenih površin z oznako ZD. Obstoječa pot med naseljem in gozdom se ohranja, njen pomen se okrepi z navezavo na obstoječe in nove poti znotraj območij, na katera meji in se skupaj z njimi navezuje v sistem zelenih rekreacijskih poti (Pristava-Strmina nad Mežo/Center-Rudarjevo- Mušenik–Žerjav itd). Ureditev poti in mejnih ambientov naj bo čim bolj sonaravna.
III./4.4.3. POSEBNI PIP ZA EUP CR11 / KOTNIK
267. člen
(1) EUP z oznako CR11, Kotnik, je območje površin pretežno enostanovanjskih hiš in ene kmetije na vzhodni strani severnega kraka Črne, ki obsega podrobnejše namenske rabe: SS in SK.
(2) Na območju so dopustne gradnje in ureditve skladno z opredeljeno namensko rabo in s splošnimi pogoji OPN. Pretirano zgoščevanje pozidave ni priporočljivo, priporočljivo pa je intenzivnejše ozelenjevanje območja (umeščanje drevnine na zasebne vrtove). Med kmetijske in nekmetijske dele pozidave je priporočljiva umestitev cezure (npr. zeleni pas ali večja prazna površin ipd.) in zagotavljanje večjih odmikov. Pogoj za kakršnekoli posege je predhodna izdelava geomehanske študije.
III./4.4.4. POSEBNI PIP ZA EUP CR12/STRMINA NAD MEŽO
268. člen
(1) EUP z oznako CR12, Strmina nad Mežo je območje površin izrazite mešane rabe, ki obsega podrobnejše namenske rabe: SS, SSd, ZD.
(2) Prostorska ožina ob vodi naj v prihodnosti povzame predvsem vlogo peš rekreacijske zelene povezave med Pristavo in Rudarjevim. Prometna povezava do stanovanjskih objektov s spremljajočo dejavnostjo (trenutno stanje), se dolgoročno zagotovi s severne strani preko novega mostu.
(3) CR12/1 je območje na levem bregu Meže nasproti centra. Območje tvori sklop objektov na južnem delu ter večstanovanjskih objektov v severnem delu. Območje je potrebno obravnavati kot celoto zaradi prostorske povezanosti ter zaradi potrebe po reševanju konfliktov, ki bi lahko nastali med bivalnimi in obrtnimi dejavnostmi. Območje se deli na aktivnejši južni del (obrtno stanovanjski del in občinske službe) in mirnejši stanovanjski del na severu. Zaradi njune raznolikosti se med njima ohranja zelena bariera (sadovnjak, travnik), dovoz z motornimi vozili poteka ločeno. Sicer raznoliki območji povezuje zelena rekreacijska povezava Pristava – Rudarjevo oz. Pristava – obrtni del – zelena bariera – stanovanjski del – most – Rudarjevo.
(4) Za območje celotne EUP je priporočljivo izdelati OPPN, na podlagi usmeritev iz prejšnjih odstavkov tega člena; v kolikor se OPPN ne izdela, so določila za PEUP naslednja:
• Obrtna dejavnost se ohranja v obstoječem obsegu, dopustno je umeščanje gospodarskih javnih služb.
• Večstanovanjski objekti se urejajo skladno z določili za območja s podrobnejšo namensko rabo SSb.
• Oblikovanje objektov naj izraža njihov namen in značaj sodobnih stanovanjskih objektov. Navezavo na kulturni prostor predstavlja predvsem inovativna uporaba avtohtonih materialov in uporaba preprostih, praviloma podolžnih stavbnih mas, navezavo na sodobnost pa umestitev sodobnih materialov in energetsko varčnih tradicionalnih in sodobnih tehnoloških rešitev. Neprimerna je uporaba neposrednih vzorov tradicionalnih objektov koroške arhitekturne krajine, značilnih za objekte v kmetijski rabi, uporaba rešitev značilnih za druge arhitekturne regije ter vnašanje arhitekturnih elementov, značilnih za trško in grajsko arhitekturo (stolpiči, polkrožni izzidki ipd.). Podrobnejša členitev objekta naj se prilagodi javni rabi v pritličju in zasebni v višjih etažah.
• Zunanja ureditev: zelena bariera med obrtnim in kolektivnim stanovanjskim delom, zelena peš povezava.
III./4.4.5. POSEBNI PIP ZA EUP CR13 in CR28 / STARI CENTER
269. člen
(1) EUP z oznako CR13, Stari center je območje centra Črne, ki zajema pretežno historični del naselja in obsega naslednje podrobnejše namenske rabe: CUh, CU, SS, ZP, E, PC, VC.
(2) Obvezno je treba izdelati skupen OPPN za celotno EUP, lahko brez CR28, obvezno pa za CR13/1, CR13/2, skladno z obveznimi izhodišči za urejanje posameznih PEUP iz tega člena, ki so hkrati obvezna izhodišča za OPPN. Zunanje meje PEUP in/ali EUP določajo mejo OPPN, meja zazidljivosti je manjša. Do izdelave OPPN so dopustni vsi posegi, skladno z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo posameznega PEUP (v kolikor ni s tem členom drugače določeno), skladno z usmeritvami iz tega člena ter s pogoji in soglasjem skrbnika kulturne dediščine. Pogoji slednjega, ki jih je obvezno treba pridobiti pred začetkom izdelave dokumentacije, so do uveljavitve OPPN lahko drugačni in zahtevnejši od zahtev podrobnejših PIP.
(3) Na območju poplavne nevarnosti je treba upoštevati predpis, ki določa pogoje za poseganje na poplavna območja. Novih objektov ni dopustno umeščati, načrtovanje objektov in drugih ureditev je dopustno v skladu s predpisi s področja upravljanja voda. Posegi v prostor in rekonstrukcije obstoječih objektov so dovoljeni le ob upoštevanju pogojev iz mnenja na vodni režim in stanje voda ali vodnega soglasja.
(4) Na celotnem območju se spodbuja ohranjanje in oživljanje obstoječih objektov z vnašanjem različnih dejavnosti, skladno z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. Dopustno je tudi umeščanje mirnih poslovnih dejavnosti, ki so združljive z delovanjem občinskega središča, pa tudi manjših turistično nastanitvenih dejavnosti. Parkirne površine zanje se zagotavljajo razpršeno v centru in na njegovem robu (npr. na območju načrtovanega parkirišča ob pokopališču v CR22/2).
(5) Obvezna izhodišča za urejanje območja CR13/1, staro jedro jug:
• Center pokriva območja osrednjega cestnega križa, območje med cesto in Mežo, območje med Občino, cesto in Javorskim potokom, območje med cerkvijo in pokopališčem ter območje objektov južno od ceste proti Šoštanju. Sestavni deli delujejo kot fizična, funkcionalna in pomenska celota in se morajo kot celota tudi načrtovati.
• Skupni koncept: območje je preplet ohranjanja dediščine, sodobnih rešitev, ki omogočajo delovanje naselja v prihodnosti in intenzivnega oživljanja z ohranjanjem in vnašanjem dodatnih dejavnosti.
• Vnašajo se raznolike dejavnosti (trgovske, pisarniške, upravne, kulturne, storitvene itd.), vendar vse v malem merilu, ki ga je možno umestiti v občutljivo mestno tkivo. Center naj zadovolji potrebe naselja po naštetih dejavnostih, v naselje se ne umešča velikih nakupovalnih (in podobnih) objektov. V centru se spodbuja preplet dejavnosti, kvalitetne historične in nove ambiente, zaposlitvene možnosti. Lokalna politika naj podpre zainteresirane ponudnike dejavnosti v fazi nakupa, pridobivanja dokumentacije in dovoljenj.
• Prvi poseg naj bo čiščenje odvečnega. Kritično naj se oceni podoba raznih prizidkov, nadstrešnic nad lokali in podobnega. Območje naj se obravnava kot celota kvalitetne stavbne in naselbinske dediščine, ambientov med objekti, ambienta vode in novih vnosov. Novi vnosi naj gradijo kvaliteten odnos s starim: obstoječo strukturo naj dopolnjujejo in poudarijo, ne pa slepo posnemajo. Navezavo na kulturni prostor naj predstavlja predvsem inovativna uporaba avtohtonih materialov, navezavo na sodobnost pa umestitev sodobnih materialov in energetsko varčnih tradicionalnih in sodobnih tehnoloških rešitev. Večje območje zelenih površin na južnem robu (vrtički z manjšimi objekti), naj se obravnava tudi kot del krajinskih rešitev ob poti center – pokopališče ter zeleno površino, ki dopolni kvalitetno okolico večjega stanovanjskega bloka.
• Parkirišča: potrebno je umeščanje manjšega števila parkirnih mest v obstoječe tkivo, na način, ki je funkcijsko in estetsko kompatibilen z usmeritvami predhodne alineje (parkirišča malega merila). Večji del parkirišč se zagotovi na velikem parkirišču pod pokopališčem v CR22/2.
• Cesto in osrednji trg naj se prilagodi tehničnim dejavnikom (glavna cestna povezava naselja), vsebinskim (navezava na posamezne objekte – stavba Občine, pas trgovin, muzejski objekt) ter oblikovnim zahtevam (osrednji ambient naselja).
• Ambient ceste in trga je potrebno navezovati na ambiente objektov in PEUP na katere meji, stik naj predstavlja funkcionalno in oblikovalsko rešitev. Med stične ambiente se všteje ožine prehodov in dvorišč, ki se lahko po potrebi odprejo in navežejo na prostor ulice.
• Območje med cesto in Mežo: neurejena dvorišča proti reki naj postanejo osrednja atrakcija območja. Oblikujejo se poljavni atriji objektov, na katere se obračajo stanovanja in lokali storitvenih dejavnosti v teh objektih, ki potrebujejo urejene zunanje/odprte površine (npr. gostinski lokal). Območje se naveže na reko (oblikovan obrečni prostor), ki kot naravni ambient postane del urbanega prostora. Lokali v pritličju cestne strani se namenijo intenzivni ponudbi občinskega središča.
• Območje trgov: raznoliki trgi (cerkveni, pred gostilno itd.) se obdelajo na način, ki poudari njihovo funkcijo, arhitekturna obdelava pa jih poveže v estetsko celoto. Območje mora biti zasnovano kot prostor prečnih povezav v vse smeri (center – pokopališče, center – Rudarjevo, center – območje pod gozdom itd.).
• Območje za občino: proti cesti se umestijo lokali, proti vodi se zasnujejo kvalitetni ambienti.
• Prostori proti cesti naj gradijo odnos cesta – pritlični lokali (glej pojasnilo cesta – trg). Aktivira naj se območje med obcestno linijo in Javorskim potokom. Prostor naj zaživi kot preplet obstoječe strukture (prečni deli obcestnih objektov), morebitnih dozidav oz. dopolnitev in novih ambientov. Zanimivo vlogo ima objekt avtobusne postaje saj predstavlja rob trga, hkrati pa začetni del linije novih obvodnih ureditev.
(6) Obvezna izhodišča za urejanje območja CR13/2, Staro jedro sever:
• Območje je del starega jedra Črne s centralnimi dejavnostmi in bivanjem, severno nad Javorskim potokom, ob njegovem sotočju z Mežo.
• Prostorska zasnova mora enakovredno vključiti vse okoliške zunanje prostore (ulica, vodotok). Estetska prenova prostorov med objekti in Mežo naj se oblikuje kot kvalitetno zasnovani obvodni ambient. Zapostavljen prostor zadnjih fasad (npr. skladišča lokalov) proti vodotoku mora postati atraktiven prostor (neposreden stik, vizualen stik itd.).
