Priloga št. 1 k Odloku o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v MOM, ki je bil sprejet v nadaljevanju 16. seje mestnega sveta Mestne občine Maribor, dne 2. junija 2016
P R A V I L N I K
za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne
kanalizacije
Vsebina pravilnika:
1. Splošne določbe
2. Načrtovanje in tehnična izvedba objektov in naprav za odvajanje odpadnih vod javnega značaja
3. Objekti na omrežju, njihova funkcija in uporaba
4. Meritve količin in parametrov onesnaženja
5. Kanalizacijski priključek ter projekt kanalizacijskega priključka
6. Vzdrževanje kanalskega omrežja in objektov, kataster ter najem omrežja in podatki za izračun in uporaba količin pri projektiranju
1. člen
Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne kanalizacije, se upošteva na območju Mestne občine Maribor. V pravilniku uporabljeni pojmi so identični pojmom iz veljavnih zakonov, odlokov, uredb in pravilnikov s področja odvajanja in čiščenja komunalne in odpadne vode ter predpisov na podlagi zakona o graditvi objektov.
2. člen
Ta pravilnik predpisuje in opredeljuje:
− tehnične normative, za projektiranje, način izvedbe, uporabe in vzdrževanje naprav za odvajanje odpadnih in padavinskih voda kanalizacijskega sistema,
− postopke priključevanj na javno kanalizacijo.
2. Načrtovanje in tehnična izvedba objektov in naprav za
odvajanje odpadnih vod javnega značaja
3. člen
Načrtovanje javne kanalizacije mora upoštevati naslednje
pogoje in načela:
− Trase kanalizacijskih vodov morajo zagotavljati najoptimalnejše rešitve gradnje javne kanalizacije tako s finančnega kot tudi z vidika priključevanja objektov;
− Kanalizacijski sistemi se projektirajo v ločenem sistemu, izjemoma lahko v mešanem sistemu (predvsem ob rekonstrukcijah in obnovah obstoječega mešanega sistema) kjer je že obstoječ mešan sistem ločitev pa ni možna ali ni smiselna, kar je potrebno opredeliti v projektni dokumentaciji. Na območjih kjer se gradi samo fekalna kanalizacija je potrebno Idejnem projektu opredeliti rešitve odvoda meteornih vod z javnih površin;
− Zagotavljati mora potrebno zaščito zdravja ljudi, podtalnice, vodotokov in čistilne naprave;
− Zagotavljati mora priključevanje 100% vseh objektov obravnavanih območij;
− Trase morajo potekati po javnih površinah (ceste, poti, javne zelenice,…) v največji možni meri;
− Vsi objekti v obravnavanih območjih morajo imeti prikazane situacije priklopov;
− Padci javne kanalizacije morajo biti določeni tako, da omogočajo normalno odtekanje odpadnih vod in preprečujejo nabiranje usedlin in zadrževanje le teh na dnu kanalov kar bi povzročalo smrad;
− Hidravlični izračun količine odvedene odpadne vode je osnova za dimenzioniranje sistema in objektov;
− Polnitev kanala naj bo pri kanalizaciji ločenega sistema (za fekalne vode) maksimalno 50% profila, za kanalizacijo mešanega tipa in meteorno kanalizacijo pa 70%;
− Projekti črpališč morajo vsebovati gradbeni, strojno tehnološki in elektro del;
− Uskladitev načrtovane trase javne kanalizacije z ostalimi upravljavci komunalnih vodov mora biti tako, da je ob primeru okvare možen strojni izkop. Na tistih lokacijah kjer to ni možno zagotoviti je potrebno kanal položiti v prehodni korektor ali kineto;
− Upoštevati je potrebno geološko sestavo tal, poplavna območja, podtalnico, statično nosilnost kanala;
4. člen
Vrste projektne dokumentacije je natančno določena s predpisom na podlagi zakona o graditvi objektov zlasti pa so to:
− Idejna zasnova (IDZ), katere namen je pridobitev projektnih pogojev oziroma soglasij pristojnih soglasodajalcev;
− Idejni projekt (IDP), katerega namen je izbor najustreznejše variante nameravanega objekta oziroma načina izvedbe del, ki se izdela le, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če to izrecno pisno zahteva investitor;
− Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), katerega namen je pridobitev gradbenega dovoljenja;
− Projekt za izvedbo (PZI), katerega namen je izvedba gradnje;
− Projekt izvedenih del (PID), katerega namen je pridobitev uporabnega dovoljenja;
− Projekt za obratovanje in vzdrževanje (POV).
