Za zazidana stavbna zemljišča po tem členu se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbeni inženirski objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine stavbe.
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.
Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem, gramoznice, bencinski servisi in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo ob pogoju iz prvega odstavka zemljišče parcele, za katere so zagotovljeni oskrba s pitno vodo in z energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov z njih ter dostop na javno cesto in gre za zemljišča, ki ležijo znotraj območja, za katerega je občina s tem odlokom predpisala plačilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Za nezazidana stavbna zemljišča se ob upoštevanju pogojev iz prvih dveh odstavkov tega člena upošteva še dodatni pogoj, da se zemljišče nahaja v območju, za katerega je sprejet občinski lokacijski načrt in je priključek na vodovodno omrežje, električno omrežje, priklop na javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih narav, tudi dejansko možno izvesti.
2. na območjih, ki so z dolgoročnim in srednjeročnim prostorskim planom občine določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (zeleni pas in različni objekti namenjeni za poslovno dejavnost);
B1 - na stavbna zemljišča za objekte za proizvodnjo in distribucijo električne energije ter za objekte za proizvodnjo, tranzit in prenos plinastih goriv, če niso opredeljeni kot objekti gospodarske javne
Število točk za m2 površine se glede na namen uporabe oz. vrsto dejavnosti ter lego določi po naslednji tabeli:
lega zemljišča
namen uporabe
območja
A
B1
B2
C1
C2
D
E
F
G
1. območje
20
500
200
100
1000
300
10
2. območje
150
80
800
5
Nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem, gramoznice in druge površine, potrebne za opravljanje podobnih poslovnih dejavnosti, se točkujejo po kriterijih za zazidana stavbna zemljišča (v skladu z 11. členom Odloka o nadomestilu), le s to izjemo, da se ne točkuje komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu.
Kot površina za nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem se upoštevajo dejanske tlorisne površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.
Površine bencinskih servisov so površine, na katerih stojijo objekti za opravljanje te poslovne dejavnosti ter vse pripadajoče površine za opravljanje dejavnosti bencinskega servisa.
Površine gramoznic so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Te površine določi občinska uprava občine na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin.
Kot druge površine se štejejo tudi površine, ki so potrebne za normalno obratovanje podobnih poslovnih dejavnostih, ki so navedene pred tem v tem členu!
Število točk za m2 površine iz 10. člena se določi na naslednji način:
Lega zemljišča
Stanovanjski objekti
Počitniški objekt
Industijsko gospodarska dejavnost, trgovina in skladiščenje v veleprodaji
Ostali poslovni nameni in obrtna dejavnost
12,5
25
120
90
Razen oprostitev plačila nadomestila določenih z Zakonom o stavbnih zemljiščih, se tudi ne plačuje nadomestilo za kmetijske objekte, ki so bili pri izdaji gradbenega dovoljenja oproščeni plačila spremembe namembnosti.
Davčni urad Maribor lahko odloči, da se zavezanca v celoti ali delno oprosti plačila nadomestila, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Vlogo za oprostitev ali delno oprostitev mora zavezanec vložiti pri Davčnem uradu v Mariboru.
Ti zavezanci (občani) morajo torej izpolnjevati pogoje po Zakonu o socialnem varstvu za pridobitev denarne pomoči kot edinega vira preživljanja ali denarnega dodatka.
Davčni urad Maribor na podlagi vloge in dokazil odloči o oprostitvi plačila.
Davčni urad Maribor lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) delno ali v celoti oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca ali njegove družine (vse do odprave posledic, ki so s tem dogodkom nastale).
V primerih iz četrtega odstavka tega člena si mora Davčni urad Maribor, pred odločitvijo o oprostitvi, pridobiti mnenje župana občine Hoče-Slivnica.
Oprostitev plačila nadomestila je predvidena tudi za zemljišča, ki so v planskem aktu predvidena kot stavbna zemljišča vendar se ne morajo dejansko uporabljati kot takšna, zemljišča neustrezna za pozidavo zaradi strmega pobočja, preozkega razpoložljivega zemljišča ali podobnih omejitev.
V primeru iz 8. odstavka tega člena opravi občinska uprava na predlog zavezanca ogled na terenu o katerem se vodi zapisnik, ki je podlaga za komisijsko oprostitev plačila nadomestila. Komisijo za odločanje o oprostitvi plačila določi Župan s Sklepom.
Zemljišča na katerih so zgrajeni daljnovodi (podzemni in nadzemni), in zaradi navedenega zemljišča niso primerna za gradnjo objektov in ni možno pridobiti gradbenega dovoljenja se za del zemljišča, kjer ni možno pridobiti pravnomočnega gradbenega dovoljenja oprosti plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vloga za oprostitev se poda na občinsko upravo. Vlogo za oprostitev pregleda komisija iz 9. odstavka tega člena pripravi zapisnik in na podlagi zapisnika poda odločitev o oprostitvi plačila.
Oprostitve plačila se upoštevajo tudi za vloge vložene pred sprejetjem dopolnitve odloka.
Glede postopka odmere, plačevanja, izterjave, odpisa oziroma oprostitve in zaračunavanja zamudnih obresti se smiselno upoštevajo določbe zakona o davčnem postopku..
Občinska uprava določi število točk za določitev obveznosti pravnih in fizičnih oseb – občanov, ki so zavezanci za plačilo nadomestila.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu davčni urad.
Zavezanci plačujejo nadomestilo po vsakokratni vrednosti točke v dveh obrokih:
Kadar so zneski višji od zneskov, navedenih v predhodnem odstavku tega člena, se plačajo v štirih obrokih.
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Hoče-Slivnica
3. člen
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi (29.12.2004) v Medobčinskem uradnem vestniku.
O d l o k
o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Hoče–Slivnica
4. člen
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi (1.3.2008) v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije.