Na podlagi 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS, št. 32/93, 30/98), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93, 1/96), Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur.l. RS 105/02), 5. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini Hoče-Slivnica (MUV, št. 24/00), 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83, 36/83-popravek, 47/87, 5/90, ter Ur. list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, 73/98, 31/00, 24/01) ter 16. člena Statuta občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 8/03) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 18. redni seji, dne 15. novembra 2004, sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Hoče-Slivnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(opredelitev namena odloka)
Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih ter padavinskih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, kateri služijo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, katera nastaja v gospodinjstvih, industriji in pri drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, katera so priključena na javno kanalizacijsko omrežje in obveznosti in pravice upravljavca in uporabnikov teh objektov in naprav.
2. člen
(obseg javne gospodarske službe)
Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:
- odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije,
- odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije,
- odvajanje padavinskih voda v meteorno in javno kanalizacijo,
- odvajanje tehnoloških odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije,
- čiščenje komunalnih odpadnih voda.
3. člen
(lastnik)
Lastnik infrastrukturnih objektov javnega kanalizacijskega omrežja ter pripadajočih objektov in naprav na območju Občine Hoče?Slivnica je Občina Hoče?Slivnica (v nadaljevanju občina).
4. člen
(uporabnik)
Uporabnik kanalizacijskega omrežja je vsaka fizična ali pravna oseba (lastnik objekta ali zemljišča), ki odvaja odpadne komunalne vode v javno kanalizacijo. Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo objekti in naprave navedene v šestem členu tega odloka, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljiščih.
5. člen
(upravljalec)
Upravljalec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda v občini je pooblaščeni izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ki mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti (v nadaljevanju upravljalec).
6. člen
(pojem javne kanalizacije)
Javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v ustrezno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter je v upravljanju in vzdrževanju upravljavca.
Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju odpadnih komunalnih in padavinskih voda in je v upravljanju upravljalca (v nadaljnjem besedilu: javna kanalizacija).
7. člen
(skrb upravljalca)
Upravljalec je dolžan skrbeti za nemoteno delovanje javne kanalizacije in sodelovati z občino pri širitvi kanalizacijskega omrežja, v skladu s sprejetim programom občine.
8. člen
(odpadna voda)
Komunalna odpadna voda je voda, ki se kot posledica padavin ali kot posledica uporabe v gospodinjstvih ali industriji odvaja neposredno ali po kanalizaciji v površinski odvodnik. Komunalna odpadna voda je lahko: gospodinjska in sanitarna odpadna voda, tehnološka odpadna voda ali padavinska odpadna voda.
Komunalna odpadna voda nastaja v bivalnem okolju kot posledica uporabe vode v gospodinjstvu, Hišna odpadna voda je lahko tudi voda, ki nastaja v proizvodnih objektih, objektih v javni rabi ali storitvenih dejavnosti, če je po sestavi podobna gospodinjski odpadni vodi.
Tehnološka odpadna voda je voda, ki nastaja po uporabi v industriji, obrti in kmetijski dejavnosti in po sestavi ni enaka
hišni odpadni vodi. Tehnološke odpadne vode so tudi hladilne vode ter vode, ki se zbirajo in odtekajo iz objektov in naprav za odlaganje, predelavo in skladiščenje odpadkov.
Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica padavin odteka iz utrjenih tlakovanih ali z drugimi materiali prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali tla.
II. KANALIZACIJSKO OMREŽJE IN NAPRAVE
9. člen
(kanalizacijsko omrežje in naprave)
Primarno kanalizacijsko omrežje in naprave sestavljajo:
- kanalski vodi, kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja,
- črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda iz več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja,
- zadrževalniki, razbremenilniki, lovilci olj. Sekundarno omrežje in naprave sestavljajo:
- kanalski vodi, kanali in jarki ter z njimi povezane tehnološke naprave kot so peskolovi, lovilci maščob mešanega ali ločenega kanalskega sistema, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju,
- lovilci olj, zadrževalniki, razbremenilniki in črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na sekundarnem omrežju. Magistralno kanalizacijsko omrežje sestavljajo:
- so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh ali več naseljih. Kanalizacija je javna in interna. Za javno kanalizacijo se šteje sistem kanalskih vodov, kanalov in jaškov ter vsi objekti in naprave, ki so potrebni za nemoteno delovanje kanalizacije. (6. člen)
Objekti in naprave v zgradbi uporabnika in na zemljišču v lasti uporabnika, ki služijo za odvajanje odpadnih voda s kanalizacijskim priključkom ter drugi objekti in naprave, ki so sestavni del posameznih stanovanjskih ali poslovnih objektov ter služijo istemu namenu, niso objekti javne kanalizacije.