Vse projekte je potrebno izvajalcu javne službe dostaviti v grafični in digitalni obliki.
5. člen
Določitev materialov za vgradnjo
Za gradnjo in obnovo javne komunalne infrastrukture, je zahtevana uporaba gradbenih proizvodov, ki so skladni z zakonom o gradbenih proizvodih.
V hidravličnem izračunu mora biti podana potrebna dimenzija cevi (DN) notranjega premera. Pri izbiri materiala za cevi je potrebno upoštevati statične obremenitve cevi, hidravlične zahteve, sestavo tal, višino podtalnice, poplavno območje, življenjsko dobo, abrazivnost, odpornost na mehanske, kemične in druge vplive (npr. pri čiščenju kanalov) možnost izdelave enostavnih naknadnih priključkov.
Cevi javne kanalizacije morajo imeti, glede na pogoje vgradnje, ustrezno obodno togost, ta je najmanj SN 8. Materiali morajo biti vgrajeni po navodilih proizvajalcev.
6. člen
Revizijski jaški naj bodo locirani na sredini cestišča ali med kolesnicami. Vgrajujejo se na mestih kjer se menja naklon, smer, profil kanala kjer se združujeta dva ali več kanalov. Drugače pa največ na medsebojni razdalji 50 m. Svetli premeri jaškov do globine 2 m so (DN) 80 cm, pri večji globini pa (DN) 100 cm, pri čemer naj imajo vsi jaški izvedene razširitve zaradi lažjega izvajanja sanacij javne kanalizacije s postopkom oplaščanja javne kanalizacije. Za priključevanje hišnih priključkov in drugih kanalov mora dno jaška imeti izdelane koritnice. V primeru, ko je višinska razlika med vtočnim in iztočnim kanalom večja od 0,5 m je potrebno zgraditi kaskadni jašek s suhim izlivom ali vgraditi energijski jašek. Pri izbiri materiala za jaške je potrebno upoštevati statične obremenitve, hidravlične zahteve, sestavo tal, višino podtalnice, poplavno območje. Jaški morajo biti atestirani.
Priporočena je vgradnja jaškov, katerih se zgornji del zaključuje s konusom. Izbran material za jaške mora omogočati enostavno priključevanje cevi in zagotavljati vodotesnost spojev.
7. člen
Pokrovi jaškov javne kanalizacije morajo imeti zaklep in tesnilo proti ropotu. Nosilnost pokrovov in vrsta materiala je pogojena z namembnostjo in lege kanala v prostoru. Dovoljena je vgradnja atestiranih pokrovov min. dimenzij 60 cm okrogle oblike. Okvir pokrova mora biti vdelan v armirano betonski venec debeline 20 cm. Pokrovi na gramoznih ali peščenih površinah morajo biti zaščiteni pred vsipom materiala iz okolice v jašek.
Pokrovi morajo omogočati prezračevanje kanalizacije.
Pokrovi jaškov morajo po gradnji ostati vidni. Izjeme so možne le pod posebnimi pogoji, ki jih v obliki soglasja izda izvajalec. V kolikor kanalizacija poteka po voznem pasu ali pločniku morajo pokrovi po gradnji zagotavljati enako niveleto s preostalim delom cestišča.
8. člen
Zasipni material: posteljica, stranski zasip, glavni zasip, debeline plasti in način in stopnja utrjevanja glede na statični izračun cevovoda in predlagan material za vgradnjo mora biti v
skladu s standardom SIST EN 1610.
