Na podlagi Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007) in Statuta Občine Duplek (MUV, št. 17/2007) je občinski svet na svoji 12. redni seji dne 12.2.2008 sprejel naslednji
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ZBIRNI CENTER KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI DUPLEK
UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za zbirni center komunalnih odpadkov v občini Duplek (v nadaljnjem besedilu: podrobni prostorski načrt), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod številko naloge: 6039.
2. člen
(1) Odlok o podrobnem prostorskrm načrtu za zbirni center komunalnih odpadkov v občini Duplek (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa ureditveno območje, funkcijo območja, funkcionalne, tehnične in oblikovalske pogoje načrtovanih stavb, objektov in površin, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in trajnostno rabo naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter možna odstopanja.
(2) Sestavni del podrobnega prostorskega načrta so poleg tega odloka tudi priloge in kartografski del.
UREDITVENO OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
3. člen
Ureditveno območje OPPN velikosti 1.26 ha obsega naslednje parcele ali dele parcel v k.o. Zgornji Duplek: 462/1, 1128/2, 313, 314/1, 314/2, *110, 1127, 304/4, *98/1, *98/2, 304/1, *199, 315/1.
FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
(dejavnosti)
(1) Ureditveno območje OPPN sestavljata območje zbirnega centra z znanim programom in gradbeni parceli namenjeni objektom za poslovno obrtne dejavnosti. Določene so naslednje dejavnosti:
- poslovne,
- manjše proizvodne,
- storitvene,
- trgovske,
- prometne in skladiščenje,
- sprejemanje in kratkotrajno hranjenje posameznih nenevarnih in nevarnih frakcij komunalnih odpadkov,
- režijski obrat.
(2) Zbirni center za zbiranje komunalnih odpadkov mora biti urejen in opremljen v skladu z zahtevami veljavne Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
5. člen
(novogradnje)
Načrtovane so naslednje novogradnje in ureditve:
- vratarnica,
- prostor za zbiranje nevarnih odpadkov,
- prostor za postavitev kesonov za nenevarne odpadke,
- prostor za zeleni obrez,
- območje za gradbene odpadke,
- prostor za zbiranje, sortiranje in zgoščevanje ostankov sveč iz pokopališč pred transportom na trajno deponijo ali nadaljno obdelavo,
- elektronska povozna tehtnica za tehtanje tovornih vozil,
- nadstrešnica,
- dovozne in manipulativne površine,
- parkirišča za osebna vozila,
- dve stavbi poslovno obrtnih dejavnosti,
- zelene površine.
6. člen
(gradnja enostavnih objektov)
V ureditvenem območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje gradnje enostavnih objektov, dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:
- pomožni objekti za lastne potrebe,
- ograje,
- pomožni infrastrukturni objekti:
- začasni objekti, ki ne zahtevajo novih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in bistveno ne povečujejo potrebnih kapacitet teh priključkov,
- urbana oprema.
Enostavni objekti morajo biti oblikovani enako kot ostali objekti.
7. člen
(prikazi kartografskega dela)
Karte kartografskega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta prikazujejo:
- namembnost površin,
- načrt parcelacije,
- razporeditev predvidenih stavb, objektov in odprtih površin,
- pogoje za oblikovanje,
- ureditev odprtih površin,
- ureditev prometnih površin,
- zasnovo komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.
FUNKCIONALNi oblikovalski pogoji
8. člen
(1) Ureditev je razvidna iz kartografskega dela iz kart št. 3/2 »Ureditvena situacija« in št. 3/3 »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa iz karte 3/4 »Karakteristični prerezi«.
(2) Dopustna gradbena površina objekta je 60 % gradbene parcele (vključno z enostavnimi objekti), 30% je za manipulativne in parkirne površine, 10% za zelene površine;
(3) Strehe so ravne ali v naklonu.