III. OBJEKTI IN NAPRAVE UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
10. člen
(objekti in naprave upravljalca)
Objekti in naprave mešanega ali ločenega kanalskega sistema, za katere je odgovoren upravljalec, so:
- primarni vodi z revizijskimi jaški,
- sekundarni vodi z revizijskimi jaški,
- razbremenilniki visokih voda,
- zadrževalni bazeni visokih voda,
- črpališča in prečrpališča odpadnih komunalnih in padavinskih voda,
- lovilci olj,
- merski objekti,
- drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije. Za objekte in naprave meteorne kanalizacije, ki služi odvajanju padavinskih voda iz cestnih in drugih javnih površin, je odgovoren upravljalec cest in drugih javnih površin.
11. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
Objekti in naprave, za katere so odgovorni uporabniki, so:
- vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu,
- naprave za akumulacijo, prečrpavanje, čiščenje in nevtralizacijo odpadnih voda, v zasebni lasti,
- dvoriščna kanalizacija,
- priključni kanal do revizijskega jaška,
- revizijski jašek na spojnem kanalu,
- interne čistilne naprave industrijskih objektov in delavnic.
Objekti in naprave so last oziroma osnovno sredstvo uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga ter jih vzdržuje.
12. člen
(kataster, register)
Upravljalec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 9. člena tega odloka.
Upravljalec je dolžan voditi register priključkov na javno kanalizacijo.
IV. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
13. člen
(predpisi)
Vsi uporabniki objektov, ki ležijo na območju kjer poteka javna kanalizacija, se morajo na le-to priključiti.
Priključitev na kanalizacijsko omrežje mora biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi, tehničnim pravilnikom vzdrževalca kanalizacije in zahtevami projektne dokumentacije ter soglasjem upravljalca javne kanalizacije.
Projektna dokumentacija, ki je sestavni del vloge za priključitev na kanalizacijsko omrežje mora vsebovati tehnične podatke o ceveh in jaških (material, dimenzije, način polaganja) ter podatke
o višinski in situativni legi cevi in jaškov na kanalizacijskem priključku (situacija, podolžni profil, kote terena dna cevi in jaškov, detajl priključitve na sekundarni kanal).
Načrt hišnega kanalizacijskega priključka lahko nadomesti PGD, PZI projektna dokumentacija za izgradnjo sekundarne kanalizacije, če je njen sestavni del tudi načrt hišnih kanalizacijskih priključkov, ki mora vsebovati prej podatke o posameznem priključku.
14. člen
(dolžnosti upravljalca)
Upravljalec je dolžan izvesti priključitev na kanalizacijsko omrežje, če uporabnik vloži vlogo s projektno dokumentacijo iz 13. člena tega odloka in, če to dopuščajo razpoložljive kapacitete kanalizacijskega omrežja, na katerega se uporabnik priključuje in drugi pogoji odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda (napr. v kolikor ni možno priključevanje novih uporabnikov, ker to ne dovoljuje stanje obstoječega kanalizacijskega omrežja, čeprav kapaciteta le-tega to omogoča).
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev, je upravljalec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev mogoča.
15. člen
(javna pooblastila)
Upravljalec izdaja mnenja:
- k osnutkom prostorskih izvedbenih aktov,
- k lokacijski dokumentaciji,
- k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja,
- k priključitvi zgradb na kanalizacijsko omrežje,
- k drugim posegom v prostor.
Upravljalec izda mnenje po postopku in v obliki, kakor določa pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije.
Na podlagi pridobljenega mnenja izda pristojni upravni organ občinske uprave občine ustrezno soglasje.
16. člen
(vloga za pridobitev mnenja oziroma soglasja)
Uporabnik predloži pristojnemu organu občinske uprave občine (ali po njegovem pooblastilu-upravljalcu) vlogi za pridobitev mnenja iz 15. člena tega odloka ali pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje naslednjo dokumentacijo:
a) za pridobitev mnenja k osnutkom prostorskih izvedbenih aktov:
predlog prostorsko izvedbenega akta z izračunom predvidene obremenitve,
b) za pridobitev mnenja k lokacijski dokumentaciji:
- situacijski načrt objekta in predvidene lokacije trase priključka v merilu 1:1000 ali 1:500,
- opis specifičnosti objekta, zlasti glede predvidenega odvajanja odpadnih in padavinskim voda,
- uradno kopijo katastrskega načrta,
- situacijo z vrisanimi komunalnimi vodi,
c) za pridobitev mnenja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
- projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
- projekt izvedbe hišnega priključka,
- projekt predčiščenja, če je to glede na tehnološki postopek potrebno,
- poročilo o presoji vplivov na okolje, če je le to glede na značilnosti in velikost posega potrebno.
Uporabnik predloži pristojnemu upravnemu organu občinske uprave občine k vlogi za pridobitev mnenja iz 15. člena tega odloka dokumentacijo, navedeno v prvem odstavku tega člena in ustrezno mnenje upravljalca. Pristojni upravni organ Občinske uprave občine izda soglasje najkasneje v 30 dneh po prejemu popolne vloge.
17. člen
(določila mnenja oziroma soglasja)
Pri izdaji mnenja iz prvega odstavka 15. člena tega odloka mora upravljalec določiti:
- minimalni odmik objektov od kanalizacijskega omrežja,
- traso, globino in profil priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
- lokacijo, obliko in velikost zbirnega kanalizacijskega jaška,
- lokacijo razmejitvenega revizijskega jaška med javno in interno kanalizacijo,
- posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali predvidenih območij za zajem pitne vode, določenih z odloki o varstvu vodnih virov,
- pogoje za priključitev industrijskih oziroma tehnoloških voda,
- pogoje križanja komunalnih vodov s kanalizacijskim omrežjem,
- pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa kanalizacijskega priključka. Upravljalec lahko izda negativno mnenje iz prejšnjega odstavka, če predložena dokumentacija ni v skladu s tehničnimi predpisi, ki urejajo priključitev na kanalizacijsko omrežje.
Upravljalec je dolžan izvesti priključitev v obliki in po postopku, ki je obdelan v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi naprav, ki jih upravlja, najkasneje v roku 30 dni po izdaji soglasja za priključitev, če je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasja, poravnal vse obveznosti in predložil vso potrebno dokumentacijo.
V primeru, da uporabnik zaprosi občino za izdajo soglasja iz drugega odstavka 16. člena tega odloka in predloži vlogi mnenje upravljalca, iz katerega je razvidno, da ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, izda pristojni upravni organ občinske uprave občine o tem zavrnilo odločbo.
18. člen
(prispevek)
Obveznosti, ki jih je dolžan uporabnik poravnati pred izvedbo posameznega priključka so:
- stroški izdaje mnenja upravljalca,
- plačilo prispevka za priklop na obstoječe kanalizacijsko omrežje,
- dejanski stroški izvedbe priključka. Višino stroškov izdaje mnenja določi občina. Višina prispevka za priklop na obstoječe kanalizacijsko omrežje iz druge alinee prejšnjega odstavka znaša: - znaša 1000 EUROV preračunano v SIT na dan plačila.
Prispevek iz prejšnjega odstavka je prihodek proračuna, namenjen za investicije na področju komunalne hidrotehnike. Višino prispevka odmeri občinska uprava z upravno odločbo.
19. člen
(odškodnina)
Pri gradnji novega javnega kanalizacijskega omrežja in pri opravljanju vzdrževalnih del na objektih in napravah iz 9. člena tega odloka je lastnik upravičen do odškodnine za nastalo škodo na njegovem zemljišču, objektih in kulturah ter vzpostavitve zemljišča v prejšnje stanje.
20. člen
(priključek)
Priključek objekta na kanalizacijsko omrežje se lahko izvede za vsak objekt posebej ali za več objektov skupaj, z upoštevanjem velikosti in namembnosti teh objektov.
V primeru, da je predviden skupen kanalizacijski priključek za več objektov, mora lastnik zemljišča, preko katerega bo potekala trasa kanalizacijskega priključka ostalim uporabnikom predhodno podati pisno soglasje k trasi priključka z eventualnimi pogoji.
Obvezni del priključka (od roba parcele do priključitve na javno kanalizacijsko omrežje) sme izvesti izvajalec kanalizacije oz. od njega pooblaščen izvajalec, ki po naročilu občine izvaja in gradi kan. omrežje.
21. člen
(nadzor interne kanalizacije)
Uporabnik kanalizacije je dolžan omogočiti pooblaščenim delavcem upravljalca nadzor interne kanalizacije in ostalih naprav (izvedba hišnih priključkov, interne čistilne naprave, zadrževalni bazeni, greznice, črpališča, lovilci olj in maščob) zaradi ugotavljanja okvar, ki bi lahko povzročile škodo upravljalcu in ogrozile nemoteno delovanje kanalizacijskega omrežja. Na prijavo uporabnikov, da je interna kanalizacija neustrezna, je upravljalec dolžan preveriti, ali je zaradi morebitne napake ogroženo kanalizacijsko omrežje.
22. člen
(opravljanje del na omrežju)
Vsa dela na obstoječem javnem kanalizacijskem omrežju in kanalizacijskih priključkih opravlja izključno upravljalec, le v izjemnih primerih lahko upravljalec pooblasti druge, za to dejavnost registrirane izvajalce, da v njegovem imenu opravijo posamezna dela.
23. člen
(interni industrijski kanali in naprave)
Z internimi industrijskimi kanali in napravami za odvajanje odpadnih in padavinskih voda upravljajo lastniki, ki uporabljajo te kanale in naprave.
Lastnik lahko upravljalcu s pogodbo preda v upravljanje industrijske kanale in naprave.
24. člen
(obvezna priključitev)
V naseljih, kjer obstaja javno kanalizacijsko omrežje, je za vse objekte, v katerih nastajajo odpadne vode, priključitev nanj obvezna, če je to tehnično izvedljivo.
V primeru, da v naselju obstaja javno kanalizacijsko omrežje, priključitev nanj pa tehnično ni izvedljiva, je uporabnik dolžan do priključitve na omrežje odvajati odpadno vodo v vodotesno greznico ali lastno čistilno napravo.
Po izgradnji novega kanalizacijskega omrežja in pridobitvi uporabnega dovoljenja zanj so se najkasneje v šestih mesecih dolžni priključiti nanj vsi objekti, razen objektov iz prejšnjega odstavka tega člena. Stroški za priključitev na kanalizacijsko omrežje bremenijo uporabnika.
Če je pred priključitvijo na kanalizacijsko omrežje uporabnik odvajal odpadne vode v greznico ali individualno čistilno napravo, je dolžan v 90 dneh od priključitve opuščeni objekt izprazniti, očistiti in dezinficirati.
Po izvedbi priključka na kanalizacijo se greznica opusti in ni več del priključka, razen v primeru, da se preuredi v revizijski jašek.
V. ODVAJANJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE
25. člen
(greznice, čistilne naprave)
Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih vod (greznice, čistilne naprave). Lastni objekti za čiščenje odpadnih voda, ki morajo biti zgrajeni v skladu z veljavnimi predpisi, imajo na območjih, kjer je po občinskih planih predvidena gradnja javne kanalizacije, lahko samo začasen značaj, na območjih, kjer je to s planom predvideno območje malih čistilnih naprav, je to način ureditve odvajanja odpadnih komunalnih voda.
Cena za opravljanje storitev individualnih čistilnih naprav je določena na enak način kot za ostala območja.
26. člen
(praznjenje greznic in čistilnih naprav)
Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice oziroma čistilne naprave prazniti pooblaščeni izvajalec del s posebnimi vozili za praznjenje, vsebino pa odvažati na či-stilno napravo občine.
Praznjenje individualnih greznic in čistilnih naprav se izvaja po planu vsaj enkrat letno, na podlagi naročila uporabnikov pa tudi večkrat. Uporabniki morajo v ta namen dopustiti dostop do greznic oziroma čistilnih naprav s specialnim vozili.
Upravljalec je dolžan voditi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami ali čistilnimi napravami.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena lahko fizične osebe, ki imajo status kmeta, same praznijo lastne hlevske gnojne jame, v skladu s prepisi o izvajanju dobre kmetijske prakse pri gnojenju.