9. člen
Vgrajevanje materialov se izvaja po navodilih proizvajalca kanalskih cevi in v skladu s projektom in standardom SIST EN 1610. Polaganje kanalizacijskih cevovodov se vrši na osnovi specifikacije proizvajalca cevi oz. za kanale, kjer so s statičnim izračunom ugotovljene obremenitve na cev, se izvede obbetoniranje kanalskih cevi do potrebne višine.
Kanalizacijske cevovode je kot najgloblje komunalne vode potrebno vgrajevati lokacijsko tako, da je v primeru okvare možen strojni izkop. Na mestih, kjer zaradi objektivnih razlogov ni možna kasnejša intervencija z izkopom, je potrebno predvideti izvedbo v pohodnih kolektorjih ali kinetah. V kolikor tudi izvedba teh ni možna, je potrebno uporabiti take materiale in tak način izvedbe, ki bodo zagotavljali najdaljšo življenjsko dobo in zaščito cevovoda.
10. člen
Križanja kanalizacije z drugimi podzemnimi instalacijami morajo biti usklajena z drugimi upravljalci in njihovimi predpisi načeloma pa potekajo pravokotno na os kanalizacije. Izjemoma je kot prečkanja osi kanalizacije z drugimi instalacijami lahko max 45°.
Minimalni horizontalni odmik od stene kanalske cevi do druge instalacije je 0,5 m. Minimalni vertikalni odmik od temena kanalizacijske cevi do ostalih komunalnih naprav je 0,5 m. Minimalni horizontalni odmik od dna cevi do temeljev objekta je 1,5 m oz. temelji objektov statično ne smejo vplivati na kanalsko cev. V primeru nedoseganja minimalnih odmikov je potrebno zagotoviti vse potrebno za varnost vse infrastrukture kanalizacije z najboljšo razpoložljivo tehniko in prakso na samem terenu.
Križanja in odmiki javnega kanala od drugih komunalnih objektov in naprav se izvaja v odmikih, ki zagotavljajo možnost strojnega izkopa v primeru rekonstrukcij in drugih potrebnih posegov na omrežju.
Minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°. Minimalni odmik od
dreves in okrasnega grmičevja: od dreves 2,0 m, od okrasnega grmičevja 1,0 m.
11. člen
Po zaključku gradnje javne kanalizacije je za vsako posamezno območje potrebno pridobiti uporabno dovoljenje. Izvajalec gradnje javne kanalizacije je pred tehničnim prevzemom objektov in naprav dolžan le-to očistiti in odstraniti vse odpadke iz jaškov in vgrajenih kanalizacijskih cevi. Pred prevzemom kanala v upravljanje je potrebno novozgrajeni kanal posneti s kamero in opraviti preizkus vodotesnosti sistema z vodo ali zrakom po standardu SIST EN 1610. Preizkus lahko opravi, le to za usposobljeno – akreditirano podjetje.
Za vsak novozgrajen kanal mora izvajalec del izvajalcu javne službe obvezno posredovati podatke za vnos v kataster javne kanalizacije.
3. Objekti na mreži javne kanalizacije, funkcija in njihova uporaba
12. člen
Namen objektov za izvajanje javne službe je zagotovitev pravilne uporabe, delovanja, kontrole čiščenja in celovitega vzdrževanje sistema. Na objekte javne kanalizacije ni dovoljeno postavljati nikakršnih ovir za nemoteno vzdrževanje objektov javne kanalizacije.
13. člen
Javna črpališča odpadne vode se gradijo tam, kjer ni tehnično mogoč ali ekonomsko upravičen gravitacijski odvod. Urejen mora biti dostop s specialnimi vozili do črpališča. V črpališčih se za nivojska stikala uporabi hidrostatične sonde, ali po kvaliteti njim podobna nivojska stikala. Imeti morajo urejeno
prezračevanje. Elektro omarica z instrumenti in opremo za kontrolo napajanja objekta je locirana v neposredni bližini objekta po zahtevah elektro - distributerja. Zagotoviti je potrebno ukrepe, ki preprečujejo nastanek kondenza v elektro omarici.