(4) Predvidene višinske kote na območju OPPN prikazane v grafičnem delu je treba prilagoditi nivoju obstoječega terena oziroma jih v projektni dokumentaciji uskladiti s pogoji iz geotehničnega poročila. Višinske razlike med različnimi nivoji postavitve se premostijo z opornim zidom.
(5) Kleti so dovoljene na osnovi ugotovitev predhodne geotehnične raziskave terena in se določijo v projektni dokumentaciji.
(6) Glavni vhodi v stavbe so iz vhodnih ploščadi. Dovozi na gradbene parcele so iz notranje javne ceste. Dostopi do objektov morajo biti projektirani brez ovir.
(7) Fasade morajo biti iz sodobnih materialov in izdelane skladno z okoljevarstvenimi in požarnimi zahtevami. Pročelja so orientirana proti lokalni cesti in morajo biti oblikovana kot glavne fasade.
(8) Ograje - dovoljene so medsosedske ograje kadar to zahteva tehnološki proces oziroma varovanje objekta. Na ulično stran proti lokalni cesti naj bodo enotne.
(9) Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin.
(10) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN
9. člen
Na severu, severovzhodnem robu, zahodu in jugu zazidave je treba postaviti robnik ali oporni zid. Višino opornega zidu je treba določiti v projektni dokumentaciji. Nad opornim zidom ali robnikom je treba oblikovati brežino katere nagibi se določijo skladno z geološko geotehničnim poročilom. Vsaj 10% gradbene parcele mora biti zasajeno ali zatravljeno (neutrjena površina). Med območjem zbirnega centra in stavbami za poslovno obrtne dejavnosti je treba vzpostaviti vegetacijsko bariero. Vzdolž južne strani obravnavanega območja je z vsaj 3 m visoko vegetacijo treba vzpostavit vizualno zaščito. Zasaditev z drevjem je načrtovana ob lokalni cesti. Zasaditev ne sme omejevati preglednosti vzdolž trase in v območju križišč in priključkov.
POGOJI ZA UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN
10. člen
Za funkcioniranje obravnavanega območja je treba:
- rekonstruirati obstoječi kategorizirani lokalni cesti,
- izgraditi notranje javno cestno omrežje z obvoziščnimi parkirišči za osebna in tovorna vozila,
- urediti vozne, manipulativne in parkirne površine znotraj posameznih sklopov urejanja.
11. člen
(rekonstrukciji lokalnih cest)
(1) Rekonstruirati je treba LC 081050 in LC 081040 na območju, ki je prikazano v grafičnem delu OPPN. Vozišče obeh cest mora biti dvosmerno in dvopasovno z minimalno širino v premi 5.5m in obojestranskim varovalnim pasom 0.5m. Merodajno vozilo za določitev prometno-tehničnih elementov rekonstrukcije je troosno vozilo za odvoz smeti. Križišče lokalnih cest in priključki na lokalni cesti morajo zagotavljati prevoznost za intervencijska vozila in merodajno vozilo. Na območju rekonstrukcije obeh lokalnih cest je treba omejiti hitrost na 30 km/h. V območju križišča in priključkov je treba zagotoviti preglednost.
(2) Niveletni potek rekonstruiranih cest je treba prilagoditi obstoječim niveletnim potekom in višinski postavitvi obstoječih objektov ob cestah. Brežine oziroma oporne zidove, ki bodo eventuelno potrebni zaradi horizontalne širitve cest oziroma zagotavljanja preglednosti cest je treba določiti v projektni dokumentaciji skladno z geotehničnim poročilom.
12. člen
(notranje javno cestno omrežje)
Notranji javni cesti je treba speljati tako, da zagotavljata dovoz do zbirnega centra in gradbenih parcel namenjenih objektom za poslovno obrtne dejavnosti. Cesti morata biti dvosmerni in dvopasovni in zagotavljati prevoznost za intervencijska vozila in merodajno vozilo. Ob cesti, ki poteka v smeri jug-sever je možno urediti obvoziščna parkirišča za osebna in tovorna vozila.
