Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, ZVO-1B 70/08, ZPNačrt-A 108/09, ZUPUDPP – 80/10, ZKZ-C 43/11, ZPNačrt-B 57/12, ZUPUDPP-A 57/12 in ZPNačrt-C 109/12, Odločba US 76/14, ZUUJFO 14/15 in 61/17 – ZUreP-2) ter 12. člena Statuta občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/15) je Občinski svet občine Naklo na svoji 21. redni seji, dne18.4.2018 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU
ZA OBMOČJE ENOTE NA7 OB KROŽIŠČU – 1. FAZA
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu občine Naklo (Uradni list RS, št. 11/10, 48/10) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje enote NA7 Ob Krožišču – 1. faza (v nadaljevanju OPPN).
2. člen
(namen OPPN)
(1) Namen OPPN je določitev podrobnih pogojev za gradnjo dveh stanovanjskih stavb za namen bivanja in spremljevalnih dejavnosti, s pripadajočimi ureditvami prometnih in zunanjih površin ter komunalne infrastrukture.
(2) Ta odlok določa prostorske ureditve znotraj območja OPPN in druge ureditve izven območja, ki so potrebne za gradnjo in obratovanje v območju urejanja.
3. člen
(območje OPPN)
(1) Območje urejanja se nahaja v naselju Naklo v Občini Naklo. Na severozahodni strani meji na obstoječe stanovanjske stavbe, na severovzhodnem delu ga omejuje lokalna cesta. Na južni, jugozahodni in jugovzhodni strani pa meji na nepozidan zelen prostor travniških in njivskih površin.
(2) Meja širšega območja izhaja iz Občinskega prostorskega načrta občine Naklo; meja OPPN poteka po urejenih parcelnih mejah in opredeljuje ožje območje. Podlaga za določitev meje 1. faze je tretja točka 2. člena Pravilnika o vsebini obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS št. 99/07).
(3) Območje urejanja obsega celotna zemljišča naslednjih parcel: 101/17, 101/27 in 101/32, vse k.o. Pivka.
(4) Velikost celotnega območja, ki je predmet OPPN je cca 1.350 m2.
4. člen
(vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni del v obliki odloka in grafični del, ki obsega naslednje načrte:
List 1
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju - PNRP
M=1:5000
List 2
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju - GJI
List 3
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
M=1:500
List 4
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M=1:2500
List 5
Zazidalna oziroma ureditvena situacija
M=1:250
List 6
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
List 6a
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v širšem območju
M=1:1000
List 7
Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
List 8
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
List 9
Načrt parcelacije
(2) Grafični prikazi so izdelani na geodetskem načrtu (v nadaljevanju GN) izdelanem v merilu 1:500.
(3) OPPN ima naslednje obvezne priloge:
1. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov;
2. Prikaz stanja prostora;
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPPN;
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN;
6. Povzetek za javnost;
7. Odločba iz katere je razvidno, da okoljsko poročilo ni potrebno.
5. člen
(uporabljeni izrazi in pojmi)
V tem OPPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ter Občinskega prostorskega načrta občine Naklo.
II. DOLOČBE PROSTORSKE UREDITVE
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
6. člen
(opis prostorske ureditve)
(1) Načrtuje se gradnja dveh stanovanjskih stavb za namen bivanja in spremljevalnih dejavnosti, postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditev dostopnih in zunanjih površin ter komunalne infrastrukture.
(2) Z OPPN se ob upoštevanju nadrejenih aktov podrobneje določi arhitekturne, krajinsko arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev. Nova gradnja se komunalno opremi tako da se priključuje na obstoječo gospodarsko infrastrukturo. Uredi se dostop in navezava na javno prometno omrežje občine.
(3) Gradnja in druge ureditve se s tem OPPN načrtujejo tako, da se varuje okolje, ohranja naravo, varuje naravne vire, ohranja krajevno tipologijo in prepoznavno podobo naselja, ter zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in obrambo.
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
2.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) OPPN obsega del prostorske enote NA7(*) za katero nadrejeni akt označuje podrobno namensko rabo: Stanovanjske površine (SS).
(2) OPPN se priključuje na lokalno cesto: zbirna mestna ali krajevna cesta, odsek št.: 280212, križišče pri Boleru – Šola (v nadaljevanju: Glavna cesta).