• Intenzivira naj se stik objekt – cesta / ulica z vnosom javnih programov.
• Rudarski trg: kvalitetna ureditev mora postaviti temelje za delovanje trga kot atraktivnega urbanega prostora, s prostori za prehajanje pešcev, povezanega z ambientom Javorskega potoka, pošte, občine idr.
• Potrebna povezava s historičnim centrom južno od Javorskega potoka - urejata naj se v sklopu.
(7) Obvezna izhodišča za urejanje ostalih PEUP:
• CR13/3 (center ob cesti): Območje, ki je trenutno predvsem v stanovanjski rabi, se dopolni z mirnejšimi centralnimi dejavnostmi. Bistvena je bližina ceste med centrom in Rudarjevim. Zagotovi se del parkirnih kapacitet (parkirišča malega in srednjega merila), poudarja se zeleni značaj območja.
• CR28 (gasilski dom): Območje je v neposrednem stiku s historično ulicocentrom, zato je smiselno vanj umestiti tudi ostale programe javnega značaja (prostori lokalne skupnosti ipd.). Arhitekturna in krajinskoarhitekturna ureditev naj podpreta značaj območja, kot posebnega prostora naselja. Gostota zazidanosti za potrebe gasilskega doma je lahko tudi večja, procent zelenih površin pa posledično manjši.
• CR13/5 (pred pokopališčem): Stanovanjski objekti in spremljajoče zunanje površine (zasebni vrtovi) so del naselbinske dediščine, s svojo maso ne predstavljajo osrednjega dela centra, vendar pa oblikujejo njegov rob, vstopno točko. Dozidave in nadzidave niso dopustne, objekti se obnavljajo v okviru obstoječi gabaritov. Novogradnje so dopustne samo v primeru rušitev obstoječih objektov.
• CR13/6 (blok pod pokopališčem): V območju je en večstanovanjski objekt, ki se ureja skladno s pogoji s podrobnejšo namensko rabo SSb. Nadzidave in dozidave niso dopustne, dopustna je celovita prenova, ki bo zadržana v odnosu do historičnega jedra ustvarjala kvaliteten prostor na stiku novega in starega (inovativna uporaba avtohtonih materialov, premišljena umestitev sodobnih materialov ter energetsko varčnih tradicionalnih in sodobnih tehnoloških rešitev). Zasnova zunanje ureditve naj poudari zeleni značaj območja z ureditvijo posameznih delov okolice: javni pas ob poti med pokopališčem in mestom, zasebnejši del proti bregu - otroško igrišče, skupni zunanji bivalni prostor, rekreacija za starejše ipd.
• CR13/7 (čez potok) je območje manjših stanovanjskih objektov različnih stavbnih vzorcev, ki sledijo obliki terena; nekateri objekti mejijo na vodo, nekateri na gozd. Stanovanjski objekti in spremljajoče zunanje površine so del naselbinske dediščine oz. njen rob, vstopna točka. Nižje višine in rahlejša struktura, ki delujejo kot prehod v izrazito maso centra, se morajo ohranjati tudi v prihodnje. Poleg stanovanj se v pritličja umestijo javne funkcije za aktivacijo centra (trgovinice, obrtne delavnice itd.). Območje se navezuje na obstoječo in načrtovano zeleno rekreativno pot center – park / gozd – Lampreče.
• CR13/8 (zeleni breg) je območje zelenih površin nad historičnim jedrom in se navezuje na CR15/1, zato zanju veljajo enaka določila (glej 271. člen), a je potrebno za CR13/8 pridobiti tudi soglasje skrbnika kulturne dediščine.
• CR13/9 (elektrarna): Ohranja se osnovna funkcija, povečuje se delež zelenih površin v največji možni meri. V primeru prenehanja dejavnosti prevzame območje zeleni značaj in ambient ceste poveže z ambientom Meže (sprememba namembnosti v ZD ali ZP).
• CR13/4 (vodotoka): Poudarja se pomen vode, kot posebna vrednost območja je sotočje Javorskega potoka in Meže. V okviru zakonsko dopustnih možnosti se vloga vode v naselju poudarja.
III./4.4.6. POSEBNI PIP ZA EUP CR14 / NOVI CENTER
270. člen
(1) EUP z oznako CR14, novi center, je območje centra Črne, ki zajema pretežno zdravstvene, izobraževalne, kulturne in nastanitvene dejavnosti ob regionalni cesti. Obsega šest naslednje podrobnejše rabe: CU, CD, PC, VC.
(2) Dopustni so vsi posegi, skladno z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo posameznega PEUP (v kolikor ni s tem členom drugače določeno) in skladno z usmeritvami iz tega člena. V primeru večjih sprememb znotraj posamezne PEUP z opredeljeno namensko rabo centralnih dejavnosti (CU, CD) je obvezna izdelava OPPN ali izvedba javnega natečaja.
(3) Na območju majhne in srednje poplavne nevarnosti je treba upoštevati predpis, ki določa pogoje za poseganje na poplavna območja. Novih objektov ni dopustno umeščati, načrtovanje objektov in drugih ureditev je v skladu s predpisi s področja upravljanja voda. Posegi v prostor in rekonstrukcije obstoječih objektov so dovoljeni le ob upoštevanju pogojev iz mnenja na vodni režim in stanje voda ali vodnega soglasja.
(4) Na celotnem območju se spodbuja ohranjanje in oživljanje obstoječih objektov in dejavnosti, skladno z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. Sprememba namembnosti ni dopustna. Na območjih z opredeljeno namensko rabo centralnih dejavnosti (CU, CD) se ohranja princip prevladujoče dejavnosti. Parkirne površine zanje se prednostno zagotavljajo znotraj vsake posamezne PEUP. Zagotavlja se kvalitetne odprte površine, hkrati pa se omogoča povezovanje z zelenim območjem na severni strani v EUP CR15, ki lahko predvsem izobraževalnimi in varstvenim dejavnostim poveča kvaliteto ponudbe oz. izvajanja dejavnosti.
(5) Obvezna izhodišča za urejanje posameznih PEUP:
• CR14/1 (hotel in kulturni dom): Območje je namenjeno objektom in površinam hotela ter kulturnega doma. Dejavnost se ohranja, v primeru njene opustitve je dopustno umeščanje drugih podobnih centralnih dejavnosti ali mirnih poslovnih dejavnosti, ki so združljive s centralnimi dejavnostmi in bivanjem. Odprte površine se urejajo skladno z namembnostjo objektov in morajo presegati zgolj tehnične rešitve. Pomembna je njihova navezava na obstoječo in načrtovano zeleno rekreativno pot center – park / gozd – Lampreče severno od območja.
• CR14/2 (zdravstveni dom): Ohranja in nadgrajuje se obstoječa dejavnost. V območju se zagotovi čim večje število parkirnih mest. Poudarja se zeleni značaj obvodnega prostora, zagotavlja se prehodnost za pešce in kolesarje.
• CR14/3 (varstveni center) in CR14/4 (šola in vrtec): Območji sta namenjeni objektom in površinam varstvenih in izobraževalnih dejavnosti. Območji se razprostirata proti bregu, strmi deli se uporabijo za zelene in rekreacijske površine območja; pomembna je navezava na zeleni pas park / gozd, na katerega obe območji mejita na severni strani. Kljub v osnovi zaprti/ varovani dejavnosti se morata območji odpirati naselju (površine v skupni rabi). Potrebno je ohranjati prehodnost območja za potrebe naselja in vključenost zelenih površin v sklop zelenih površin naselja.
• CR14/5 (regionalna cesta) in CR14/6 (Javorski potok): Sprememba podrobnejše namenske rabe ni dopustna. Območji se urejata skladno z usmeritvami iz 1. in 2. odstavka 264. člena oz. UN Črna ter skladno s podrobnejšimi in splošnimi PIP. Regionalna cesta je hkrati tudi ulica, zato mora njeno urejanje v največji možni meri presegati zgolj tehnične rešitve in zagotavljati varno gibanje pešcev in kolesarjev. Javorski potok pa je hkrati tudi zelena površina, zato se mora ta njegova vloga poudarjati.
III./4.4.7. POSEBNI PIP ZA EUP CR15 / POD TEBROM
271. člen
(1) EUP z oznako CR15, Pod Tebrom, je območje med novim centrom in gozdom, ki obsega naslednje podrobnejše rabe: ZP in SS.
(2) Območje CR15/1 z opredeljeno podrobnejšo rabo park oz. parkovni gozd (ZP) je obstoječ širok gozdni rob, kjer se gozd prepleta s travniki in vrtovi; dotika se bivalnih območij in centralnih dejavnosti, preko območja CR13/8 pa tudi starega jedra Črne in na ta način predstavlja severni rob vzhodnega kraka naselja Črna. Priporočljiva je izdelava OPPN ali izvedba javnega natečaja, obvezna pa je izdelava krajinskoarhitekturnega načrta – izvajanje posegov brez izdelave vsaj slednjega, ni dopustna. Priporočljivo je, da se območje obdeluje skupaj z CR13/8, kot zaključena celota (glej 269. člen) v vseh fazah (OPPN, načrt , izvedba). Pri izdelavi OPPN, načrta krajinske arhitekture in izvedbi je potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
• Sprememba podrobnejše namenske rabe ni dopustna.
• Nova raba se zasnuje kot celostna krajinska poteza. Parkovni gozd se navezuje na obstoječe dejavnosti (šola, vrtec, varstveni center, bivanje), povezovalna pot center – Lampreče - Javorje in prostor / cilj dnevnih prostočasnih aktivnosti domačinov. V območju se zasnujejo večnamenske, rekreacijske in povezovalne poti, omogoči druge oblike rekreacije (trim steza, igralna površina) in prostočasnih aktivnosti (vrtnarjenje).
• V območje se posega premišljeno, brez velikih gradbenih posegov, po načelu sonaravnosti, z majhnimi vnosi grajenih elementov in majhni posegi v teren. Izbor rastlin mora biti omejen na avtohtone vrste.
• Obstoječi legalno grajeni objekti se ohranijo v obsegu veljavnih dovoljenj in dejavnosti, dopustna je sprememba njihove dejavnosti v okviru opredeljene namenske rabe. Nelegalni objekti se odstranijo, novogradnje so omejene samo na enostavne in nezahtevne objekte.
(3) Območje CR15/2 (ob centru) je obstoječe območje enodružinskih in večstanovanjskih objektov opredeljeno kot stanovanjsko območje s spremljajočimi dejavnostmi v manjšem obsegu (SS). Za obstoječi večstanovanjski objekt veljajo pogoji za območja z oznako SSb. Dopustni so posegi, skladno z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo razen tistih določil, ki so opredeljena v tem odstavku. Zaradi pozicije v centru, poleg velikih javnih objektov z zadostno količino parkirnih kapacitet, je smiselno krepiti dodatne dejavnosti (manjše storitvene dejavnosti, pisarne, ordinacije). Obstoječi objekti se ohranjajo, gostota pozidave se bistveno ne spreminja, novogradnje so dopustne samo ob rušitvi obstoječih objektov ali kot dopustni enostavni in nezahtevni objekti, skladno z opredeljeno namembnostjo. Nadzidave niso dopustne. Dozidave so dopustne v okviru predpisanih faktorjev izkoriščenosti zemljišča, zagotavljanja kvalitetnih odprtih površin in zadostnih parkirnih površin, ki jih je možno zagotavljati tudi izven območja. Oblikovanje naj bo skladno in zadržano, a hkrati sodobno in avtonomno, z inovativno uporabo avtohtonih in zadržano uporabo sodobnih materialov, likovno enostavno, v barvah zadržano ter energetsko varčno.