Črpališča morajo biti izvedena tako, da v primeru izpada električne energije ali okvare, ne pride do zalitja črpališča in imajo zato tudi predviden varnostni preliv v odvodnik, da ne pride do gorvodnega poplavljanja objektov. Črpališče mora imeti prostornino vsaj za 2h akumulacije, po prejemu javljanja napake. Imeti mora urejeno brezžično povezavo (GSM modem), ki v primeru okvare ali izpada električne energije napako javi dežurnemu operaterju javne službe. Iz sporočila o napaki mora biti, poleg časa nastanka napake, razvidna tudi vrsta napake:
− minimalni nivo-suhi tek
− maximalni nivo
− izpad napajanja
− zaščita motorja (bimetal).
Omogočati mora prenos sledečih podatkov: vrednost pretoka, kumulativni pretok, omogočati mora zapis vrednosti pretoka, ki mora biti tako pogosto, da je s primerno natančnostjo izdelati dnevne in letne krivulje pretoka.
Zmogljivost črpalk se določi na osnovi maximalnega dotoka v črpališče. Črpališče mora imeti vsaj dve črpalki, ki morata biti tako dimenzionirani, da ena črpalka lahko prečrpa vse odtočne količine. Črpalki sta montirani na nerjavečem vodilu. Delovanje črpalk v črpališču je izmenično, istočasno delujeta le v izjemnih primerih. Čas akumuliranja med vklopoma črpalke je max 2 h. Delovni volumen črpalnega jaška mora biti takšen, da je število vklopov črpalk v skladu z njihovimi karakteristikami. Določiti
je potrebno maximalno dopustno hitrost v tlačnem vodu in naprej dol -vodno v gravitacijskem vodu. V primeru, da je dolžina tlačnega voda več kot 50 m je potrebno vgraditi čistilni kos/komad. Upoštevati je potrebno tlačna nihanja v tlačnem vodu vsled vklopa in izklopa črpalk. Najmanjša dimenzija tlačnega voda je 80 mm. Najmanjša globina tlačnega voda je 0.8 m. Uporaba rezalnih nožev na črpalkah ni dovoljeno. Za investitorja je ugodnejša ponudba opreme črpališča z večjim številom obratovalnih ur gibljivih in pomičnih delov strojne opreme na dobo rednih remontov. Objekt mora biti varovan z ograjo in imeti zagotovljen varnostni preliv v odvodnik v primeru izpada električne energije ali okvare črpalk.
14. člen
Razbremenilniki so objekti, ki služijo razbremenjevanju mreže ob močnejšem dežju. Projektirani morajo biti tako, da zagotavljajo zadrževanje čistilnega vala do čistilne naprave. Razbremenilniki morajo biti izgrajeni tako, da imajo po opravljanju svoje funkcije-razbremenjevanja vključeno še opremo za samočistilnost.
15. člen
Zadrževalni bazeni so objekti, ki začasno zadržujejo odvod padavinske vode. Pri projektiranju je potrebno upoštevati predvsem sledeče parametre: volumen objekta, tloris objekta, gravitacijski iztok, maximalni iztok, način čiščenja. Zadrževalni bazeni morajo biti izgrajeni tako, da imajo po opravljanju svoje funkcije-zadrževanja vključeno še opremo za samočistilnost.
17. člen
Lovilci lahkih tekočin se vgrajujejo z namenom izločitve lahkih tekočin, ki jih po prepisih ni dovoljeno spuščati v kanalizacijsko omrežje. Dimenzionirani in izdelani morajo biti v skladu s predpisanimi standardi.
18. člen
Lovilniki maščob se vgrajujejo z namenom izločitve maščob, ki jih ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Izdelani morajo biti po veljavnih standardih. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilniki maščob, ki se vgrajujejo kot gradbeni proizvodi, morajo imeti ustrezno potrdilo skladno z zakonom o gradbenih proizvodih. Uporabnik mora imeti izdelan poslovnik za lovilnik maščob ter mora voditi evidenco predaje maščob pooblaščenemu prevzemniku. Vgradnja lovilnikov maščob v gostinskih lokalih in ostalih objektih kjer se pripravlja hrana je obvezna. Dimenzionirani in izdelani morajo biti v skladu s standardi.