(3) Predvidena gradnja ne bo vplivala na sosednja območja stavbnih zemljišč (S) in kmetijskih zemljišč (K).
2.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin
8. člen
(dopustne vrste objektov in ureditev glede na namen)
(1) Dopustne so naslednje vrste objektov glede na namen:
· 111 Enostanovanjske stavbe, z dopolnilnimi dejavnostmi, pri čemer mora imeti stavba več kot polovico prostora namenjenega stanovanju.
(2) Dopustne so naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov in ureditve:
· objekti, vodi in naprave infrastrukturnih omrežij,
· majhna stavba: garaža, drvarnica,
· lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt,
· varovalna ograja in sosedska ograja,
· podporni zid,
· mala komunalna čistilna naprava,
· nepretočna greznica,
· rezervoar,
· priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
· parkirišče,
· pomožni komunalni objekti,
· objekti za spremljanje stanja okolja ter
· sadovnjaki, vrtovi in zelenjavni vrtovi.
9. člen
(dopustne vrste gradenj in ureditev)
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj in ureditev:
· rušitve in odstranitev objektov,
· gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije in vzdrževalna dela,
· spremembe namembnosti,
· gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,
· ureditve sadovnjakov, vrtov in zelenjavnih vrtov.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
10. člen
(vrste, tipologija in oblikovanje objektov)
(1) Stavbe: Načrtuje se gradnja dveh enostanovanjskih stavb za namen bivanja in spremljevalnih dejavnosti. Za spremljevalne dejavnosti velja:
· - obseg dejavnosti nima prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,
· število zaposlenih, ne pogojuje dodatnih parkirišč,
· dejavnost, ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila, gradbene stroje in zunanjih skladiščnih prostorov,
· dejavnost ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
(2) Tlorisna površina stavb: Stanovanjska stavba bo tlorisnih dimenzij 11,10 m x 9,20 m. Odstopanja so dovoljena v horizontalni smeri ±15%. Tloris je lahko v okviru max. gabaritov členjen. Tloris se lahko v okviru max. gabaritov presega z balkoni, izzidki, ki so iz gabarita stavbe zamaknjeni do 1,60 m. Kljub odstopanju se ohranja razmerje stranic min. 1:1,2.
(3) Višinski gabariti stavb: Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, pri čemer je kolenčni zid visok največ 100 cm. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do predpisanega višinskega gabarita. Podstreha je lahko izkoriščena v dveh etažah, odprtine spodnje etaže podstrehe so lahko v obliki frčad ali strešnih oken, odprtine zgornje etaže podstrehe pa so lahko le v obliki strešnih oken.
(4) Oblikovanje: Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči in vogalni poudarki v obliki stolpov, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.
(4) Materiali in barve: Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno. Fasade objekta morajo biti bele ali v svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv; živobarvne fasade niso dovoljene. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi. Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.
(5) Strehe:
· Nad osnovnim tlorisom so dopustne dvokapnice, nad lomljenim pa tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu, v razponu od 36° do 45°. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
· Ravna streha je dopustna nad delom objekta v primeru ureditve terase in nad vkopanim delom objekta.
· Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitnosive, rjave ali rdeče barve. Dopustne so kritine, ki dajejo videz majhnih strešnikov. Svetle pločevinaste kritine, ki ne oksidirajo, kritine z močnim odsevom ter prosojne barvaste kritine niso dopustne.
· Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi in ne smejo biti višje od nje. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino in ne smejo biti višji od slemena.
(6) Napušči: Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Napušč je za namen senčenja fasade lahko tudi oblečen in podaljšan.
11. člen
(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe. Kot prizidki na fasadah morajo biti nezahtevni in enostavni objekti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko nezahtevnega ali enostavnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha. Kot samostojni imajo nezahtevni in enostavni objekti lahko položnejši naklon oz. minimalni naklon (ravna streha), ali zaobljen profil. Dopustna je tudi kritina iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih steklu podobnih materialov in je lahko senčena z rastlinami.
(2) Oblikovanje ograj: Ograje v območju križišč in prometnih priključkov ne smejo biti višje od 0.8 m in ne smejo segati v pregledno polje ceste. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti parceli, namenjeni gradnji in ne proti cesti. V kolikor se območje ograjuje z živo mejo, se uporabijo rastlinske vrste: zimzelena kalina (Ligustrum vulgare), rumeni dren (Cornus mas), navadni gaber (Carpinus betulus), navadna trdoleska (Euonymus europaeus) in navadni šipek (Rosa canina). Dvorišča slepih cest ni dopustno zapirati z ograjami; uvozi služijo kot obračališče.