(4) Območja CR15/3 (za šolo) je namenjeno bivanju. Možna je tudi umestitev stanovanj za potrebe varstveno izobraževalnih dejavnosti ali umestitev mirnejših varstveno izobraževalnih šolskih dejavnosti v pritlične dele objektov, ali dejavnosti, ki se vsebinsko navezujejo na opredeljeno namensko rabo območja CR15/1. Druge dejavnosti niso dopustne. Višina je omejena z višino najvišjega objekta v PEUP, ob porušitvi stanovanjskega objekta na severni strani se lahko, v kolikor geomehanske razmere to dopuščajo, umesti dimenzijsko podoben podolžni večstanovanjski objekt, kot je na južnem delu območja. Za obstoječi večstanovanjski objekt veljajo pogoji za območja z oznako SSb. Oblikovanje naj bo skladno in zadržano, a hkrati sodobno in avtonomno z inovativno uporabo avtohtonih in zadržano uporabo sodobnih materialov, likovno enostavno, v barvah zadržano ter energetsko varčno. Zasnova odprtih površin naj se, oblikovno in vsebinsko, navezuje na dejavnosti v sosednjih PEUP (centralne dejavnosti) oz. EUP (parkovni gozd).
III./4.4.8. POSEBNI PIP ZA EUP CR16 / ZA GASILSKIM DOMOM
272. člen
(1) EUP z oznako CR16, je območje za gasilskim domom, z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo: SS in SK.
(2) Na območju je dovoljena obstoječa namenska raba skladno s splošnimi PIP in podrobnejšimi PIP, ki veljajo za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo posameznega PEUP. Pretirano zgoščevanje pozidave ni priporočljivo, priporočljivo pa je intenzivnejše ozelenjevanje območja (umeščanje drevnine na zasebne vrtove). Zagotavlja se prehodnost v širšo okolico (rekreacijske povezave za pešce), povezava center - Javorje, center - smučišče).
III./4.4.9. POSEBNI PIP ZA EUP CR17 / ZA LEKARNO
273. člen
(1) EUP z oznako CR17 je območje za lekarno, z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo z oznako SS, stanovanjska območja.
(2) Pretirano zgoščevanje pozidave ni priporočljivo, intenzivnejše naj bo ozelenjevanje območja (umeščanje drevnine na zasebne vrtove). Obvezna je presoja geološke primernosti za gradnjo.
III./4.4.10. POSEBNI PIP ZA EUP CR18/ LAMPREČE
274. člen
(1) EUP z oznako CR18 Lampreče je območje obstoječe individualne pozidave, z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo: SS, PC, VC, G.
(2) Na območju CR18/1 (nad cesto) je dovoljena obstoječa namenska raba, skladno s splošnimi PIP in podrobnejšimi PIP, ki veljajo za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. Za obstoječi večstanovanjski objekt veljajo pogoji za območja z oznako SSb. Brez geomehanske raziskave so dopustna samo vzdrževalna dela in rekonstrukcije, ki ne posegajo v konstrukcijo objekta. Dodatne dejavnosti so dopustne samo, v kolikor to dopušča velikost zemljišča in če je možno zagotoviti zadostno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce. V severozahodnem delu območja je treba zagotoviti dostopnost/povezavo do območja parkovnega gozda v CR15/1.
(3) Na območju CR18/2 (ob potoku) se ureja skladno s splošnimi PIP in podrobnejšimi PIP, ki veljajo za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo.
(4) V CR18/3 veljajo podrobnejši PIP za območja z oznako SS in določila tega člena. Novogradnje niso dopustne. Za obstoječi objekt so dopustni samo posegi v okviru veljavnih dovoljenj. Dopustna je postavitev največ dveh enostavnih ali nezahtevnih objektov iz skupine pomožnih objektov za stanovanjske objekte, v kolikor stopnja zazidanosti to dopušča. Postavitev ograje je dopustna samo v kombinaciji s prostorastočo živo mejo. Sprememba namembnosti ni dopustna, dovoljena namembnost je samo enostanovanjska hiša.
III./4.4.11. POSEBNI PIP ZA EUP CR19 / MRDAVŠIČ
275. člen
(1) EUP z oznako CR19, Mrdavšič, je obstoječ travnik na vzhodnem robu Črne, z opredeljeno namensko rabo z oznako SS, stanovanjske površine.
(2) Posegi na območju so dopustni samo na podlagi OPPN. Pred izdelavo OPPN je potrebno izdelati podrobno geomehansko študijo, ki bo ocenila primernost za gradnjo – v primeru negativne ocene gradnja ni dopustna. Pri izdelavi OPPN je potrebno izdelati in natančno upoštevati geomehansko študijo. OPPN lahko spremni podrobnejšo namensko rabo v okviru kategorije stanovanjskih površin.
III./4.4.12. POSEBNI PIP ZA EUP CR20 / OB CESTI V KOPRIVNO
276. člen
(1) EUP z oznako CR20, je območje ob cesti v Koprivno, ki obsega opredeljeno podrobnejšo namensko rabo: SS, PC, VC.
(2) Na območju CR20/1 je dovoljena obstoječa namenska raba skladno s splošnimi PIP in podrobnejšimi PIP, ki veljajo za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. Za izbor dejavnosti in dopustne vrste gradenj veljajo pogoji za območja z oznako SSd. Območje se, poleg stanovanjskih dejavnosti, nameni tudi centralnim dejavnostim (gostinski lokal, prodajalna, turistična agencija, servisi itd.). Načeloma naj se manjši objekti umeščajo više v breg, območje neposredno ob cesti pa večji. Ob zagotovitvi potrebnih parkirnih mest, glede na dejavnost, je dopustna izkoriščenost zemljišč, kot je določena za območja z oznako SSd. Etažnost ne sme presegati P+1+M, obstoječi objekti lahko ohranjajo svojo etažnost tudi ob rekonstrukcijah. Objekti morajo biti zasnovani na način, ki definira javni in zasebni del: manjši objekti na hribu (javne površine proti dovozom, zasebne zadaj), večji in podolžni ob cesti (javne površine proti cesti, zasebne površine proti bregu), kolektivni objekt na vzhodnem delu (javne površine proti JZ in cesti, zasebne površine na nivoju kolektivnega objekta proti vzhodu in zeleni povezavi pod hribom). Podrobnejša členitev objekta naj se prilagodi javni rabi v pritličju in zasebni v višjih etažah. Sprememba podrobnejše namenske rabe je možna samo na podlagi OPPN, v okviru kategorij stanovanjskih površin (vse stanovanjske površine), centralnih dejavnosti (vse centralne dejavnosti) ali površin za turizem (BT).
(3) Na območju CR20/2 in CR20/3 se ureja skladno s splošnimi PIP in podrobnejšimi PIP, ki veljajo za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. Izdelava OPPN ni predvidena. Sprememba podrobnejše namenske rabe je možna samo na naslednji način:
• v CR20/2 na podlagi OPPN skupaj z območjem CR20/1 v okviru kategorij stanovanjskih površin (vse stanovanjske površine, tudi za posebne namene z oznako SB) ali centralnih dejavnosti (vse centralne dejavnosti) ali površin za turizem.
• V CR20/3 na podlagi OPPN v okviru stanovanjskih površin (vse stanovanjske površin), centralnih dejavnosti (vse centralne dejavnosti), površin za turizem (BT), športnih centrov (BC), površin za oddih, rekreacijo in šport na prostem (ZS).
(4) CR20/4 (državna, turistična cesta) in CR20/5 (Meža): Območji se urejata skladno z usmeritvami iz 1. in 2. odstavka 264. člena oz. UN Črna ter skladno s podrobnejšimi in splošnimi PIP. Državna cesta je tudi ulica, zato mora njeno urejanje vsaj v delu južno od CR20/1 v največji možni meri presegati zgolj tehnične rešitve in zagotavljati varno gibanje pešcev in kolesarjev. Meža je hkrati tudi zelena površina, zato se mora ta njena vloga poudarjati.
III./4.4.13. POSEBNI PIP ZA EUP CR21 / OKOLI MEŽE
277. člen
(1) EUP z oznako CR21 je območje okoli Meže, z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo: SS in VC.
(2) CR21/1 in CR21/2 se ureja skladno s splošnimi PIP in podrobnejšimi PIP, ki veljajo za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo.
(3) Območje reke Meže se ureja skladno z usmeritvami iz 1. in 2. odstavka 264. člena oz. UN Črna ter skladno s podrobnejšimi in splošnimi PIP. Meža je hkrati tudi zelena površina, zato se mora ta njena vloga poudarjati.
III./4.4.14. POSEBNI PIP ZA EUP CR23 / STADION IN CR29
278. člen
(1) EUP z oznako CR23 je območje stadiona, z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo: ZS, VC.
(2) CR23 se ureja skladno s splošnimi PIP in podrobnejšimi PIP, ki veljajo za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo.
(3) CR29 se ureja skladno s splošnimi PIP in podrobnejšimi PIP, ki veljajo za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. Izdelava OPPN je obvezna, skladno z naslednjimi usmeritvami:
• na vzhodni strani se vzpostavi zeleni varovalni pas ob obstoječi grajeni strukturi;
• celotno območje se naveže na obstoječi stadion na zahodu, na smučišče na jugu in na prostor ob reki na severu.
III./4.4.15. POSEBNI PIP ZA EUP CR24 / PRISTAVA JUŽNO OD MEŽE
279. člen
(1) EUP z oznako CR24 je območje Pristave južno od Meže, z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo: SS.
(2) Območje CR24 se ureja skladno s splošnimi PIP in podrobnejšimi PIP, ki veljajo za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo.
III./4.4.16. POSEBNI PIP ZA EUP CR25 / OB POTOKU PRISTAVA
280. člen
(1) EUP z oznako CR25, je območje ob potoku Pristava, z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo: SSz, SS, PC, VCz, VC, ZD.
(2) Na območju CR25/1 in CR25/2 se ureja skladno s splošnimi PIP in podrobnejšimi PIP, ki veljajo za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo (SSz). Ohranja se velik delež zelenih površin, odmiki od potoka Pristava se ohranjajo ali povečujejo.
(3) Na območju CR25/3 je obvezna izdelava OPPN, ki mora biti izdelan skladno s podrobnejšimi PIP za območja z oznako SSz. Nova raba se zasnuje z velikim deležem zelenih površin, zagotavljajo se čim večji odmiki od potoka, k potoku se orientirajo vrtovi, objekti pa se umeščajo proti jugu po vzoru ureditve PEUP CR25/4.
(4) Na območju CR25/4 in CR25/5 je dovoljena obstoječa namenska raba, skladno s splošnimi PIP in podrobnejšimi PIP, ki veljajo za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo SS. Ohranja se velik delež zelenih površin, odmiki od potoka Pristava se ohranjajo ali povečujejo.
(5) CR25/9 (lokalna cesta) in CR25/10 (potok Pristava): Območji se urejata skladno z usmeritvami iz 4. odstavka 264. člena oz. UN Črna ter skladno s podrobnejšimi in splošnimi PIP. Potok Pristava (razbremenilnik potoka Bistra, ki pa ni več na celotni trasi v prostoru viden) skupaj z Bistro, ki je izven tega EUP v preteklosti določal tudi način rabe prostora, je hkrati tudi zelena površina, zato se mora ta njegova vloga poudarjati. Pas zelenja ob cesti in potok / razbremenilnik delujeta kot funkcijska celota, ki jo je potrebno ohranjati in krepiti. Območje je mestoma manjši obvodni biotop ter krajinska posebnost naselja, ki se jo obvezno ohranja in poudarja.