VI. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE
27. člen
(prevzem)
Investitor del na javnem kanalizacijskem omrežju mora najkasneje v 30 dneh po pridobitvi uporabnega dovoljenja prenesti objekte in naprave v upravljanje upravljalcu.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- objekti in naprave, ki se predajajo v upravljanje, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, projektno dokumentacijo, povzetek vrednosti del, geodetski posnetek, urejena lastninska razmerja itd.),
- hidro mehanska in merilna oprema, ki se predaja v upravljanje, mora biti tako izvedena, da jo je možno brez dodatnih posegov vključiti v sistem daljinskega nadzora upravljalca,
- vsi merilci za merjenje pretoka odpadne vode morajo biti pregledani in žigosani v skladu s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje,
- predane morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav,
- postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadevah.
Pod pogoji iz drugega odstavka tega člena se opravi prevzem vseh objektov in naprav javne kanalizacije, za katere je gradbeno dovoljenje izdano po 1. 1. 1999 ter za ostale objekte in naprave, kolikor obstaja vsa potrebna dokumentacija. Za objekte in naprave, za katere ni mogoče opraviti prevzema v skladu z drugim odstavkom tega člena, mora upravljalec ugotoviti dejansko stanje, izdelati kataster, proučiti možnost prevzema ter prevzem opraviti v najkrajšem možnem času.
Pogodbo o prevzemu objektov in naprav v upravljanje sklene župan. Pogodba ne sme biti v nasprotju s tem odlokom.
VII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA
28. člen
(cena storitev)
Javna služba se financira iz cene storitev, ki mora biti oblikovana v skladu z veljavno vladno uredbo o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev tako, da v celoti zagotavlja enostavno reprodukcijo.
Ceno storitev predlaga upravljalec v skladu z veljavno zakonodajo in jo potrdi občinski svet.
29. člen
(investicijsko vzdrževanje)
Investicijsko vzdrževanje se financira iz amortizacije in iz sredstev proračuna občine, na podlagi letnega plana, ki ga sprejme občinski svet.
30. člen
(širitev omrežja)
Širitev kanalizacijskega omrežja se financira iz sredstev občinskega proračuna, kreditov in prispevkov fizičnih in pravnih oseb, sredstev državnega proračuna in mednarodnih sredstev (skladi).
VIII. MERITVE PORABE IN OBRAČUN
31. člen
(obveznost plačevanja)
Uporabniki kanalizacijskega omrežja so dolžni redno plače-vati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda, od dneva pri-ključitve nanjo.
32. člen
(meritev porabe)
Količina odvajanih odpadnih voda se meri v kubičnih metrih (m3).
Za tiste porabnike, ki so priključeni na javni vodooskrbni sistem se količina hišnih odpadnih voda določi glede na porabljeno vodo iz javnega vodooskrbnega sistema.
Količina meteornih odpadnih voda se določi na podlagi obsega utrjenih površin, ki se odvajajo v kanalizacijo ter povprečne letne količine padavin na območju občine.
Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe in obračuna porabljene vode, se za obdobje do ureditve le-tega količina odpadnih voda določi po pavšalu, ki znaša 4 m3 odpadne vode na osebo na mesec.
Tistim uporabnikom, ki imajo svoje merilce pretokov odpadnih voda (ne glede na to ali so priključeni na vodovodno omrežje ali svoj lastni vir) se količina odpadnih voda določi na osnovi odčitane vrednosti.
Količina odvajanih lastnih tehnoloških voda pri industrijskih uporabnikih se ugotavlja na podlagi prijave in dokumentacije uporabnika.
33. člen
(plačilo odvajanja odpadnih voda)
Stroški odvajanja odpadnih voda se plačujejo skladno s tarifnim sistemom. Uporabniki plačujejo odvajanje odpadnih voda na podlagi izdanih računov.
Znesek plačila po računu se izračuna na podlagi dejanske količine v preteklem obračunskem obdobju ali ocenjene količine v prihodnjem obračunskem obdobju, ki temelji na količini iz preteklega obračunskega obdobja in veljavni ceni.
Obračun se opravi na podlagi odčitane dejanske količine in cene ter prispevkov najmanj enkrat letno.
34. člen
(račun)
Uporabniki plačujejo odvajanje odpadnih voda na podlagi izstavljenih računov upravljalca.
35. člen
(ugovor)
Uporabnik, ki mu je bila odmerjena količina odpadnih voda, lahko v 15 dneh po prejemu računa vloži dokazljivi pisni ugovor upravljalcu kanalizacijskega omrežja, če meni, da mu količina odpadnih voda ni pravilno odmerjena.
Upravljalec je dolžan na ugovor uporabnika pisno odgovoriti v 15 dneh.