(3) Oblikovanje podpornih zidov: Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
12. člen
(lega objektov na zemljišču)
(1) Nove stavbe se od parcelnih meja odmakne toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele namenjene gradnji. Lega objektov je razvidna iz grafičnega dela OPPN. Kota pritličja se določi z višinsko koto v toleranci +- 0,30 m glede na konfiguracijo terena v fazi projektiranja. Novogradnje sledijo gradbeni meji; to je črta določena v grafičnem prikazu, ki označuje skrajno mejo do katere lahko seže enostanovanjska stavba (nad terenom fasadni plašč in pod terenom zunanji rob objekta) oz. nezahtevni in enostavni objekt, na parceli namenjeni gradnji. OPPN opredeljuje naslednje gradbene meje:
· območje za gradnjo stavb,
· območje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
(3) Območje za gradnjo stavb
Gradbena meja območja za gradnjo stavb je določena:
· od roba cestnega sveta javnih cest najmanj 5,00m,
· od meje sosednjih zemljišč najmanj 4,00m brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča,
· od meje sosednjih zemljišč najmanj 2,50m s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča,
(4) Območje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov
Gradbena meja območja za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je določena:
· od meje sosednjih zemljišč najmanj 1,50 m, brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča.
(5) Odstopanja: Manjši odmik od cestnega telesa javnih cest je dopusten v soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja. Ograje so praviloma postavljene na posestne meje parcel, namenjenih gradnji, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta.
(6) Faktorji:
Faktor zazidanosti (FZ) 0,35
Delež odprtih bivalnih površin (OBP) 25%
13. člen
(odprte in zelene površine)
(1) Vrtove stanovanjskih stavb se ureja skladno s podobo naselja. Po končani gradnji izvajalec odstrani provizorije in odvečni gradbeni material ter uredi okolico.
(2) Višinske razlike: Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih zemljiščih morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče površine.
(3) Materiali: Uporabljajo se naravni materiali (kamen, les, rastline). Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna.
(4) Zasaditev:
Pri novih zasaditvah se prednostno sadi domorodne rastlinske vrste.
· sajenje invazivnih rastlinskih vrst ni dopustno,
· rastline se sadijo tako, da ne ovirajo dostopa do javne infrastrukture
14. člen
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)
(1) Parkirne površine se predvidijo tako v garažah, kot na dvorišču.
(2) Za posamezni objekt se predvideva po 2PM.
15. člen
(parcela namenjena gradnji)
(1) Parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene zemljiške parcele, na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu.
(2) Velikost in oblika parcel namenjenih gradnji je razvidna iz grafičnega dela OPPN in do določitve dokončnih mej informativno obsega:
P1 Parcela namenjena gradnji objekta S1 664 m2
P2 Parcela namenjena gradnji objekta S2 558 m2
P3 Parcela dostopne poti 84 m2
(3) Parcela se na terenu določi ob upoštevanju kakovosti obstoječih podatkov in v okviru dopustnih odstopanj, ki jih določajo predpisi s področja evidentiranja nepremičnin.
(4) Posestne meje parcele namenjene gradnji morajo biti urejene pred izdajo gradbenega dovoljenja.
(5) V kolikor bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnih kamnov, je le-te investitor dolžan na svoje stroške pri pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve postaviti v prvotno stanje.
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
16. člen
(opremljenost z gospodarsko infrastrukturo)
(1) Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, naprav in objektov ter cestne infrastrukture poteka v skladu z usmeritvami pristojnih upravljavcev prostora.
(2) Prečenje vse komunalne infrastrukture, ki ni vezana na funkcioniranje objektov in naprav znotraj območja urejanja, je ob pridobitvi soglasja lastnika in upravljavca ostalih tangiranih vodov dopustno.
(3) V območju OPPN se načrtujejo naslednji infrastrukturni vodi:
· prometno omrežje,
· odvodnjavanje padavinskih voda,
· vodovodno omrežje,
· kanalizacijsko omrežje,
· elektroenergetsko omrežje,
· plinovodno omrežje,
· telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez,
· odvoz odpadkov.
17. člen
(prometne površine in obcestni prostor)
(1) Dostopna pot: Območje OPPN se z dostopno potjo priključuje na Glavno cesto. Priključek oz. uvoz se zagotovi po parceli št. 201/27 k.o. Pivka. Skladno s tehničnimi predpisi se izvede na način, ki zagotoviti ustrezne elemente (obračalne radije, širino, prečne sklone) tako, da se omogoči dostop osebnih in intervencijskih vozil.
(2) Obračanje se zagotovi na uvozih k posamezni stavbi.
(3) Uvozi: Uvozi na parcele namenjene gradnji so shematsko prikazane v grafičnem delu. Glede na konfiguracijo terena in arhitekturo stavbe se uvozi locirajo in urejajo skladno s potrebami lastnika posameznega zemljišča. Dopustna je tudi gradnja in ureditev enega uvoza za dve stavbi.
18. člen
(odvodnjavanje padavinskih voda)
(1) Odtok iz uvozov, utrjenih in parkirnih površin se uredi tako, da ne prihaja do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode in ne prihaja do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin. Odtok s povoznih površin se uredi preko lovica olj.
(2) Odvajanje padavinskih voda: Padavinske vode obravnavanega območja se ponika, pri tem so ponikovalnice locirane na posamezni parceli, namenjeni gradnji, izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
19. člen
(oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje)
(1) OPPN predvideva dve možnosti:
· Obstoječe sekundarno omrežje se v delu, ki poteka po parceli št. 101/17, k.o. Pivka prestavi tako, da bo omogočena gradnja stavbe, kot kaže grafični del OPPN.
· Obstoječe sekundarno omrežje vodovoda - dovod do družbe Merkur, ki poteka po zemljišču predvidene ureditve območja OPPN se opusti in se s tem razbremeni celotno območje NA7(*). Dovodni vodovod, do območja skladišč Merkurja se na novo uredi z druge lokacije. V tem primeru se pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stavbe S1 tega OPPN sekundarno omrežje vodovoda družbe Merkur opusti, zgradi pa se nova navezava na parcelah št. 93/5 in 409/3, k.o. Pivka, kot kaže grafični del OPPN.
(2) Obstoječe sekundarno vodovodno omrežje, na katerega se OPPN priključuje, poteka v Glavni cesti. Območje se priključuje na primarni vod. Vod se ustrezno podaljša, minimalno do lokacije predvidenega uvoza. Za vsako stavbo se predvidi samostojen vodovodni priključek. Mesto priključitve bo na Glavni cesti. Vsakemu porabniku se zagotovi možnost individualnega merilnega mesta.
(3) Omrežje vodovoda se gradi s sodobnimi materiali in ustreznimi dimenzijami. Za pravilno dimenzioniranje se v fazi projektiranja pripravi hidravlični izračun.
(4) Na omrežju javnega vodovoda se predvidijo hidranti namenjeni požarni varnosti. Vgradnja hidrantov mora biti na predpisanih razmakih, usklajeni z obstoječimi hidranti.
(5) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljiščih parc. št. 406/11, k.o. Pivka.
20. člen
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) V območju OPPN je predviden ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode.
(2) Do obratovanja javne fekalne kanalizacije na predmetnem območju lastniki objektov čiščenje odpadne vode zagotovijo v lastnih malih komunalnih čistilnih napravah, oz. v skupni mali komunalni čistilni napravi. Po pričetku obratovanja javne fekalne kanalizacije se začasne male komunalne čistilne naprave opustijo. Odvajanje odpadne vode v javno fekalno kanalizacijo mora biti neposredno.
21. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju OPPN ni prisotno elektrodistribucijsko omrežje v lasti Elektro Gorenjska d.d. Prostostoječa razdelilna omara se nahaja na sosednji parceli št. 101/14.
(2) Novi porabniki na obravnavanem območju se napajajo iz obstoječe TP 239 Pivka preko obstoječe prosto stoječe razdeliine omare locirane na parceli št. 101/14, k.o. Pivka. Za priključevanje novih odjemalcev z električno energijo, se zgradi nove NN priključke iz obstoječe prosto stoječe razdeliine omare na parceli št. 101/14, k.o. Pivka do priključno merilnih omaric lociranih na parcelnih mejah posameznih objektov. Priključno merilne omarice morajo biti dostopne z javnih površin; njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja. NN omrežje se zgradi v elektro-kabelski kanalizaciji oziroma v kabelski izvedbi.