III./4.4.17. POSEBNI PIP ZA EUP CR26 / KMETIJA PONGRAČIČ
281. člen
(1) EUP z oznako CR26 je območje kmetije Pongračič na Pristavi, z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo: SK, PC.
(2) Na območju CR26/1 in CR26/2: Uvajanje dopolnilnih dejavnosti kmetije je zaželeno, a mora biti predhodno preurejen promet, skladno s tretjim odstavkom tega člena. Sprememba podrobnejše namenske rabe je možna na osnovi OPPN v stanovanjska območja ali območja centralnih dejavnosti.
(3) CR20/3 (državna, turistična cesta) in območje ob Meži: Območji se urejata skladno z usmeritvami iz 3. in 4. odstavka 264. člena ter skladno s podrobnejšimi in splošnimi PIP. Državna cesta deli obstoječo kmetijo na dva dela, zato je potrebno na območju ali vzpostaviti poseben prometni režim ali spremeniti traso ceste; slednje je možno samo na osnovi strokovne presoje in s soglasjem pristojnih nosilcev urejanja prostora.
III./4.5. PIP ZA OBMOČJA IZVEN UN ČRNA, KI SO S ČRNO NEPOSREDNO POVEZANA
III./4.5.1. POSEBNI PIP ZA KMETIJSKO OBMOČJE PRISTAVE (CR4)
282. člen
(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, dodatna izhodišča)
(1) CR4, Pristava je območje kmetijskih površin na zahodni strani Črne.
• Območja površin razpršene avtohtone poselitve z oznakami Ak, površine kmetij in nekmetijskih stanovanjskih objektov in As, površine nekmetijskih stanovanjskih objektov in počitniških hiš.
• Območja gozda z oznako Gk (gozd s kmetijskim potencialom).
• Območja površinskih voda z oznako VC.
• Območja površine cest z oznako PC.
(3) Vsi posegi na območju morajo biti zasnovani tako, da ohranjajo značilno strukturo prostora in se morajo izvajati skladno s splošnimi določili in PIP, ki veljajo za pripadajočo podrobnejšo namensko rabo.
(4) Na območju prevladuje kmetijska dejavnost. Zaradi večjega deleža gozda na celotnem območju občine se površine v zaraščanju praviloma namenijo kmetijstvu, razen takrat, kadar je zaraščanje teh površin pomembno zaradi varovalnih/ekoloških funkcij gozda. Dovoljeno je zmanjševanje gozda v kmetijske namene (izključno za potrebe kmetijstva, kot je povečevanje kmetijskih površin, ne pa za gradnjo kmetijskih objektov) pod pogoji in na način, ki ga predpišejo strokovne službe.
(5) Na območju CR4/2, kjer je določeno vodovarstveno območje, je treba upoštevati omejitve in ukrepe iz predpisa o vodah ter pridobiti vodno soglasje.
III./4.5.2. POSEBNI PIP ZA VZHODNI DEL ČRNE (CR2)
283. člen
(opredelitev območja, podrobnejša namenska raba, predviden OPPN – obvezna izhodišča)
(1) CR2, območje Črna vzhod združuje obstoječo poselitev ob vstopu v naselje Črna, na desnem bregu Javorskega potoka severno od regionalne ceste Šoštanj-Črna ter površine med njima v novo celoto, z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo: SSd, SS, VC.
(2) Podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji se skladno z opredeljeno namenska rabo (prednost imajo stanovanjske dejavnosti ali mirne poslovne dejavnosti) določijo z OPPN z imenom »OPPN Črna vzhod«, za katerega je potrebno predhodno izdelati geološko študijo možnosti gradnje. Za površine, kjer je gradnja možna, se skladno in pod pogoji, ki izhajajo iz geomehanske študije, izdela OPPN. Geomehanska študija mora zajeti široko zaledje in ne samo površine opredeljenega OPPN. Meje EUP so identične z mejo OPPN, meja zazidljivosti se določi na podlagi geomehanske študije.
(3) Do uveljavitve OPPN so v PEUP: CR2/1, CR2/2, CR2/4 in CR2/5 dovoljeni posegi, skladno s splošnimi PIP in podrobnejšimi PIP za določeno podrobnejšo namensko rabo, izjema je večstanovanjskih objekt, za katerega veljajo določila PIP za SSb. Na območju CR2/3 novi posegi brez izdelave OPPN niso dopustni.
III./4.5.3. POSEBNI PIP ZA SOTESKO OB MEŽI (CR7)
284. člen
(1) CR7, območje Soteska ob Meži, je območje obstoječe razpršene gradnje v soteski ob regionalni cesti Črna- Mežica ob Meži, z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo: SSp, VC.
(2) Dopustni so vsi posegi, skladno s podrobnejšimi PIP in z opredeljeno namensko rabo. Ob cesti mora biti zasnovana varna pot za pešce in kolesarje, kot del cestnega prostora ali izven njega.
III./4.6. POSEBNI PIP ZA BIVALNI DEL V OBMOČJU UN ŽERJAV (BIVALNI DEL UN ŽERJAV BREZ OBMOČJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI)
285. člen
(urbanistični načrt Žerjav)
(1) UN Žerjav je strokovna podlaga pripravljena v okviru OPN.
286. člen
(obvezne skupne strokovne podlage za center ter osrednji industrijski del in območje ob cesti)
(1) EUP ZR1, ZR4, ZR5, ZR6 in ZR7 predstavljajo osrednje območje naselja Žerjav, v katerem je največ prostorskih in okoljskih konfliktov med bivanjem in industrijsko dejavnostjo. Zanj je potrebno, pred izdelavo OPPN ter za posamezne EUP, obvezno izdelati skupne strokovne podlage.
(2) Z namenom, da se celotno območje kvalitetno uredi, da se dejavnosti jasno prostorsko razdelijo, da se na celotnem območju ustrezno zasnuje promet, posameznim dejavnostim omogoči neodvisen časovni načrt razvoja, predvsem pa, da se območje sanira, onemogoči nadaljnje uničevanje prostora in da se vzpostavi jasen odnos do naselja Žerjav, je potrebno najprej obvezno izdelati skupne strokovne podlage. Zasnovane morajo izrazito interdisciplinarno, v variantah in v več fazah, z možnostjo njihovega prepletanja in združevanja:
• 1. faza: Proučitev možnosti razdelitve območja tako, da se za vsako od dejavnosti jasno opredeli njen lastni prostor. Meje znotraj industrijskega območja med EUP ZR5, ZR6 in ZR7 ter meja med njimi in območjem ob cesti, EUP ZR4 se lahko spremenijo, v kolikor to izhaja iz strokovnih podlag; med njimi in EUP ZR1 pa se ne smejo spreminjati (dopustne so samo minimalne tolerance do cca +/- 5m) oz. se lahko spremenijo samo tako, da se območje ZR1/1 zmanjša.
• 2. faza: Zasnova prometne ureditve, ki bo zagotavljala nemoten promet za vsa štiri območja, onemogočala prometno (motorni promet) povezanost industrijskega dela z bivalnim in zagotavljala zadostno velike parkirne površine. Po potrebi se predvidi tudi prenova regionalne ceste Črna Mežica in/ali sprememba njene trase ter po potrebi mikrolokacijska reorganizacija obstoječega bencinskega servisa.
• 3. faza: Zasnova energetske in komunalne infrastrukture za celotno območje.
• 4. faza: Koncept zasnove urejanja prostora, ki bo zagotavljal nemoten razvoj posameznih industrijskih dejavnosti in razvoj centra Žerjava, natančno definiral odnos med centrom in industrijskim delom ter natančno opredelil vsebine ZR1/1 kot prehodnega dela med centrom naselja in industrijskim delom ter predvidel ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov.
(4) Na namenski rabi kmetijskih zemljišč so dopustni posegi, ki so določeni v podrobnejših PIP za namensko rabo kmetijskih zemljišč.
(5) Strokovne podlage morajo biti javno razgrnjene, omogočena mora biti javna razprava, občinski svet jih mora potrditi, kot svojo razvojno strategijo. Na njihovi osnovi in skladno z njimi se lahko izdelujejo OPPN posameznih dejavnosti (OPPN TAB, OPPN MPI) oz. območij (OPPN Žerjav Center, OPPN Ob cesti in OPPN Ožina ob Meži).
III./4.6.1. POSEBNI PIP ZA UN ŽERJAV - CENTER (ZR1)
287. člen
(1) EUP ZR 1 je osrednji del naselja Žerjav, z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo: CUh, CUc, IG, ZD, PC, VC, SSd.
(2) Na območju je predvidena izdelava OPPN z imenom »OPPN Žerjav center« (razen ZR1/11, kjer je ta že sprejet), ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje. Zunanja meja območja določa mejo OPPN, meja zazidljivosti je identična. Možna je manjša korekcija meja, ki izhaja iz predhodnih strokovnih podlag. Območje OPPN Žerjav - Center je del UN Žerjav, del območja naselja Žerjav, zato mora biti izdelan tudi skladno s svojim celotnim neindustrijskim in industrijskim zaledjem.
(4) Osnovne poteze ureditev: Med industrijskim/gospodarskim delom in bivalnim delom se oblikuje center naselja, ki se v delu, ki je bližje stanovanjskemu delu oblikuje kot območje pretežno centralnih dejavnosti z bivanjem v delu, ki je bližji industriji, pa se dolgoročno zasnuje kot povsem nebivalni del na dva možna načina.
• izključno z vsebinami, ki so z bivalnim delom združljive (poslovni / pisarniški prostori, parkirišča, prireditveni prostori, storitvene dejavnosti, namenjene prebivalcem in druge centralne dejavnosti naselja, zaprti športni objekti ipd.) ali pa
• kot del industrijske dejavnosti, ki mora biti zasnovana tako, da je v smeri proti naselju oblikovno in vsebinsko takšna, da lahko z naseljem deluje v sožitju in da so vsi možni negativni vplivi povsem izločeni (ni izpustov, ni hrupa, ni tovornega prometa oziroma se ta odvija zgolj v omejenem času).
(5) Obvezna izhodišča za izdelavo OPPN Žerjav Center:
• V okviru izdelave OPPN se v fazi osnutka prouči prostorske možnosti postopnega prestrukturiranja tega dela območja na način, ki še dopušča normalen razvoj obstoječega bivanja in / ali se ga dolgoročno izloči. Omogočiti mora razvoj predvsem centralnih dejavnosti Žerjava, a se hkrati tudi prilagajati urejanju industrijskega območja (območje postopno postaja center Žerjava, območje stanovanj se zmanjšuje, industrija se mu podreja a se hkrati z njim prepleta – upravni deli podjetij ali tiha, okoljsko neproblematična proizvodnja in / ali skladiščenje).
• Celovita ureditev prometa skladno s skupnimi, celovitimi strokovnimi podlagami ter skladno z UN Žerjav.
• Umeščanje kvalitetni odprtih površin s poudarkom na zelenih površinah.
• Vzpostavitev vizualnega in fizičnega stika z Mežo, ozelenitev območja ob vodotoku.
• Vzpostavi se nova podoba območja - koncept nove zasnove prostora.
• Za industrijsko dejavnost v območjih z oznako IG, glede dopustnih okoljskih parametrov (hrup, emisije plinov), veljajo dopustni parametri za območja centralnih dejavnosti in bivanja.