36. člen
(priključek za več uporabnikov)
V primeru, da je v objektu priključenih na kanalizacijsko omrežje več uporabnikov, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za odvajanje odpadnih voda v objektu.
Interna delitev stroškov odvajanja odpadnih voda posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka tega člena, ni obveznost upravljalca.
V objektih, kjer je poleg gospodinjstev tudi sedež gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika in izveden samo en priključek, se obračunava odvajanje odpadnih voda za gospodarske družbe in samostojne podjetnike po ceni, določeni za gospodarske družbe in samostojne podjetnike sorazmerno po deležih odpadne vode.
37. člen
(obračun pavšalnega odvajanja odpadnih voda)
V primeru, da se zaradi okvare na vodomeru ne more ugotoviti točna porabe vode, se za odvajano odpadno vodo zaračunava pavšalna poraba vode na podlagi ugotovljene povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju do popravila vodomera.
38. člen
(merilec pretoka)
V primerih, ko se količine odpadnih voda merijo z merilcem pretoka, se plačujejo stroški za količine, ugotovljene z odčitkom merilca pretoka pred priključkom na javno kanalizacijo.
39. člen
(stroški čiščenja odpadnih voda)
Uporabniki, priključeni na javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, plačujejo stroške čiščenja odpadnih voda po osnovah, ki ga določa tarifni sistem za čiščenje odpadnih voda. Tarifni sistem sprejme občinski svet.
40. člen
(uporaba vode za napajanje živine)
Uporabniki, ki imajo status kmeta, za uporabljeno vodo iz javnega vodovoda za napajanje živine ne plačajo stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, za tisti delež, ki ga pijejo živali.
Uporabniki iz prvega odstavka tega člena so dolžni pred hlevom vgraditi odštevalni vodomer, v nasprotnem primeru pa se ob-računava odvajanje in čiščenje odpadnih voda po dejanski porabi.
41. člen
(obveščanje upravljalca)
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnega zna-čaja, kot tudi o vseh občanih ali enkratnih izpustih, pri katerih obstaja možnost, da odpadne vode prekoračujejo mejne vrednosti za izpust v JK.
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare, tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile, odtekle v javno kanalizacijo.
IX. UPORABA KANALIZACIJE
42. člen
(uporaba)
V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalizacijski priključek.
43. člen
(prepovedano odvajanje)
V kanalizacijsko omrežje ni dovoljeno odvajati ali odmetavati:
- odpadne vode iz hlevov, greznic in individualnih čistilnih naprav,
- odpadne vode, ki vsebujejo koncentrirane kisline, alkalne snovi, razne agresivne soli,
- vode, pomešane s tekočimi gorivi, olji in mazivi,
- vode, ki bi lahko kvarno vplivale na material, iz katerega je zgrajeno omrežje in ogrožale zdravje oseb, zaposlenih pri upravljalcu,
- snovi, ki so okužene s povzročitelji nalezljivih bolezni,
- radioaktivne snovi,
- snovi, ki razvijajo strupene ali eksplozivne pline,
- snovi, ki povzročajo ovire v kanalih ali kako drugače motijo delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
- odpadne vode, ki stalno povzročajo hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivajo na delovanje javne kanalizacije,
- snovi, ki bi povzročale ogrevanje odpadne vode preko s predpisi dovoljene temperature,
- odpadne vode, ki bi zavirale tehnološke postopke na čistilni napravi,
- druge snovi, ki se po predpisih štejejo za nevarne in škodljive in katerih koncentracija je nad dovoljeno mejo.
44. člen
(tehnološka odpadna voda)
Tehnološka odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora po svojih lastnostih ustrezati določilom veljavnih predpisov za to področje. Če za določeno škodljivo snov ali vrsto odpadne vode ne obstaja slovenski standard, se uporabljajo standardi ali smernice, ki veljajo v Evropski uniji.
Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primer-na za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred iztokom v javno kanalizacijo to vodo primerno očistiti in nevtralizirati v ustreznih napravah, ki jih mora zgraditi uporabnik na podlagi predpisane dokumentacije in soglasja upravljalca.
45. člen
(sprememba lastnosti odpadne vode)
Kadar se koncentracija škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode poveča nad dovoljeno vrednost, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša in so te spremembe trajnega značaja, lahko upravljalec na podlagi strokovnega mnenja upravnemu organu, ki je izdal uporabno dovoljenje, predlaga spremembo le-tega.