19. člen
Peskolovi se vgrajujejo z namenom preprečitve vnosa peska in drugih usedljivih snovi v interno in javno kanalizacijo.
20. člen
Male komunalne čistilne naprave so tiste, ki so skladne s predpisom o malih komunalnih čistilnih napravah.
4. Meritve količin
21. člen
Namen meritev je določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda izpusta snovi v vode. Izvedba mora biti v skladu z veljavno zakonodajo. Merilno mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev.
V primerni bližini merilnega mesta mora biti posebno mesto, prirejeno za postavitev avtomatskega vzorčevalnika za odpadno vodo, ki ga postavi izvajalec javne službe ob kontroli odpadnih vod. Merilna mesta na sistemu javne kanalizacije. Merilna mesta se načrtujejo v sklopu javnih kanalizacij na takih mestih, ki omogočajo zajem podatkov o pretokih in kvaliteti vode za zaokrožena območja odvodnje, praviloma na koncu primarnih kanalov, na dotoku v čistilno napravo in na vseh iztokih industrijskih odpadnih voda pred dotokom v javno kanalizacijo. Izvajalcu javne službe mora biti omogočen dostop do merilnega mesta.
5. Kanalizacijski priključek ter projekt kanalizacijskega
Priključka
22. člen.
Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo mora zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju.
23. člen
Situativni projekt kanalizacijskega priključka služi za izdajo soglasja h kanalskem priključku, za pravilno tehnično izvedbo, za pregled količine in kakovosti odpadnih voda uporabnika ter za vzdrževanje katastra in vodenje evidenc.
Projekt kanalizacijskega priključka zajema tehnično poročilo, situativni del, vzdolžni prerez, lahko tudi hidravlični izračun oziroma izračun količine odvodnjavanih vod v primeru, da podatki ne zadoščajo za izdajo soglasja, popis del in detajle priključka na javni kanal ter načrte objektov in naprav, ki so vezani na obravnavani priključek.
Potrebno je navesti podatke o lastniku in/ali uporabniku, izdelovalcu projekta, datum, merilo, parcelne številke objekta, ki se priključuje, naziv ulice in hišno številko. Situativni del kanalizacijskega priključka mora vsebovati: potek trase, prikaz parcel, lastnosti zlivnega območja in podatke o drugih komunalnih vodih na mestu prečkanja s kanalizacijskim priključkom.
Minimalna dimenzija hišnega priključka je DN 160. Kanalizacijski vodi morajo biti položeni tako, da so zaščiteni pred vplivom zmrzovanja. Po izvedbi priključka obstoječega objekta se mora obstoječa pretočna - nepretočna greznica ali mala čistilna naprava izprazniti in opustiti.
Načelno naj padci pri hišni kanalizaciji ne bodo manjši od 1,5 % in večji od 3%. Vsak uporabnik mora oziroma je zaželeno, da si izgradi interni revizijski jašek na svojem zemljišču. Predlagani koti priključka na javno kanalizacijo so:
− za mešane sisteme - vrh temena cevi javne kanalizacije,
− za ločene sisteme - 5 cm nad dnom cevi,
− za odpadne vode iz kletnih prostorov pa se preko hišnega črpališča vodijo v javno kanalizacijo.
24. člen
Ob novogradnji ali popravilu se priključki praviloma izvedejo v jaške in izjemoma direktno v cev. Pri obstoječi starejši kanalizaciji naj se priklopi izvedejo praviloma samo v jaške. Priključek na javno kanalizacijo lahko izvede usposobljen izvajalec del pod nadzorom predstavnika izvajalca javne službe.
25. člen
Na kanalizacijo se ne sme priključiti objektov, kjer je iz varnostnih razlogov potreben zaprt krožni tok industrijske vode in tudi ne obratov za vzrejo živine.