(6) Do uveljavitve OPPN je dovoljeno urejanje prostora, skladno z veljavnimi dovoljenji ter skladno s splošnimi in podrobnejšimi PIP za območja opredeljene podrobnejše namenske rabe iz tega odloka, razen za območje ZR1/1, kjer so dopustna samo vzdrževalna dela na obstoječih objektih in rušitve.
III./4.6.2. POSEBNI PIP ZA UN ŽERJAV - JAZBINSKI POTOK (ZR3, ZR11)
288. člen
(1) EUP ZR 3 in ZR11 predstavlja vzhodni del naselja Žerjav ob Jazbinskem potoku, z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo: SSp, SS, SK, ZD, Gv, K2, VC.
(2) Na območju so dovoljeni vsi posegi skladno, s splošnimi in podrobnejšimi PIP, ki veljajo za pripadajočo podrobnejšo namensko rabo. Ne glede na to v ZR3/1 ni dopustno urejanje otroških igrišč ali športnih oz. rekreacijskih površin.
(3) Za obstoječi večstanovanjski objekt v ZR3/5 veljajo pogoji za območja z oznako SSb.
(4) Sprememba podrobnejše namenske rabe je dopustna samo na osnovi OPPN v ZR11. V primeru izdelave OPPN z imenom OPPN Mrdavs so meje PEUP identične meji OPPN, upoštevati pa je treba naslednja izhodišča:
• Sprememba podrobnejše namenske rabe je dopustna samo za namene bivanja (znotraj skupine stanovanjskih površin tudi za stanovanjske površine za posebne potrebe (SB).
• Morfologija nove zasnove naj upošteva drobno strukturo prostora.
• V kolikor obstoječa kmetija znotraj območja ostaja, se natančno določi njeno območje in odnosi med novo in obstoječo rabo.
• Zagotavlja se zadosten odmik od gozda tako, da se ohranja kvaliteten gozdni rob.
III./4.7. POSEBNI PIP ZA GOZDNE POVRŠINE V OKOLICI DEGRADIRANIH OBMOČIJ ČRNE IN ŽERJAVA
III./4.7.1. POSEBNI PIP GOZD MED ČRNO IN ŽERJAVOM (CR6)
289. člen
(1) CR6, območje med Črno in Žerjavom, je območje obstoječih pretežno degradiranih gozdnih površin, med naseljem Črna in eksploatacijskim območjem Žerjava, z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo:
• območje gozda z oznako G,
• območje varovalnega gozda z oznako Gv in
• območje drugih kmetijskih zemljišč z oznako K2.
(2) Na območju so dovoljeni posegi skladno s splošnimi in podrobnejšimi PIP za območje namenske rabe, ob upoštevanju občutljivosti degradiranega območja, s ciljem njegove trajne sanacije.
III./4.7.2. POSEBNI PIP ZA UN ŽERJAV – GOZD 1 (ZR2)
290. člen
(1) ZR2 je območje gozda med eksploatacijskim območjem rudnika Žerjav in centrom naselja. Z namenom, da se območje trajno ohrani kot gozdna površina, ki naselje ločuje od pridobivalnega prostora, je opredeljena podrobnejša namenska raba gozda s posebnim namenom (Gp), ki se ga tudi razglasi z občinskim odlokom.
(2) Gozd se ureja skladno z določili tega odloka in razglasitvenega odloka ter skladno z zahtevami pristojne službe za upravljanje z gozdom tako, da se zagotavlja njegov trajen obstoj ter vse bolj vzpostavlja njegova varovalna funkcija pobočja in naselja pod njim.
III./4.7.3. POSEBNI PIP ZA GOZD 2 (ZR9)
291. člen
(1) ZR9 je območje obstoječih pretežno degradiranih gozdnih površin nekdanjih eksploatacijskih območij južno od naselja Žerjava, z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo območje gozda (G).
(2) Na območju so dovoljeni posegi skladno s splošnimi in podrobnejšimi PIP za območje opredeljene namenske rabe ob upoštevanju občutljivosti degradiranega območja s ciljem njegove trajne sanacije.
III./4.8. POSEBNI PIP ZA OBMOČJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
III./4.8.1. POSEBNI PIP ZAOBMOČJE INDUSTRIJE V ČRNI (CR9)
292. člen
(1) EUP z oznako CR9 TAB je območje obstoječe industrije na severni strani Črne, z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo: IP, VC.
(2) Kakršnakoli dopustna sprememba podrobnejše namenske rabe je možna samo na osnovi OPPN (brez OPPN spremembe niso dopustne). Dopustna je sprememba podrobnejše namenske rabe celotne podenote ali njenega dela.
(3) Ne glede na določila prejšnjega odstavka, je na območju dopusten razvoj obstoječe dejavnosti v okviru obstoječih objektov, obstoječih dejavnosti in obstoječih dovoljenj. Zaradi doseženih maksimalnih višinskih gabaritov v območju podenote z oznako CR9/1 nadzidave niso dopustne; dopustna so vsa vzdrževalna dela in dozidave vseh legalno zgrajenih objektov, a morajo biti zagotovljeni vsi varnostni in higienski standardi varnosti. Dopustna je rušitev vseh objektov. Nadomestna gradnja je možna samo na osnovi novega OPPN. Novi posegi brez novega OPPN niso dopustni.
(4) Nova podrobnejša namenska raba in podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji se, skladno z določili tega člena, določijo z OPPN z imenom »OPPN TAB« za katerega je potrebno predhodno izdelati kompleksno geološko-geomehansko študijo. Za površine, kjer je gradnja možna, se skladno in pod pogoji, ki izhajajo iz geomehanske študije, izdela OPPN. Geomehanska študija mora zajeti široko zaledje in ne samo površine opredeljenega OPPN. Meje EUP so, ob upoštevanju določil 2. odstavka 265. člena, identične z mejo OPPN, meja nove zazidljivosti se določi na podlagi geomehanske študije.
(5) Ne glede na določila tega odloka veljajo za vsa varovana območja znotraj CR9 (kot npr. varstveni pasovi vodotokov itd.) zahteve, ki izhajajo iz ustreznih zakonskih predpisov oz. pogojev in zahtev skrbnikov območij oz. nosilcev urejanja prostora.
(6) Za posege na poplavno ogroženih območjih je treba izdelati hidrološko-hidravlični elaborat. Načrtovanje novih prostorskih ureditev mora upoštevati pogoje in omejitve iz predpisa, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav. V ta namen je treba skupaj z načrtovanjem gradnje novih objektov, načrtovati celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom gradnje novih objektov.
III./4.8.2. POSEBNI PIP ZA GOSPODARSKO OBMOČJE OB MEŽI (ZR4)
293. člen
(1) Območje ZR4, območje Ožina ob cesti, vključuje 5 PEUP z oznakami od ZR4/1 do ZR4/5.
(2) Na območju je predvidena izdelava OPPN z imenom »OPPN Ožina Meže in ceste«, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje. Zunanja meja območja določa mejo OPPN, meja zazidljivosti je identična. Možna je manjša korekcije meje, ki izhaja iz predhodnih strokovnih podlag.
(4) Obvezno izhodišče za izdelavo OPPN Ožina Meže in ceste so strokovne podlage iz 285. člena, s katerim mora biti OPPN Ožina Meže in ceste v celoti skladen.
(5) V okviru izdelave OPPN se v fazi osnutka prouči prostorske možnosti nove rabe na način, ki še dopušča normalen razvoj dejavnosti in se hkrati prilagaja urejanju širšega prostora, in sicer:
• Celovita ureditev prometa skladno s skupnimi, celovitimi strokovnimi podlagami-postopno kvalitetnejše urejanje prometa na celotnem območju ob upoštevanju načrtovane cestne ureditve-rekonstrukcija ali večje spremembe na in ob regionalni cesti Črna-Mežica (korekcija trase zaradi urejanja križišča za bivalni del Žerjava in uvoza k MPI, novo križišče zaradi skupnega uvoza za celoten poslovni del in center Žerjava, ureditev pločnikov in kolesarskih poti, ureditev bencinskega servisa in parkirišč ter dovozov do dejavnosti na obeh straneh ceste).
• Reorganizacije območja na zahodni strani regionalne ceste, ki naj se dolgoročno iz pretežno bivalnega spremeni v pretežno poslovnega (manjše poslovne dejavnosti) – v kolikor oz. kjer bo rekonstrukcija ceste to še dopuščala.
• Reorganizacije območja na obeh straneh regionalne ceste, ki naj se dolgoročno postopno spreminja v smeri pretežno infrastrukturnih ureditev (parkirišča, čistilna naprava ipd.), ki naj bodo zasnovane čim bolj sonaravno in naj v oblikovnem in vsebinskem smislu presegajo zgolj tehnične rešitve – v kolikor oz. kjer bo rekonstrukcija ceste to še dopuščala.
• Umeščanje zelenih cezur, kjer je mogoče.
• Potrebne vodnogospodarske ureditve, vzpostavitev vizualnega in fizičnega stika z Mežo, ozelenitev območja ob vodotoku.
(6) Do uveljavitve OPPN je dovoljeno urejanje prostora skladno z veljavnimi dovoljenji ter skladno s splošnimi in podrobnejšimi PIP za območja opredeljene podrobnejše namenske rabe iz tega odloka. Obstoječe stanovanjske hiše je znotraj območja dopustno vzdrževati in celovito obnavljati.
III./4.8.3. POSEBNI PIP ZA INDUSTRIJSKO OBMOČJE ŽERJAV (ZR5, ZR6, ZR7, ZR8, ZR10)
294. člen
(skupna določila za celotno območje)
(1) Industrijsko območje Žerjav vključuje naslednje EUP znotraj UN Žerjav in izven: IP, VC, LN (območje eksploatacije / kamnolom), Od (odlagališče nevarnih odpadkov).
(2) Spreminjanje opredeljene podrobnejše namenske rabe:
• Na območjih površinskih voda z oznako VC, celinske vode sprememba podrobnejše namenske rabe ni dopustna.
• Območja z oznako IP je na podlagi OPPN možno spremeniti v območja z oznako IG, IPc, ZDp, ZD brez otroških igrišč ob pozitivni okoljskih preveritvi pa tudi v E. Spreminjaje v območja preostalih rab brez spremembe OPN ni možno, možna je opustitev rabe in sanacija.
• Območja z oznako Od brez spremembe OPN ni možno, možna je opustitev rabe in sanacija.
295. člen
(skupna določila za območja ZR5, ZR6 in ZR7)
(1) Na območju je obvezna izdelava OPPN ločeno za vsako EUP posebej (OPPN se poimenuje skladno z imenom EUP) ali združeno za vse skupaj z imenom »OPPN Industrijsko območje Žerjav«, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje, skladno z določili tega odloka. Zunanja meja območja določa mejo OPPN, meja zazidljivosti je identična. Možna je manjša korekcija mej, ki izhaja iz predhodnih strokovnih podlag.
(2) Obvezna izhodišča za izdelavo skupnega ali posameznih OPPN:
• Strokovne podlage iz 285. člena so obvezno izhodišče, s katerim mora biti OPPN v celoti skladen.
• V okviru izdelave OPPN se v fazi osnutka prouči prostorske možnosti reorganizacije industrijskega območja na način, ki še dopušča normalen razvoj dejavnosti in se hkrati prilagaja urejanju širšega prostora.
• Celovita ureditev prometa, skladno s skupnimi, celovitimi strokovnimi podlagami, postopno kvalitetnejše urejanje prometa na celotnem območju ob upoštevanju načrtovane cestne ureditve z zagotovitvijo lastnega dovoza direktno s ceste Črna - Mežica za vsako zaključeno območje posebej (za vsako podjetje posebej) ali s skupne notranje ceste a tako, da se prometni tokovi poslovno ločenih oz. samostojnih podjetji medsebojno ne mešajo / prepletajo ter da je zagotovljen nemoten dovoz do območji ZR8 in ZR10.