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik upravljalcu predložiti tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu z veljavno zakonodajo in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalizacijski priključek.
46. člen
(uporaba zemljišča)
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča, po katerem ali ob kate-rem poteka javna kanalizacija, ne sme v varstveni razdalji petih metrov od osi kanala nasaditi drevesnih vrst, ki razširjajo svoj koreninski sistem v globino in v širino zaradi česar lahko povzročijo okvare in zamašitve kanalizacijskega omrežja.
X. PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNE IN PADAVINSKE VODE
47. člen
(prekinitev na stroške uporabnika)
Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, vendar po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne in padavinske vode:
- če z odvajanjem odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
- če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
- če odpadna voda prekorači dovoljeno količino snovi, navedenih v 43. členu, v taki meri, da ogroža nemoteno delovanje objektov in naprav javne kanalizacije,
- če uporabnik ne plača stroškov niti v 15 dneh po izstavitvi pisnega opomina. Odvajanje odpadne in padavinske vode je prekinjeno, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. Upravljalec je dolžan opraviti ponovno priključitev v največ 7 dneh po tem, ko uporabnik plača stroške prekinitve in ponovne priključitve.
48. člen
(krajša prekinitev)
Upravljalec lahko prekine odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi:
- planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije,
- okvar na objektih in napravah javne kanalizacije.
O vzroku za prekinitev mora uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja ali direktno, za predvidena vzdrževalna dela pred pričetkom del, ob okvarah pa takoj ob nastanku dogodka.
49. člen
(višja sila)
V primeru višje sile (potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave in nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo) in v skladu z zakonom lahko upravljalec brez nadomestila škode prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike in postopati v skladu s sprejetim načrtom ukrepov za take primere.
XI. OBVEZNOSTI LASTNIKA, UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
50. člen
(obveznosti lastnika)
Lastnik ima pri odvajanju odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:
- zagotavljati nivo investicijskega vzdrževanja,
- obravnavati poročila upravljalca o stanju odvajanja odpadnih in padavinskih voda in predlogih za njegovo izboljšanje,
- izdajati soglasje, na podlagi pridobljenega mnenja upravljalca,
- določati cene v skladu z veljavno zakonodajo, ki jih predlaga upravljalec,
- seznaniti uporabnike z določili tega odloka na krajevno ustrezen način.
51. člen
(obveznosti upravljalca)
Upravljalec ima pri odvajanju odpadnih in padavinskih voda zlasti naslednje obveznosti:
- skrbeti za redno odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
- nadzorovati delovanje objektov in naprav javne kanalizacije z rednimi in izrednimi pregledi najmanj dvakrat letno, v skladu s poslovnikom,
- redno vzdrževati vse objekte in naprave javne kanalizacije,
- na stroške uporabnika voditi nadzor in evidenco nad kvaliteto tehnoloških voda, priključenih na javno kanalizacijo,
- pripravljati letni plan vzdrževanja oziroma obnove kanalizacijskega omrežja,
- popravljati okvare in poškodbe kanalizacijskega omrežja, ? obnavljati dotrajane objekte in naprave javne kanalizacije,
- skrbeti za zavarovanje objektov in naprav javne kanalizacije,
- menjati zastarele objekte in naprave javne kanalizacije s sodobnejšimi in funkcionalnejšimi na podlagi ustrezne dokumentacije in glede na potrebe po večji propustnosti,
- odpravljati poškodbe na kanalizacijskem omrežju zaradi elementarnih nesreč in drugih nezgod ali nepravilne rabe,
- skrbeti za praznjenje greznic in individualnih čistilnih naprav,
- voditi kataster objektov in naprav ter register priključkov,
- ažurno izdajati mnenja in izvajati priključitve na javno kanalizacijo, ? obračunavati amortizacijo in voditi ostale poslovne knjige.
52. člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo zlasti naslednje obveznosti:
- redno vzdrževati naprave, za katere so odgovorni,
- opozarjati upravljalca na poškodbe, ki jih opazijo na omrežju javne kanalizacije,
- omogočiti delavcem upravljalca javne kanalizacije pregled interne kanalizacije,
- zgraditi kanalizacijski priključek v skladu s soglasjem lastnika javne kanalizacije,
- preprečiti priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo brez soglasje lastnika (občine),
- preprečiti odvajanje in odmetavanje snovi, navedene v 43. členu, v javno kanalizacijo,
- s pisnim obvestilom upravljalcu javiti lastninske, namembnostne ali ostale spremembe pri uporabniku,
- redno plačevati odvajanje odpadnih in padavinskih voda na podlagi izdanih računov v plačilnem roku,
- urejati medsebojno delitev stroškov, kadar je več uporabnikov priključenih na isti kanalizacijski priključek.