13. člen
(notranje vozne in manipulativne površine)
(1) Notranje vozne in manipulativne površine zbirnega centra so določene skladno s predvideno zasnovo zbirnega centra ob upoštevanju merodajnega vozila.
(2) Notranje vozne in manipulativne površine na gradbenih parcelah objektov za poslovno obrtne dejavnosti je treba podrobno določiti v projektni dokumentaciji na podlagi podrobnega programa investitorja in s tem povezanimi merodajnimi vozili.
14. člen
(parkirne površine)
Parkirne površine je treba urediti ob notranji javni cesti oziroma znotraj zbirnega centra in gradbenih parcel objektov za poslovno obrtne dejavnosti. Število potrebnih parkirnih mest je treba določiti v projektni dokumentaciji glede na podroben program investitorja skladno z veljavnimi normativi v odvisnosti od dejavnosti.. Parkirne vzorce prikazane v kartografskem delu je možno spreminjati in dopolnjevati glede potreb, ki bodo izhajale iz podrobnega programa investitorja. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.
15. člen
(peš in kolesarski promet)
Zaradi tesne obzidanosti obstoječih cestnih koridorjev so vse ceste opredeljene kot skupne prometne površine za motorni in nemotorni promet. Za izboljšanje prometne varnosti pešcev in kolesarjev je treba omejiti hitrost na 30km/h in načrtovati naprave in ukrepe za umirjanje prometa.
16. člen
(intervencija in dostava)
Intervencijskemu in dostavnemu prometu so namenjene vse javne ceste in notranje vozne in manipulativne površine, ki morajo biti oblikovane skldno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez ovir.
POGOJI ZA UREJANJE, KOMUNALNE, ENERGETSKE INFRASTRUKTURE TER OMREŽJA ZVEZ
17. člen
(skupne določbe)
(1) Za načrtovano energetsko, komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upoštevati je treba predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 3.0 m in minimalni vertikalni odmik 0.5. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).
(2) Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja zvez je razviden v kartografskem delu karta 3/6 »Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«
18. člen
(vodooskrba)
(1) Kot pogoj za ureditev vodooskrbe celotnega območja je v celotni trasi lokalne ceste južno od območja obdelave treba izvesti zamenjavo vodovodnega cevovoda v kvaliteto LŽ DN 150 v krožni povezavi, ki predstavlja del trase do območja obdelave.
(2) Za potrebe zbirnega centra je treba izgraditi priključni vodovodni cevovod ustrezne dimenzije (v skladu s potrebami) z navezavo na predviden zamenjan vodovodni cevovod LŽ DN 150.
(3) Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.
(4) Jaški z vodomeri in zasuni naj bodo izven stavb na začetku parcel. Točno mesto vodomerov, način izvedbe in meritve porabe pitne vode mora biti določen v projektni dokumentaciji za vsako stavbo posebej glede na vrsto in obseg dejavnosti v stavbi.
19. člen
(odvajanje onesnaženih voda)
(1) Izvede se ločen sistem kanalizacije za odvajanje onesnaženih voda.
(2) Na obravnavanem območju še ni izgrajenega sistema odvajanja odpadnih vod, zato je do izgradnje le-tega potrebno odvajati sanitarne odpadne vode v nepretočne greznice.
(3) Vsa kanalizacija vključno z greznicami mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. Potrebno je upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov kanalizacije.
(4) Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi je treba speljati v ponikovalnico. Odvajanje čistih padavinskih voda je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin.
(5) Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti z interno meterno kanalizacijo preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato vode čiste padavinske vode vodijo v ponikovalnice.
(6) Za odvajanje zalednih vod, ki gravitirajo v območje je treba vzdolž spodnjega roba brežin urediti kanaletne jarke, ki se speljejo v ponikovalnice.