• Vzpostavitev vizualnega in fizičnega stika z Mežo, kjer je to smiselno, ozelenitev območja ob vodotoku, kjer je mogoče, varovanje obvodnega prostora.
• Ohranjanje, obnova in oživitev osrednjih obstoječih objektov kot objektov industrijske dediščine v ZR7.
(3) Do uveljavitve OPPN je dovoljeno urejanje prostora, skladno z veljavnimi dovoljenji ter skladno s splošnimi in posebnimi PIP za območja opredeljene podrobnejše namenske rabe iz tega odloka.
296. člen
(posebna določila za območja ZR8)
(1) Na območju je obvezna izdelava OPPN z imenom Rudnik, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje skladno z določili tega odloka. Pred izdelavo OPPN mora biti obvezno sprejeta dolgoročna vizija razvoja območja: ali se eksploatacija dokončno zaključi ali se z eksploatacijo nadaljuje, a je predhodna celovita sanacija obstoječih degradacij pogoj za nadaljnjo eksploatacijo. Na osnovi končne odločitve se izdela OPPN za celotno območje. Zunanja meja EUP določa mejo OPPN, meja podrobnejše namenske rabe je identična. Možna je manjša korekcije meja.
(2) Obvezna izhodišča za izdelavo OPPN Rudnik:
• Obvezna je celovita sanacija obstoječih degradacij in preprečevanje nastajanja novih.
• Vzpostavi se nova podoba območja - koncept zasnove urejanja prostora po eksploataciji (način celovite sanacije degradacij in nova predvidena raba).
• Upoštevati je potrebno obstoječe in potencialne kvalitete okoliškega prostora.
(3) Do uveljavitve OPPN je dovoljeno urejanje prostora, skladno z veljavnimi dovoljenji ter splošnimi in podrobnejšimi PIP tega odloka za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo.
(4) Ne glede na določila tega člena je možna izdelava OPPN skupaj z območji ZR5, ZR6 in ZR 7, skladno z določili 297. in tega člena.
(5) Na območju kamnoloma se nahaja vodotok brez imena, ki se izliva v Jazbinski potok. Pri posegih v vodotok je treba upoštevati omejitve, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. Za posege, ki lahko pomembneje vplivajo na stanje voda, je treba pridobiti soglasje / mnenje pristojnega organa.
297. člen
(posebna določila za območja ZR10)
(1) Na območju je obvezna izdelava OPPN z imenom »OPPN Odlagališče Žerjav«, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje skladno z določili tega odloka. Zunanja meja območja določa mejo OPPN, meja zazidljivosti je identična. Pri njegovi izdelavi je potrebno upoštevati obstoječe in potencialne kvalitete okoliškega prostora ter iskati možnosti za okoljsko čim boljše rešitve.
(2) Do uveljavitve OPPN je dovoljeno urejanje prostora skladno, z veljavnimi dovoljenji ter skladno s splošnimi in posebnimi določili za območja opredeljene podrobnejše namenske rabe iz tega odloka.
III./4.8.4. POSEBNI PIP ZA OBMOČJA MANJŠIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI V ČRNI IN JAVORJU (CR1, JV3, JV7)
298. člen
(skupna določila za vsa območja)
(1) Območja manjših gospodarskih dejavnosti ob Javorskem potoku v Črni in Javorju so EUP CR1/1 (Spodnje Javorje), JV3 (Kodrunova žaga) in JV7 (Žaga pod Lukežem) z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo:
• na celotnem območju JV3 in JV7 je območje z oznako IG, gospodarske cone,
• CR1/1 z oznako IG (gospodarska cona), CR1/2 z oznako PC (površina ceste) in CR1/3 z oznako SSd (stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi).
(2) Podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji se določijo z OPPN z imenom EUP. Meje EUP so identične z mejo zazidljivosti in mejo OPPN. Izdelava OPPN je obvezna in mora upoštevati naslednja izhodišča:
• Vsi posegi na območju morajo biti zasnovani tako, da ohranjajo značilno strukturo prostora in morfologijo terena; upoštevati je potrebno načela sonaravnosti.
• Zagotavljati je potrebno dostope do zalednih območij.
• Vzpostaviti je potrebno pogoje za nemoteno obdelovanje kmetijskih površin v zaledju.
• Vzpostaviti je potrebno pogoje, da bo dejavnost nemoteča za promet, urejena in kvalitetno oblikovana.
(3) Na območju JV3 in J7 so do uveljavitve OPPN dovoljene obstoječe dejavnosti skladno z veljavnimi dovoljenji in vzdrževalna dela na legalno zgrajenih obstoječih objektih (nujna vzdrževalna dela) ter rušitev / odstranitev obstoječih objektov. Novi posegi brez izdelave OPPN niso dopustni.
(4) Na območju CR1 so do uveljavitve OPPN dovoljene obstoječe dejavnosti in vzdrževalna dela na legalno zgrajenih obstoječih objektih (nujna vzdrževalna dela) ter rušitev/odstranitev obstoječih objektov. Na območju obstoječega stanovanjskega območja na vzhodni strani so dovoljeni vsi posegi, skladno z določili, ki veljajo za območja As. Novi posegi za potrebe dejavnosti, skladno z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo brez izdelave OPPN niso dopustni. Na podlagi OPPN je dopustna umestitev bencinskega servisa do največ 500 m2 pokrite površine (objekt skupaj s točilnimi mesti). Ne glede na to, da je območje opredeljeno kot gospodarska cona, je do uveljavitve OPPN dopustna raven hrupa in drugih vplivov na območju takšna, kot sicer velja za stanovanjska območja.
III./4.9. POSEBNI PIP ZA OBMOČJA RAZLIČNIH TURISTIČNIH DEJAVNOSTI IN REKREACIJE
III./4.9.1. POSEBNI PIP ZA OBMOČJE SMUČIŠČA IN OBMOČJE POD NJIM SKUPAJ S POKOPALIŠČEM (CR3, CR22)
299. člen
(skupna določila za CR3 in CR22)
(1) Območje pokopališča in možnosti njegove širitve, območje smučišča znotraj in izven UN ter območje skupnega parkirišča znotraj UN, ki se razprostira pod smučiščem v naselju Črna, vključuje EUP CR22 in CR3.
(2) EUP CR22 je območje pod smučiščem, ki obsega sedem PEUP z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo: ZK, ZDp, SS, BT.
(3) EUP CR3 je območje smučišča izven UN Črna, ima opredeljenih več podrobnejših namenskih rab:
• površine z oznako G (gozdna zemljišča) in Gk (gozd s kmetijskim potencialom)
• površine z oznako K1 najboljša kmetijska zemljišča in K2 druga kmetijska zemljišča.
(4) Ne glede na določila 300., 301. in tega člena so na območju CR22/5 dopustni posegi skladno s splošnimi in podrobnejšimi določili za opredeljeno podrobnejšo rabo z oznako SS vključno z obstoječimi dovozi, dostopi in prehodi. Za območje izdelava OPPN ni nujna, v kolikor to izhaja tudi iz strokovnih podlag iz 6. odstavka tega člena, ampak je za eventualno spremembo PNRP obvezna.
(5) Z namenom, da se celotno območje kvalitetno uredi, da se dejavnosti jasno prostorsko razdelijo, da se celota ustrezno prometno uredi (dovozi in parkirne površine), da se posameznim dejavnostim omogoči neodvisen časovni načrt razvoja, predvsem pa, da se omogoči širitev pokopališča, usklajena raba prostora in da se vzpostavi jasen odnos do naselja Črna, je priporočljivo najprej izdelati skupne strokovne podlage za območje iz prvega odstavka tega člena. V nasprotnem primeru je potrebno izdelati skupen OPPN, sicer je na osnovi skupnih strokovnih podlag možna izdelava samostojnih OPPN. Strokovne podlage (oz. osnutek skupnih OPPN) morajo biti zasnovane izrazito interdisciplinarno ter izdelane v variantah in v več fazah z možnostjo njihovega prepletanja in združevanja:
• 1. faza: Proučitev možnosti razdelitve območja tako, da se za vsako od dejavnosti jasno opredeli njen lastni prostor (opomba: meje posameznih OPPN znotraj območja se lahko spremenijo, v kolikor na podlagi strokovnih podlag izhaja, da drugačna rešitev ni možna).
• 2. faza: Zasnova prometne ureditve na stavbnih zemljiščih s poudarkom na ureditvi skupnega parkirnega prostora za pokopališče in smučišče.
• 3. faza: Koncept zasnove urejanja prostora s poudarkom na tistih vsebinah, ki zagotavljajo nemoten razvoj posameznih dejavnosti in razvoj celote.
(6) Na njihovi osnovi strokovnih podlag in skladno z njimi se lahko izdelujejo OPPN posameznih območij: OPPN Parkirišče, OPPN Obstoječe pokopališče, OPPN Širitev pokopališča / Novo pokopališče, OPPN Spodnji del smučišča in OPPN Zaledni del smučišča – najprej mora biti izdelan OPPN Parkirišče ostali pa ga morajo natančno upoštevati. Zaželeno in smiselno je izdelati en OPPN za pokopališče, ki bo vključeval obstoječi del in razširitev ter en OPPN za smučišče, ki bo zajel celotno smučišče. V tem primeru mora tisti OPPN, ki bo časovno prvi, vključiti tudi OPPN Parkirišče. Možno je za vse skupaj izdelati tudi en skupen OPPN, ki se imenuje OPPN Pokopališče in smučišče s parkiriščem.
300. člen
(posebna določila za smučišče - EUP CR3 ter CR22/3 in CR22/4)
(1) Na območju je za dolgoročni razvoj smučišča priporočljiva izdelava OPPN z imenom »OPPN Smučišče«, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje, ali izdelava dveh ločenih OPPN z imeni »OPPN Spodnji del smučišča« ali »OPPN Zaledni del smučišča«. Zunanja meja območja določa mejo OPPN, meja zazidljivosti ni identična. Možna je manjša korekcije meja, ki izhaja iz predhodnih strokovnih podlag.
(2) Obvezna izhodišča za izdelavo OPPN Smučišče oz. dveh ločenih prostorskih aktov, OPPN Spodnji del smučišča ali OPPN Zaledni del smučišča:
• Strokovne podlage iz 299. člena so obvezno izhodišče, s katerimi mora biti OPPN v celoti skladen.
• Preseči zgolj tehnične zahteve oblikovanja površin za športno rekreacijske centre.
• Sonaravna urejenost območja predvsem na območju OPPN Zaledni del smučišča.
• Zagotavljati njihovo okoljsko neoporečnost.
(3) Brez izdelave OPPN, oz. do njegove uveljavitve, je na območju dovoljeno naslednje:
• CR 3 - obstoječa raba, skladno s splošnimi in podrobnejšimi PIP za opredeljene podrobnejše namenske rabe.
• CR22/3 - obstoječa in opredeljene podrobnejša namenska raba (BT-površine za turizem) skladno s splošnimi in podrobnejšimi PIP.
• CR22/4 - obstoječa in opredeljene podrobnejša namenska raba (ZDp-zelena parkirišča) skladno s splošnimi in podrobnejšimi PIP.
301. člen
(posebna določila za pokopališče CR22/1, CR22/2, CR22/4)
(1) Območje pokopališča skupaj s parkiriščem in dovozom obsega del EUP CR22, natančno PEUP CR22/1, CR22/2, CR22/4.