53. člen
(obveznosti drugih upravljalcev)
Upravljalci oziroma izvajalci drugih infrastrukturnih objektov in naprav (cest, ulic, trgov, vodovodnega, elektro, telefonskega, toplovodnega, plinskega omrežja itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijski objekti in naprave nepoškodovani. Za vse posege v območju objektov in naprav javne kanalizacije morajo predhodno pridobiti mnenje upravljalca in soglasje lastnika.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
54. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje upravljalec javne kanalizacije:
- če izvede priključitev na javno kanalizacijo brez predhodnega soglasja (17. člen),
- če ne izvede priključitve najkasneje v roku 30 dni po izdaji soglasja za priključitev (16. člen),
- če ne izpolnjuje obveznosti iz 51. člena.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prve alinee tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca.
55. člen
(uporabnik - pravna oseba)
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba:
- če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja lastnika (14. člen),
- če ne izpolnjuje obveznosti iz 52. člena, razen obveznosti iz druge alinee istega člena,
- če se v roku šest mesecev po izgradnji nove javne kanalizacije ne priključi na javno kanalizacijo (24. člen),
- če v 90 dneh po priključitvi na javno kanalizacijo ne izprazni, očisti in dezinficira opuščene greznice ali individualne čistil-ne naprave (24. člen) in jo izključi iz sistema,
- če v javno kanalizacijo odvaja ali odmetava snovi, navedene v 43. členu,
- če v varstvenem pasu pet metrov od osi kanala sadi drevesne vrste, ki razširjajo svoj koreninski sistem in zaradi česar lahko povzročijo okvare in zamašitve kanalizacijskega omrežja (46. člen). Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prve alinee tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
56. člen
(uporabnik - fizična oseba in samostojni podjetnik posameznik)
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik - fizična oseba, z denarno kaznijo 200.000 SIT pa samostojni podjetnik posameznik:
- če se v roku enega leta po izgradnji nove kanalizacij ne pri-ključi na javno kanalizacijo (24. člen),
- če v 90 dneh po priključitvi na javno kanalizacijo ne izprazni, očisti in dezinficira opuščene greznice ali individualne čistil-ne naprave in je izključi iz sistema (3. člen),
- če v varstvenem pasu pet metrov od osi kanala sadi drevesne vrste, ki razširjajo svoj koreninski sistem in zaradi česar lahko povzročijo okvare in zamašitve.
XIII. NADZOR
57. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, upravljalec objektov in naprav javne kanalizacije ter pristojni upravni organ občinske uprave.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen
(ureditev priključkov)
Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo v nasprotju s tem odlokom ali se niso priključili, kjer je za kanalizacijo izdano uporabno dovoljenje, so dolžni urediti priključek v enem letu po izdaji uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo v skladu s tem odlokom.
59. člen
(projektna dokumentacija za hišni priključek)
Ne glede na določbo 13. člena tega odloka lastnik (občina) zagotovi projektno dokumentacijo za hišne priključke za tiste uporabnike, ki so poravnali vse obveznosti plačila prispevka za priklop-gradnjo kanalizacije.
60. člen
(sprejem pravilnika in tarifnega sistema)
Upravljalec je dolžan v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka, oziroma po sprejemu funkcije upravljalca, predložiti ob-čini v obravnavo in sprejem pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije.
Tarifni sistem za čiščenje odpadnih voda na čistilni napravi sprejme občinski svet v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka, oziroma v roku enega leta po sklenitvi pogodbe z upravljalcem.
61. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda na območju mariborskih ob-čin (MUV, 18/88), Merila in kriteriji določanja višine priključni-ne na vodovodno, kanalizacijsko in plinsko omrežje (MUV, 6/91) v delu, ki se nanaša na kanalizacijo.
62. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčin-skem uradnem vestniku.
Številka: 03200 00010 2004 03
Datum: 15. november 2004
Župan Občine Hoče?Slivnica
Anton Obreht, prof. fiz., s. r.