20. člen
(elektroenergetska infrastruktura)
(1) Za oskrbo z električno energijo je treba:
- demontirati in prestaviti izvod javne razsvetljave iz obstoječe transformatorske postaje TP Zg. Duplek 2 (t-416) na novo primerno lokacijo,
- zgraditi ustrezni nizkonapetostni izvod od obstoječe transformatorske postaje TP Zg. Duplek 2 (t-416) do novega zbirnega centra komunalnih odpadkov.
(2) Območje obdelave je potrebno primerno osvetliti. V neposredni bližini na zahodni strani območja poteka javna razsvetljava, ki jo je potrebno zaradi razširitve ceste prestaviti.
21. člen
(TK omrežje in omrežje KRS)
(1) Predvidene objekte je treba vključiti v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale, za kar bo treba dograditi TK kabelsko omrežje in priključke pod pogoji upravljavca in naročiti projekt.
(2) V ureditvenem območju je moč zgraditi omrežje kabelsko razdelilnega sistema pod pogoji upravljavca.
22. člen
(ogrevanje)
Ogrevanje je možno le z ekološko sprejemljivimi energenti to je z ekstra lahkim kurilnim oljem, utekočinjenim naftnim plinom, biomaso ipd. Rezervoarji za utekočinjeni naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. Možno je ogrevanje iz skupnega rezervoarja za utekočinjeni naftni plin za več stavb skupaj. V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oz. sistem oskrbe izveden v skladu z veljavnim Pravilnikom o utekočinjenemu naftnem plinu.
23. člen
(ravnanje z odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati, deponirati in odvažati skladno z veljavnim odlokom o ravnanju z odpadki.
(2) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
- povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
- se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, in
- na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
(4) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se odpadna embalaža, ki se kot ločene frakcije izloči z ločenim zbiranjem v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih ali z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnicah, redno oddaja družbi za ravnanje z odpadno embalažo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Enako velja tudi za odpadno embalažo, onesnaženo z nevarnimi snovmi, ki se kot nevarne frakcije izloči z ločenim zbiranjem v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij ali z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnicah.
(5) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je stehtana vsaka pošiljka:
- odpadne embalaže, katero skladno s prejšnjim členom odda družbi za ravnanje z odpadno embalažo,
- ločene frakcije, ki gre v predelavo in
- nevarne frakcije, ki gre v predelavo ali odstranjevanje.
REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
24. člen
(kakovost zraka)
(1) V izogib onesnaženju zraka je predvideno ogrevanje z ekstra lahkim kurilnim oljem oz. utekočinjenim naftnim plinom.
(2) Med gradnjo je treba:
- ustrezno nalagati in čistiti prevozna sredstva, ko zapuščajo gradbišče in se vključujejo v promet,
- čistiti javne prometne površine,
- prekrivati deponije in prekrivati transportna sredstva v času prevozov sipkega materiala,
- med izvajanjem gradbenih del predvideti namakanje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi zmanjšanja prašenja. Vodo za namakanje transportnih poti ni dovoljeno odvzemati iz vodotokov, razen v primeru pridobitve soglasja MOP.
- redno servisirati gradbene stroje in naprave zaradi preprečitve nepotrebnih emisijskih dizelskih izpuhov.
25. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
(2) Meritve hrupa je potrebno izvajati v času najintenzivnejših gradbenih del na območju najbližjih stanovanjskih objektov v bližini gradbišč ter ob transportnih poteh. Če bi meritve pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe.
26. člen
(tla in kmetijska zemljišča)
(1) Vse na novo odprte ali z dodatnimi posegi prizadete površine je treba sanirati in predvideti zadostno utrditev, planiranje, zatravljenje, tako da se preprečijo zdrsi ali erozije v prostoru.
(2) Izdelati je treba geološko-geotehnično poročilo. V času gradnje je obvezen geološko-geomehanski nadzor.
(3) Vse odpadke, ki so v obstoječem stanju nelegalno odloženi na ureditvenem območju je treba v skladu z veljavno zakonodajo pred pričetkom gradnje odstraniti, odpeljati in odložiti na ustrezno odlagališče.
(4) Pri gradnji se smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila in naprave; predvsem je potrebno redno preverjati puščanja motornih olj ipd. V primeru izteka goriv in maziv iz uporabljenih strojev je potrebno vso onesnaženo zemljino takoj odstraniti. Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov je potrebno ravnati skladno z določbami veljavnega Pravilnika o ravnanju z odpadki. V primeru nesreče, je potrebno takoj izkopati onesnaženo zemljino in jo deponirati na ustrezno lokacijo ter predati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki.
27. člen
(krajina)
(1) Med gradnjo naj bodo prizadete čim manjše površine. Manipulativne površine gradbišča morajo biti organizirane znotraj ureditvenega območja. Transport gradbenega materiala mora potekati po obstoječi infrastrukturi.
(2) V času gradbenih del je potrebno spremljanje izvajanja ukrepov povezanih z vizualno zaščito stanovanjskih objektov južno od območja.
28. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varstva pred požarom.
(2) Treba je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.
(3) V hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
(4) Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN.
(5) Potrebni odmiki med objekti, zahteve za intervencijske poti in dovoze do objektov ter predpisane postavitvene površine za gasilce okrog objektov se določijo po po tehnični smernici TSG-1-001:2005.
(6) Pri projektiranju je treba zagotoviti ukrepe za preprečitev širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(7) Ukrepi za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah. V skladu s tem pravilnikom je za stanovanjske stavbe s prostornino od 5.000 m3 do 20.000m3, če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, potrebna količina vode za en požar 10 l/s.
(8) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
29. člen
Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Etapnost se prouči in določi v projektni dokumentaciji.
OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
30. člen
(spremljanje stanja okolja)
Investitor mora zagotoviti celosten načrt in izvajanje spremljanja stanja okolja za segmente okolja in za kazalce ter na način, ki jih določa Okoljsko poročilo. Rezultati spremljanja stanja okolja so javni, investitor pa poskrbi za dostopnost podatkov.
31. člen
(dodatne obveznosti)
Poleg obveznosti navedenih v predhodnem členu tega odloka, so dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje:
- pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove,
- vseh motnjah do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni, energetski in telekomunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike,
- promet v času gradnje mora biti organiziran tako, da ne bo prihajalo do zastojev,
- gradbišča je treba zavarovati tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
- v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb,
- v najkrajšem možnem času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih posegov,
- investitor mora urediti in vzdrževati brežino na lastni parceli.
ODSTOPANJA
32. člen
(odstopanja glede stavb)
(1) Dopustno je združevanje in razdruževanje gradbenih parcel skladno z določenim faktorjem pozidanosti gradbene parcele. Maksimalna pozidanost stavbe ali stavb na gradbeni parceli je. 60%.
(2) Lokacija stavb je lahko drugačna, kot je prikazano v grafični prilogi. Upoštevan pa mora biti ortogonalni sistem , kar velja tudi za ureditev prometnih in manipulativnih površin.
(3) Če je brežino mogoče oblikovati brez opornega zidu, ta ni potreben.
(4) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi odstopanji v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Načrt parcelacije je moč prilagoditi glede na odstopanja določene v tem in naslednjem členu tega odloka. Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi odstopanji v tem in naslednjem členu tega odloka natančneje določijo v projektni dokumentaciji.
(5) Podrobnejše višinske kote in stacionaže se natančno določijo v projektni dokumentaciji.
33. člen
(odstopanja glede infrastrukture)
Pri realizaciji podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri Občinski upravi Občine Duplek.
35. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve tega odloka na ureditvenem območju iz 3. člena tega odloka prenehajo veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Maribor (MUV št. 26/98, 11/00, 2/01, 7/01, 12/02, 23/02 in 25/04).
36. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3505-005/2008
Datum: 12.02.2008
Občina Duplek
Župan JANEZ RIBIČ, l.r