(2) Na območju CR22/1, CR22/2 je za dolgoročno delovanje pokopališča in smučišča obvezna izdelava OPPN z imenom »OPPN Pokopališče s skupnim parkiriščem za pokopališče in smučišče«, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje. Zunanja meja območja določa mejo OPPN, meja zazidljivosti je identična. Možna je manjša korekcija meja, ki izhaja iz predhodnih strokovnih podlag iz 299. člena. Obvezna izhodišča za izdelavo OPPN so:
• Preseči je potrebno zgolj tehnične zahteve oblikovanja pokopnih površin in zasnovati kvalitetno krajinsko arhitekturno ureditev.
• Preseči je potrebno zgolj tehnične zahteve oblikovanja parkirnih površin in zasnovati kvalitetno krajinsko arhitekturno ureditev.
• Priporočljivo je upoštevanje možne večnamenske rabe (parkirišče kot parkovna površina), sonaravna urejenosti območja, predvsem pa čim večji delež vodopropustnih površin.
III./4.9.2. POSEBNI PIP ZA TURISTIČNO OBMOČJE KMETIJE FAJMUT V KRAJINSKEM PARKU TOPLA (TP2)
302. člen
(1) TP2/1 Kmetija Fajmut je širše območje avtohtone oblike poselitve/celka stare kmetije na območju krajinskega parka Topla, ki vključuje obstoječo kmetijo, gozdne in kmetijske površine in ostanke nekdanje razpršene poselitve (mlini, rudarska poselitev) z naslednjo PNRP:
• Površine razpršene poselitve z oznako Aa je območje površine samotne kmetije, namenjena stalnemu bivanju in kmetijski dejavnosti z dopolnilnimi dejavnostmi (turizem).
• Območje gozda z oznako G in Gk z razpršeno gradnjo.
• Območje najboljših kmetijskih zemljišč z oznako K1, z nekdanjo razpršeno rudarsko poselitvijo in starimi mlini.
(2) Na območju je dovoljena obstoječa namenska raba (oživitev nekdanje razpršene poselitve brez izdelave OPPN ni dopustna):
• Na območju z oznako Aa nemoten razvoj kmetije, skladno s podrobnimi PIP za opredeljeno PNRP.
• Kmetijska in gozdna raba zemljišč, skladno s splošnimi in podrobnimi PIP za opredeljeno PNRP.
(3) Za oblikovanje turističnega območja je obvezna izdelava OPPN, skladno z naslednjimi obveznimi izhodišči:
• Zunanje meje EUP določajo mejo OPPN, meja zazidljivosti je manjša, saj so zazidljive površine omejene.
• Ohranja se podoba celka (morfologija poselitve).
• Oživitev razpršene poselitve se dovoljuje samo v obsegu in na lokacijah, ki so prikazane na Franciscejskem katastru. Toleranca mikrolokacij se določi v fazi izdelave OPPN.
• V okviru območij naj se razvijajo tiste dejavnosti, ki se bodo na podlagi izdelanih strokovnih podlag izkazale za najboljše. Dopustne so samo tiste namembnosti objektov, ki so lahko del dopolnilne ponudbe turistične kmetije oz. dopolnilne dejavnosti kmetije.
• Upoštevati je treba kvaliteto okoliškega prostora kot tisto, ki v bodoče omogoča trženje tega prostora.
• Zunanja svetila morajo upoštevati predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in se opremijo s tipali, ki omogočajo rabo le po potrebi.
• Območje se komunalno uredi s skupnim ali individualnim čistilnim sistemom.
(4) Poleg zakonsko predpisanih, morajo biti v OPPN obdelane tudi naslednje vsebine:
• Proučitev prostorskih možnosti razvoja turistične dejavnosti z oživitvijo nekdanje razpršene gradnje (skladno s stanjem na Franciscejskem katastru) na obravnavnem območju s poudarkom na ohranjanju območja kulturne dediščine (vključno s strokovnimi podlagami), vključevanju v Naturo 2000 in ohranjanju drugih kvalitet obstoječega prostora.
• Ocena vplivnega območja dejavnosti - neposredni in posredni vplivi.
III./4.9.3. POSEBNI PIP ZA TURISTIČNO OBMOČJE KMETIJE MEŽNAR V NASELJU KOPRIVNA (KP4)
303. člen
(1) EUP KP4/1, KP4/2, KP4/3, KP4/4, KP4/5 je širše območje avtohtone oblike poselitve na območju Koprivne, ki vključuje obstoječ celek stare kmetije Mežnar, staro župnišče, cerkev s pokopališčem in kmetijske površine, med njimi z naslednjo PNRP:
• Površine posebnih območjih z oznako BT, površine za turizem – območje župnišča, kot potenciala turistične rabe in območje zahodno od kmetije.
• Površine osrednjega območja centralnih dejavnosti z oznako CD – območje cerkve s pokopališčem.
• Območje kmetijskih površin z oznako K1.
(2) Za oblikovanje turističnega območja je obvezna izdelava OPPN, skladno z naslednjimi obveznimi izhodišči:
• Zunanje meje EUP določajo mejo OPPN, meja zazidljivosti je manjša.
• Ohranja se podoba celka (morfologija poselitve, raba) ter cerkve z župniščem in pokopališčem.
• Razpršena poselitev se dovoljuje samo izjemoma v nadaljevanju niza grebenske poselitve. Toleranca mikrolokacij se odloči v fazi izdelave OPPN.
• Meja zazidljivosti je manjša, saj so zazidljive površine omejene.
• V okviru območij se naj razvijajo tiste dejavnosti, ki se bodo na podlagi izdelanih strokovnih analiz izkazale za najboljše vsebine. Dopustne so samo tiste namembnosti objektov, ki so lahko del dopolnilne ponudbe turistične kmetije oz. dopolnilne dejavnosti kmetije ter tiste dejavnosti, ki so lahko v obstoječem župnišču brez poseganj v morfologijo poselitve in podobo obstoječe arhitekture.
• Upoštevati je potrebno kvaliteto okoliškega prostora kot tisto, ki v bodoče omogoča trženje tega prostora.
• Območje naj se komunalno uredi s skupnim ali individualnim čistilnim sistemom.
III./4.9.4. POSEBNI PIP ZA IGRČEVO V NASELJU PODPECA (PP4)
304. člen
(1) PP4 je širše območje vhoda v nekdanje rudniško območje na Igrčevem, na območju Podpece v bližini Črne, z opredeljeno naslednjo PNRP:
• Območja stanovanj z oznako SSd, površine stanovanj s spremljajočimi dejavnostmi.
• Posebna območja - površine za turizem in izobraževanje z oznako BT.
• Gozdna zemljišča z oznako G.
(2) Na območju je obvezna izdelava strokovnih podlag in OPPN, ki sta lahko ločena dokumenta ali izdelana kot en dokumenta, pri čemer morajo biti v njem obvezno obdelane vse vsebine iz tega člena.
(3) Strokovne podlage, na osnovi katerih se izdela OPPN, morajo biti zasnovane interdisciplinarno in izdelane v več fazah, z možnostjo njihovega prepletanja in združevanja:
• 1. faza: Preučitev prostorski možnosti razvoja turistične in izobraževalne dejavnosti z novimi posegi, s poudarkom na sanaciji degradacij in ohranjanju kvalitet obstoječega prostora, vključno s pridobitvijo preliminarnih smernic nosilcev urejanja prostora.
• 2. faza: Ocena vplivnega območja dejavnosti - neposredni in posredni vplivi.
• 3. faza: Koncept zasnove urejanja prostora.
(4) Obvezna izhodišča za OPPN so:
• Zunanje meje PP4 določajo mejo OPPN, meja zazidljivosti je manjša, saj so zazidljive površine omejene (območje stavbnih zemljišč).
• Uredijo se prometne povezave.
• Ohrani se poselitev prostora (združevanje bivalne ter turistične, rekreacijske in izobraževalne dejavnosti).
• Ohrani se obstoječa zasnova nekdanjih objektov rudnika kot tehnična dediščina in kvalitetni elementi modernizma.
• V okviru območij naj se razvijajo tiste dejavnosti, ki se bodo na podlagi izdelanih strokovnih podlag izkazale za najboljše vsebine.
• Upoštevati je potrebno kvaliteto okoliškega prostora kot tisto, ki v bodoče omogoča trženje tega prostora oz. jo na novo vzpostaviti (sanacija degradiranih območij).
• Možna je sprememba PNRP znotraj območja stavbnih zemljišč.
(5) Do uveljavitve OPPN je dovoljeno opravljanje dejavnosti znotraj obstoječih objektov (nujna vzdrževalna dela). Na območju obstoječega stanovanjskega območja z oznako SSd so dovoljeni vsi posegi skladno z določili, ki veljajo za območja As. Novi posegi za potrebe dejavnosti, brez izdelave OPPN niso dopustni.
III./4.9.5. POSEBNI PIP ZA OBMOČJE NAD MITNEKOM V NASELJU PODPECA (PP5)
305. člen
(1) PP5 je območje vikendov in rekreacijskih površin na območju Podpece z naslednjo opredelitvijo PNRP:
• območja površin počitniških hišic z oznako SP,
• območje najboljših kmetijskih zemljišč z oznako K1,
• posebna območja z oznako BT za turistično dejavnost.
(2) Na območju je obvezna izdelava OPPN, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje z upoštevanjem naslednjih obveznih izhodišč:
• Zunanja meja območja določa mejo OPPN, meja zazidljivosti ni identična (je manjša, omejena na območja opredeljenih stavbnih zemljišč).
• Upoštevanje splošnih pogojev, ki veljajo za območja podrobnejših namenskih rab.
• Sprememba počitniških hišic v stanovanjske objekte ni dopustna. Dopustna je sprememba v nastanitvene objekte.
• Upoštevanje morfologije zalednega območja in splošnih načel turistične dejavnosti v naravnem okolju.
• Na območju naj se v območje z naravovarstvenim statusom ne posega, prav tako se iz območja naravne vrednote odstrani deponije organskih odpadkov in obrezanega drevja. Pri zasaditvah se uporablja avtohtone drevesne vrste (vrbe in jelše za zasaditev razgaljenih površin), tujerodne in invazivne rastline so prepovedane.
• Na območjih z naravovarstvenim statusom se ekstenzivna kmetijska raba ohranja, območje mokrotnih travnikov naj se ne izsušuje.
• Zunanja svetila morajo upoštevati predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in se v opremijo s tipali, ki omogočajo rabo le po potrebi.
III./4.9.6. POSEBNI PIP ZA TURISTIČNI CENTER KODRUN V JAVORJU (JV19)
306. člen
(1) EUP JV19 je območje predvidenega turističnega naselja v Javorju s PNRP z oznako BT, površine za turizem z nizko gostoto pozidave.
(2) Na območju je obvezna izdelava OPPN, ki bo določil podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje. Obvezna izhodišča za izdelavo OPPN so naslednja:
• Zunanje meje EUP določajo mejo OPPN, meja zazidljivosti je manjša - pozidano je lahko največ 25% območja.
• Kot osnova za izdelavo OPPN je obvezna izdelava strokovnih podlag, ki bodo celovito prostorsko, okoljsko in ekonomsko ocenile smiselnost in sprejemljivost posega.
• Ohranja se podoba naravnega okolja (morfologija prostora, raba).
• Razpršena poselitev se dovoljuje samo v obsegu, ki je nujen za umestitev objektov (malih bungalovov, sanitarije, recepcija ipd.) in na lokacijah, ki so prostorsko najbolj sprejemljive in najmanj moteče ali na lokaciji nekdanjih objektov.