Na mešano in fekalno kanalizacijo ni dopustno priključevanje podtalne vode, drenažne vode, vode iz izvirov in ponikovalnic.
Če mejne vrednosti škodljivih oziroma nevarnih snovi presegajo vrednosti, določene s predpisi, je potrebno pred priključitvijo glede na prekoračene parametre zgraditi: čistilno napravo, lovilec lahkih tekočin, lovilec maščob, merilno mesto ipd...
V kolikor je zaradi potreb uporabnika in vrste javne kanalizacije (obstoječi mešani sistem) možno izvesti odvod komunalno odpadnih in padavinskih vod, se interna kanalizacija obvezno izvaja ločeno.
26. člen
Vzdrževanje kanalskega omrežja in objektov se opravlja skladno s koncesijo, z najemno pogodbo in programom. Obsega pa predvsem:
Redno vzdrževanje, ki se izvaja na osnovi izdelane tehnično operativne in administrativne dokumentacije (program) upravljavca javne kanalizacije.
Na magistralnih, primarnih in sekundarnih zbiralnikih odpadnih vod se izvaja:
− vizualna kontrola jaškov in pokrovov,
− strojno čiščenje,
− presvetlitev s kamero,
− deratizacija,
− manjša popravila jaškov, zamenjava poškodovanih pokrovov, krpanje asfalta okoli pokrovov in podobno.
Na objektih se izvaja:
− kontrola razbremenilnikov visokih vod,
− kontrola zadrževalnih bazenov,
− kontrola črpališč.
27. člen
Večja vzdrževalna dela se izvajajo na osnovi obstoječe tehnične dokumentacije. Večja vzdrževalna dela so predvsem:
− točkovna popravila,
− popravila odsekov med revizijskimi jaški in popravila objektov;
− generalna popravila objektov in kanalskih cevovodov.
28. člen
Izredno - intervencijsko vzdrževanje se izvede v primeru motenj v funkcioniranju javnega kanalskega omrežja in se izvaja v smislu odmašitve javne kanalizacije, s čimer se zagotavlja pretočnosti kanala, morebitno črpanje iz poplavljenih prostorov, v primeru porušitve pa se izvede intervencijsko popravilo javne kanalizacije na stroške lastnika infrastrukture. V primeru elementarnih nesreč se intervencijsko vzdrževanje izvaja po navodilih odgovornih oziroma po navodilih službe za zaščito in reševanje.
29. člen
Kontrola stanja kanalskega omrežja se izvaja za zagotavljanje pravočasnega in učinkovitega rednega čiščenja, na kanalskih objektih pa za vzdrževanje pravilnega obratovanja in obsega:
− podrobne preglede stanja in funkcionalnosti kanalskih vodov in objektov, z vzdrževanjem sistema aparatur za merjenje in registracijo dogajanj v omrežju (meritve pretokov, kvalitete vode, pojavov plinov, nadzor dotokov v sistem, določitev sušnega odtoka, nadzor nad kakovostjo, količino in
pogostostjo emisij na izpustnih mestih večjih onesnaževalcev, ipd.),
Za pravočasno planiranje posegov na omrežju je potrebno tudi zbiranje pripomb strokovnih služb ter uporabnikov. Kontrola internega omrežja se izvaja skladno s 33. členom tega odloka.
30. člen
Izvajalec javne službe nastavi, vodi in vzdržuje digitalno bazo katastra javnega kanalizacijskega omrežja s pripadajočimi objekti, napravami in priključki (operativni kataster) ter register uporabnikov javne kanalizacije. Za vzdrževanje baze katastra izvajalec javne službe zaračuna mesečno stroške Mestni Občini Maribor, s plačilnim rokom 30. dni po prejemu računa.
31. člen
Izvajalec javne službe prevzame v najem in vzdrževanje javno kanalizacijsko omrežje ali njegov del oziroma posamezno napravo ali objekt, ki ga je zgradila Mestna Občina Maribor ali pridobila v last na podlagi pravnega posla.
Za javno kanalizacijsko omrežje ali njegov del oziroma posamezno napravo ali objekt se šteje, ko je pridobljeno uporabno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
Upravljavec prevzame v upravljanje samo tisto omrežje in objekte na omrežju, za katere so pridobljene služnostne pravice, veljavno upravno dovoljenje, projektno tehnična dokumentacija in izvedbena dokumentacija, posnetek s TV kamero, ki je skladen s sistemom GIS in dokumentnim sistemom upravljavca javne kanalizacije, kataster gospodarske javne infrastrukture, meritve in druga s predpisi zahtevana dokumentacija ter je zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja, vzdrževanja in reprodukcije. O prevzemu v upravljanje se sklene pogodba.
32. člen
Količina odpadne vode je osnova za dimenzioniranje kanalizacije za odpadno vodo in za izračun sušnega odtoka pri dimenzioniranju zbiralnikov mešanega sistema.
Sušni odtok je treba izračunati ob upoštevanju predvidenega števila uporabnikov in norme porabe vode: np = 250 l/os/dan za prebivalce in np = 100 l/os/dan za zaposlene. Če razpolagamo s podatki o porabi vode na izbranem območju, te podatke lahko uporabimo za izračun, upoštevajoč predvidene spremembe.
Vso odpadno vodo je treba upoštevati na podlagi merjenih ali ocenjenih vrednosti iz porabe vode, upoštevajoč predvidene spremembe.
Količina tuje vode se upošteva kot 100% sušni odtok ali kot specifična infiltracija 0,15 l/s/ha.
Pri izbiri kriterijev za hidravlično dimenzioniranje padavinske in mešane kanalizacije se mora upoštevati običajni postopek izračuna. V vsakem primeru naj se preračuna možnost preplavitve.
Kanalizacija naj bo dimenzionirana tako, da pri določenem nalivu ne poplavlja. Odtok naj bo izračunan s pomočjo modela za simulacijo zaradi preverbe pogostosti poplavljanja. Zasnovo je treba prilagoditi tam, kjer ni dosežena zahtevana zaščita pred poplavami.
Za določitev jakosti naliva je treba upoštevati vrednosti gospodarsko enakovrednih nalivov za dano področje, povzeto po uradnih podatki meteorološke postaje za dano projektirano območje, pri čemer se mora upoštevati, da pri nalivih ne sme priti do preobremenitve celotnega dolvodno spremljajočega javnega kanalizacijskega sistema.
Standardne dimenzije (DN) za javne kanale se označujejo v mm in so naslednje: 250, 300, 400, 500, 600, 700, 800, 900, 1000, 1100, 1200, 1400, 1800, 2100 in 2400.
Material mora zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov, nedovoljenim substancam, naravnim nesrečam, itd…). Materiali, iz katerih so izdelani elementi kanala, vključno s tesnili, ki pridejo v stik z vodo, glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti ne smejo spreminjati kakovosti vode.
Material iz katerega so izdelane cevi, naj se izbere glede na namen, obtežbo, hidravlične zahteve in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki naj znaša minimalno 50 let.
Pri izvedbah novih javnih kanalizacijskih cevi oz. kanalizacije* je dovoljeno uporabiti le naslednje materiale:
Armirano betonske cevi - ABC, betonske cevi BC, polivinil klorid (PVC) in keramične cevi.
Pri sanaciji obstoječe javne kanalizacije je potrebno zagotoviti posebno pozornost.
Največje sisteme javne kanalizacije in ulično javno kanalizacijo je potrebno sanirati z vstavkom nove cevi ali izvedbo epoksi prevleke po sistemu oblačenja celotne cevi.
*Svetli premeri jaškov do globine 2 m so fi 80 cm, pri večji globini pa fi 100 cm, pri čemer naj imajo vsi jaški izvedene razširitve zaradi lažjega izvajanja sanacij javne kanalizacije s postopkom oplaščanja javne kanalizacije.
Številka: 00700-1/2014 Župan
Datum: 15. junij 2016 Dr. Andrej Fištravec, s.r.