(3) Za potrebe napajanja sosednih območij se preko območja OPPN položi dve dodatni cevi stigmafleks premera 110 mm. Točen način priključitve se določi v fazi projektiranja.
(4) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je potrebno predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov, oziroma predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska.
(5) V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti projekt prestavite, oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav.
(6) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljiščih štev. 101/14 in 406/11 k.o. Pivka.
22. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Obstoječe plinovodno omrežje oz. omrežje zvez, na katerega se OPPN priključuje, poteka v Glavni cesti. Objektoma se zagotovi samostojni plinovodni priključek.
(2) Za priključitev mora investitor s sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja zemeljskega plina v občini Naklo skleniti Pogodbo o priključitvi na plinovodno omrežje in Pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(3) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljiščih parc. št. 406/11, k.o. Pivka.
23. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Po severnem delu območja potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d. (KK, KKO, RNO), ki jih je potrebno pred pričetkom del označiti, prestaviti in ustrezno zaščititi. Prestavitve in zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav je potrebno projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji Telekoma Slovenije d.d. Za prestavitev obstoječih telekomunikacijskih naprav mora investitor pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zemljišč.
(2) Telekomunikacijski vod poteka v kabelski kanalizaciji in se zagotovi za vsak objekt ločeno. Priključna točka je v kabelskem jašku ob naslovu Na Kalu 24, na parceli št. 101/4, k.o. Pivka. Ko bo v Glavni cesti položen ustrezen telekomunikacijski vod, se stavbi lahko priključujeta na vod v Glavni cesti.
(3) Predvidena ureditev v primeru navezave na priključno točko na parceli 101/4, k.o. Pivka, poteka izven območja OPPN še po zemljiščih parc. št. 101/4 in 101/31, k.o. Pivka. V primeru navezave v Glavno cesto, pa izven OPPN poteka po cestni parceli 406/11, k.o. Pivka.
24. člen
(ogrevanje in obnovljivi viri energije)
(1) Za ogrevanje objektov se predvideva zemeljski plin, dopustna pa je tudi uporaba drugih, obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Morebitni alternativni vir energije se določi v kasnejših fazah.
25. člen
(križanja in približevanja komunalnih vodov)
Pri izgradnji prometne, komunalne in energetske infrastrukture je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih.
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
26. člen
(varovanje kulturne dediščine)
(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
(2) Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
27. člen
(ohranjanje narave)
Na območju OPPN ni evidentiranih enot ohranjanja narave. V bližini je Udin boršt – osameli kras, Geomorfološka, hidrološka in geološka naravna vrednota. Izvedba OPPN ne bo negativno vplivala na naravno vrednoto Udin boršt- osameli kras.
28. člen
(varstvo zraka)
V času gradnje ali urejanja se preprečuje prašenje z odkritih delov območja. Raznos materialov z gradbišča v primeru prevozov po javnih prometnih površinah je potrebno preprečevati tako, da se:
· skrajša transportne poti na najmanjšo možno mero,
· transportna vozila prekriva,
· kadar prekrivanje ni mogoče se sipke materiale vlaži.
29. člen
(varovanje tal)
(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Pri izvedbi del se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
(3) Izkopan material se sproti uporablja za vgrajevanje, oziroma se začasno deponira na mestu naslednje predvidene gradnje, postavitve ali ureditve.
(4) Odlaganje okolju neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov z obveznim deponiranjem za bodoče investitorje se zagotovi na parcelah namenjenih gradnji.
30. člen
(varovanje voda in zaščitni ukrepi)
(1) V območju OPPN ni vodnih teles. V bližini pod pobočjem tik ob lokalni cesti vodi vodotok Dupelščica.
(2) Območje OPPN ne posega v vodovarstvena območja.
(3) Vsi posegi v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi procese poplavljanja in razlivanja na neurbaniziranih površinah), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
31. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja.
(2) Območje OPPN skladno s predpisom, ki opredeljuje mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju sodi v III. območje varstva pred hrupom. V tovrstnih območjih raven hrupa ne sme preseči mejnih vrednosti, ki znašajo 60 dB v dnevnem oziroma 50 dB v nočnem času.