• Ureditve odprtega prostora morajo biti sonaravne, pri čemer se parkirne in pohodne površine izvedene v peščeni, leseni ali travnati obliki. Pri zasaditvah se uporabi avtohtono drevje, grmovnice ter avtohtone travne mešanice. Območja naj se ne ograjuje. Obstoječe drevje na zemljišču se v čim večji meri ohrani (ustrezna zaščita v času gradbenih del) in vključi v krajinsko zasnovo območja.
• Turistični objekti morajo biti izvedeni prednostno iz avtohtonega materiala. Priključeni morajo biti na malo KČN, v kolikor bo šlo za celoletni turizem. V primeru sezonskega turizma, pa na nepretočno greznico.
• Gozdni rob se ustrezno vzdržuje, gradnja novih stavb se načrtuje v odmiku od novo oblikovanega gozdnega roba vsaj za eno drevesno višino odraslega drevesa. 3 m pas ob gozdu se prepusti zaraščanju, s ciljem vzpostavitve gozdnega roba.
• Večja in hrupnejša gradbena dela je potrebno izvesti med julijem in januarjem. V času gradnje se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno močjo. Upošteva se časovne omejitve glede njihove uporabe - gradnja v dnevnem času.
• V primeru ureditve razsvetljave odprtega prostora oziroma razsvetljave stavb se upošteva področni predpis. Pri tem se načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in se ne osvetljuje neba in širše okolice.
III./4.9.7. POSEBNI PIP ZA OBMOČJA KAMPOV IN NJIM PODOBNIH DEJAVNOSTI (BS40, JV18, KP6, KP12, KP7)
307. člen
(1) EUP predvidenih kampov ali njim podobnih ureditev z opredeljeno PNRP z oznako BT, površine za turizem z nizko gostoto pozidave:
• na območju Bistre BS40 – kamp ali glamping na območju kmetije Najovnik;
• na območju Javorja JV18 - kamp ali prostor za druženje Javorje/Roženičnik;
• na območju Koprivne KP6 - kamp Koprivna;
• na območju EUP KP12 – območje se nameni turistični dejavnosti (priporočljiv OPPN);
• na območju karavle Koprivna KP7– območje se nameni turistični dejavnosti
• na kmetijskih zemljiščih veljajo pogoji iz 244. člena tega odloka.
(2) Na območjih je obvezna izdelava OPPN (razen KP12 in KP7), ki bodo določili podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje ob upoštevanju naslednjih izhodišč:
• Zunanje meje EUP določajo mejo OPPN, meja zazidljivosti mora biti manjša (dopusten faktor zazidanosti je 0,2, obvezen delež zelenih površin pa 60 %).
• Ohranja se podoba naravnega okolja (morfologija prostora, raba itd.).
• Razpršena poselitev se dovoljuje samo v obsegu, ki je nujen za umestitev nujnih objektov avtokampa (sanitarije, recepcija ipd.) ali prostora za druženje/piknike ter samo na lokacijah, ki so prostorsko najbolj sprejemljive in najmanj moteče ali na lokaciji nekdanjih objektov.
• Prostorske uredite odprtega prostora morajo obvezno biti sonaravne, na območju naj se ne postavlja žičnatih ograj (izjema električni pastir za pašo živine).
• Območje je treba komunalno urediti z individualno čistilno napravo.
• Na območju KP6 je treba preprečiti poseganje v vsaj 5 m pas ob vodotoku, prepreči se preoblikovanje brežin, odvzem in odvoz materiala iz vodotoka, ohranjati pa je treba obrežno vegetacijo.
(3) Na območju KP21 morajo biti parkirne in pohodne površine izvedene v peščeni, leseni ali travnati obliki. Parkirišče naj se ne osvetljuje ali ograjuje. Pri zasaditvah se uporabi avtohtono drevje, grmovnice ter avtohtone travne mešanice. Obstoječe drevje naj se v največji meri ohranja in v času gradnje zaščiti pred poškodbami. Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira skladno s področnim predpisom. Območje se komunalno uredi – ureditev MČN, v kolikor bo šlo za celoletni turizem, oz. v primeru sezonskega turizma pa priključitev na nepretočno greznico.
III./4.9.8. POSEBNI PIP ZA RAZLIČNA MANJŠA TURISTIČNA OBMOČJA (CR5, PP14)
308. člen
(posebna določila za CR5)
(1) CR5 je območje Gostišče Prauhart, ki obsega dve PEUP z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo:
• območje z oznako BT, posebno območje za turizem v CR5/1 in
• območje z oznako ZP, parkovne površine v CR5/2.
(2) V CR5/2 je dovoljeno izvajanje obstoječe dejavnosti, skladno s splošnimi in podrobnejšimi PIP, za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo in ob soglasju skrbnika kulturne dediščine. Sprememba podrobnejše namenske rabe ni odpustna.
(3) V CR5/1 je dopustno izvajanje obstoječe dejavnosti, skladno s splošnimi in podrobnejšimi PIP za območja z oznako BT. Upošteva se odmik od vodnega zemljišča in omejitve, kot jih določa predpis s področja upravljanja z vodami. Novih objektov ni dopustno umeščati, posegi v prostor in rekonstrukcije obstoječih objektov so dovoljeni le ob upoštevanju pogojev iz mnenja na vodni režim in stanje voda ali vodnega soglasja.
(4) Za večje spremembe v smislu turistične ponudbe, ki presegajo določila izvedbenega dela, se podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji določijo z OPPN z imenom, »OPPN Gostišče Prauhart«. Meje EUP so identične z mejo zazidljivosti in mejo OPPN. Obvezna izhodišča za izdelavo OPPN so:
• Upoštevati je treba obstoječe in potencialne kvalitete območja in okoliškega prostora: Vsi posegi na območju morajo biti zasnovani tako, da ohranjajo značilno strukturo prostora in morfologijo terena; upoštevati je treba načela sonaravnosti.
• Celovito je treba urediti promet oz. vzpostaviti ustrezen prometni režim.
309. člen
(posebna določila za PP14)
(1) PP14/1, PP14/2 in PP14/3 je območje stare vojaške obmejne stražarnice/karavle na območju Podpece.
(2) Opredeljena je prevladujoča podrobnejša namenska raba z oznako BT (območje za turizem sredi naravne krajine) in območja najboljših kmetijskih zemljišč z oznako K1. Z OPPN je možno podrobnejšo namensko rabo natančneje/podrobneje opredeliti.
(3) Na območju je dovoljena obstoječa raba, skladno s splošnimi pogoji, znotraj gabaritov obstoječega objekta (brez prizidav ali nadzidav) in uporaba kmetijskih zemljišč kot rekreacijskih površin brez posebnih ureditev. Sprememba gabaritov obstoječega objekta ali gradnja novih objektov brez izdelave OPPN ni dopustna. Pri izdelavi OPPN skladno s tem odlokom, je potrebno upoštevati še naslednje:
• Zunanja meja območja določa mejo OPPN, meja zazidljivosti ni identična - celotno območje ni opredeljeno kot stavbno zemljišče, gradnja je možna samo na stavbnih zemljiščih, na kmetijskih zemljiščih pa samo tiste ureditve, ki so dopustne s predpisi in tem odlokom.
• Proučitev najprimernejše rabe območja (kot npr. center obšolskih dejavnosti, varstveni center idr.).
• Upoštevanje lokacije sredi naravne krajine. Gradnja dostopnih poti in komunalne infrastrukture se prednostno izvaja znotraj obstoječih koridorjev kolovoznih in makadamskih poti.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
310. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
• Dolgoročni razvojni načrt občine Ravne na Koroškem, od leta 1986-2000, odlok objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku št. 20/86, 17/89 in 18/90;
• Družbeni plan občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1990, odlok objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku št. 20/86 in 17/89;
• Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana občine Ravne na Koroškem za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1990 in srednjeročnega družbenega plana občine Ravne na Koroškem za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje občine Črna na Koroškem za posamezna poselitvena območja (razširitev ureditvenih območij in nova ureditvena območja), odlok objavljen v Uradnem listu RS št. 78/2001;
• Delna sprememba in dopolnitev sestavin dolgoročnega plana Občine Ravne na Koroškem za obdobje od leta 1986 do leta 2000, spremenjen in dopolnjen leta 2001, ter srednjeročnega družbenega plana Občine Ravne na Koroškem za obdobje od leta 1986 do leta 1990, spremenjen in dopolnjen leta 1990 in 2001 za območje Občine Črna na Koroškem za posamezno poselitveno območje Teber (razširitev PUP št. 1), odlok objavljen v Uradnem listu RS št. 29/2003, 44/2003-popr.).
• Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje-Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1990 in območja Stražišče - Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA, za območje Občine Črna na Koroškem - PUP št. 6, odlok objavljen v Uradnem listu RS št. 121/2004.
• Prostorski ureditveni pogoji za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje, Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom Občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1999 in območje Stražišče – Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA (obsega PUP št. 1, 2, 3, 4 in 5), odlok objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku št. 20/86 in 9/93 ter Uradnem listu RS št. 29/2003 in 44/2003.
• Zazidalni načrt »Pristava«, odlok objavljen v Uradnem listu RS št. 77/2002.
311. člen
(veljavnost sprejetih prostorskih izvedbenih aktov v posameznih delih)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi posamezne vsebine Prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora za območje Občine Ravne na Koroškem, odlok objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku št. 9/1994, vsebine se uporabljajo kot strokovne podlage za legalizacijo tistih gradenj, do katerih se tako opredeljujejo - veljajo samo tista določila navedenega odloka, ki niso v nasprotju z določili tega odloka in ki predstavljajo pravno in strokovno osnovo za legalizacijo konkretne nelegalne gradnje razen, če ni s tem odlokom drugače določeno.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka ostane v veljavi OPPN za stanovanjsko sosesko Šmelc, odlok objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 19/2014, razen za del območja z OPPN načrtovane ceste, kar pomeni, da OPPN velja samo na območju PEUP PP3/3 v EUP PP3.
(3) Z dnem uveljavitve tega odloka ostane v veljavi OPPN: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja »IP 3 Žerjav«, objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 22/2019 (dne 6.5.2019). OPPN velja na območju PEUP ZR1/11.
312. člen
(veljavnost smernic in mnenj)
(1) Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, pridobljena v postopku izdelave tega OPN, so njegov sestavni del in veljajo do njegove spremembe.
313. člen
(dokončanje postopkov)
(2) Pravila za urejanje prostora, določena s tem odlokom, se ne uporabljajo za občinske prostorske izvedbene akte, za katere je bil začet postopek javne razgrnitve vsaj na dan uveljavitve tega OPN.
(3) Vsi že začeti postopki za izdajo gradbenega dovoljenja:
• Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih izvedbenih aktov Občine Črna na Koroškem, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
(3) Z uveljavitvijo novih predpisov in podzakonskih aktov s področja urejanja prostora, graditev objektov in varstva okolja se le-ta smiselno upoštevajo.
314. člen
(dostopnost/vpogled OPN Črna na Koroškem)
(1) OPN je v času uradnih ur na vpogled na sedežih Občine Črna na Koroškem in Upravne enote Ravne na Koroškem.
(2) Odlok OPN je dostopen na spletnih straneh Občine Črna na Koroškem.
315. člen
(veljavnost OPN Črna na Koroškem)
(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu.
Številka: 3500-0001/2017
Datum: 28.10.2020
Občina Črna na Koroškem
mag. Romana Lesjak župan
Priloga:
• Podrobnejša namenska raba nezahtevnih in enostavnih objektov