32. člen
(ravnaje z odpadki)
(1) V območju se na krajevno običajen način uredi zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Za zbiranje oziroma ravnanje z odpadki se zagotovi skupno odjemno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odpadno embalažo. Za zbiranje kuhinjskih in vrtnih odpadkov pa zabojnike za biološke odpadke ali pa kompostnike.
(2) Velikost in količino zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov se naknadno določi v fazi soglasja k priključitvi posameznih objektov v soglasju s pooblaščeno organizacijo izvajalca ravnanja z odpadki.
(3) V času gradbenih del je investitor dolžan zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralci gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem. Gradbeni odpadki se odlagajo na območju odlagališč, ki so registrirani za sprejem gradbenih odpadkov.
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
33. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Z OPPN dodatne rešitve in ukrepi v zvezi z obrambo niso predvideni.
(2) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Upošteva se projektni pospešek (ag) območja, ki je 0,2g. Vsi objekti morajo biti grajeni potresno varno.
34. člen
(protierozijska in protiplazljiva zaščita)
V območju OPPN ni evidentiranih naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena.
35. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni:
· pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
· potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve,
· neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila,
· viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
(2) Požarna varnost obstoječih objektov se med gradnjo in po njej ne poslabša; zagotavljajo se neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila, ter viri vode za gašenje.
(3) Požarno zaščito območja lahko investitor zagotavlja s hidranti, ki se vgradijo na predpisanih razmikih, skladno z obstoječimi hidranti.
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
36. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Gradnjo je dopustno izvesti v eni ali več etapah; etapnost ene gradnje je mogoča pod pogojem, da se le ta navezuje na obstoječe omrežje povezav in predstavlja smiselno zaključena celoto.
(2) V kolikor se gradnja izvaja v več etapah, je pred gradnjo vsake stavbe potrebno predhodno zagotoviti ustrezno komunalno in prometno opremo, vključno s predpisanim številom parkirnih mest za ureditev, ki se bo realizirala. Investitorji OPPN-ja morajo pred pričetkom gradnje stanovanjskih objektov pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje za izgradnjo vse komunalne in cestne infrastrukture, predvidene v OPPN-ju. Dopustno je pridobivanje gradbenega dovoljenja komunalne in cestne infrastrukture, skupaj z gradbenim dovoljenjem za stavbo.
(3) Ureditev dostopne poti se lahko izvaja samostojno, vendar kot predpogoj za gradnjo stanovanjskih stavb.
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
37. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja, če se poiščejo prostorsko, tehnološko, prometno, ekonomsko, geološko, hidrološko, geomehansko ali tehnično utemeljene oziroma primernejše rešitve. Odstopanja so možna pod pogojem, da ni ogroženo zavarovano območje, ter je zagotovljena požarna in zdravstvena varnost objektov in ljudi.
(2) Za dopustna odstopanja po tem odloku se štejejo odstopanja infrastrukturnih objektov n grajenega javnega dobra ter križanja komunalnih vodov z lokalno cesto, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki rešitvi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto morajo investitorji oziroma upravljavci takega voda predhodno pridobiti soglasje investitorjev, upravljavca lokalne ceste oziroma upravljavcev tangiranih komunalnih vodov.
(3) Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(4) Kot dopustna odstopanja se štejejo tudi odstopanja velikosti objektov in odstopanja glede lege objektov, ki so predpisana s tem odlokom in so prikazana v grafičnem delu tega odloka.
9. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
38. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Odlok o OPPN preneha veljati v primeru, da ga pristojni organ občine razveljavi.
(2) V primeru prenehanja veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s splošnimi in posebnimi določbami Občinskega prostorskega načrta občine Naklo.
(3) Usmeritve glede odvajanja in čiščenja odpadnih vod: Do obratovanja javne fekalne kanalizacije na predmetnem območju lastniki objektov čiščenje odpadne vode zagotovijo v lastnih malih komunalnih čistilnih napravah, oz. v skupni mali komunalni čistilni napravi. Po pričetku obratovanja javne fekalne kanalizacije se začasne male komunalne čistilne naprave opustijo. Odvajanje odpadne vode v javno fekalno kanalizacijo mora biti neposredno.
III. KONČNI DOLOČBI
39. člen
(vpogled in nadzorstvo)
(1) OPPN in priloge so na vpogled na pristojnem oddelku Občine Naklo.
(2) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
40. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3505-0002/2017-19
Datum: 18.4.2018
Občina Naklo
Marko Mravlja, župan