Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12), 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C, Uradni list RS, št. 43/11), Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za razširitev kmetijskega gospodarstva Veis v Skokah (MUV, št. 5/12) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS – UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 s spremembami in dopolnitvami 27/08, 79/09, 51/10) ter 15. člena statuta Občine Miklavž na Dravskem polju (UPB, MUV št. 14/03, 33/10) je Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju na 20. redni seji dne 8. novembra 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
za razširitev kmetijskega gospodarstva Veis
v Skokah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(splošno)
S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za razširitev kmetijskega gospodarstva Veis v Skokah«, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 12025.
2. člen
(vsebina odloka)
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za razširitev kmetijskega gospodarstva Veis v Skokah, v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe v prostorske ureditve, odstopanja ter obveznosti investitorjev.
Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
3. člen
(ureditveno območje OPPN)
Območje obravnave leži na vzhodnem robu naselja Skoke ter obsega zahodni del parcele št. 868/1, del parcele št. 868/4 ter severni del parcele št. 1107, vse k.o. Skoke.
Velikost območja je ca. 4.810 m2.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE
V PROSTOR
4. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi
območji)
Prometno bo ureditveno območje OPPN preko obstoječe dovozne ceste navezano na javno pot Od doma krajanov I in preko nje na lokalno cesto Ul. Talcev od Kidričeve c. do Mejne ul. – Uskoška ulica od Mejne do Rogoze.
Za potrebe vodooskrbe novega hleva je treba zgraditi novi vodovodni priključek na obstoječi javni vodovodni cevovod PE HD 90, z izgradnjo jaška in vgradnjo kombiniranega vodomera v neposredni bližini javnega cevovoda. Za potrebe odvajanja odpadnih voda iz tehničnega dela (sanitarije, prha, zbiralnica mleka, pisarna, molzišče) novo zgrajenega hleva bo treba zgraditi komunalno kanalizacijo, ter jo priključiti na nepretočno greznico oz. predvideno malo čistilno napravo. Za napajanje predvidenega objekta z električno energijo, bo treba zgraditi NN kablovod, ki se priključi obstoječo električno omarico stanovanjske hiše. Padavinske odpadne vode bodo dovajane v predvideno padavinsko kanalizacijo, z iztokom na predvideno ponikovalnico zahodno od predvidenega objekta. Za 6 mesečno skladiščenje gnojevke je treba zagotoviti 1200 m3 velik skladiščni prostor – skupni volumen obeh predvidenih jam za skladiščenje gnojevke. Jami morata biti vodotesni in kislinoodporni. Dno gnojne jame mora biti izvedeno min. 2 m nad najvišjim nivojem podtalne vode.
5. člen
(rešitve načrtovanih objektov in površin)
Načrtovana je gradnja novega hleva ter legalizacija in podaljšanje koritastih silosov. Predvidena je tudi gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, komunalne in energetske) opisanih v 4. členu in IV. poglavju. Dopustno je postavljanje enostavnih in nezahtevnih objektov (pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov).
6. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
HLEV
− horizontalne dimenzije:
− 29,0 m x 36,9 m;
− odstopanja: ±1 m – vendar ne proti severni parcelni meji – razen s soglasjem mejaša;
− etažnost: pritličen z dvema jamama za skladiščenje gnojevke ter delno izkoriščenim podstrešjem;
− višina: 11,2 m ±0,5m
− nulta kota: ca. 260 nmv ±0,2 m;
− tloris objekta: podolgovata pravokotna oblika
− streha:
− dvokapnica z naklonom 25°;
− krita z okolju prijazno temno pločevinasto toplotno izolirano kritino, oz. drugo temno kritino;
− smer slemena: paralelno z daljšo stranico, ca. Severovzhod jugozahod;
− lega:
− razvidna iz kartografskega dela OPPN;
− odstopanja: ±1 m – vendar ne proti severni parcelni meji – razen s soglasjem mejaša.
KORITASTI SILOSI
− legalizacija: 30,0 m x 16,0 m;
− novogradnja: 20,0 m x 16,0 m;
− odstopanja: ±1 m v smeri daljše stranice;
− višina: do max. 2 m
− odstopanja: ±1 m v smeri daljše stranice.
IV. ZASNOVE PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV
GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN
GRAJENO JAVNO DOBRO
Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture
7. člen
(cestni priključek)
Območje OPPN bo preko obstoječe dovozne ceste prometno navezano na javno pot JP 777160 Od doma krajanov I in poreko nje podrejeno na lokalno cesto LC 276030 Ul. Talcev od Kidričeve c. do Mejne ul. – Uskoška ulica od Mejne do Rogoze.
8. člen
(notranja prometna ureditev)
Znotraj območja hleva se uredijo vozne in manipulativne površine.
Površine se zasnujejo tako, da je zagotovljena prevoznost merodajnih vozil določenih skladno s predvideno dejavnostjo ter prevoznost intervencijskih in dostavnih vozil. Vse prometne površine morajo biti primerno utrjene.
Pogoji za komunalno in energetsko urejanje
9. člen
(vodooskrba)
Za priključitev predvidenega objekta bo treba izvesti vodovodni priključek na obstoječi javni vodovodni cevovod PE HD 90 z izgradnjo jaška in vgradnjo kombiniranega vodomera v neposredni bližini javnega cevovoda.
Vodovodno omrežje je na širšem območju dobro pretočno, tako da za porabnika zagotavlja zadostne potrebne količine vode vključno s požarno varnostjo.
10. člen
(odvajanje odpadnih voda)
Treba je predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda.
Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je treba pridobiti atest o vodotesnosti.
Komunalna kanalizacija
Za potrebe odvajanja odpadnih voda iz tehničnega dela (sanitarije,
prha, zbiralnica mleka, pisarna, molzišče) novo zgrajenega hleva bo treba zgraditi komunalno kanalizacijo, ter jo priključiti na nepretočno greznico oz. predvideno malo čistilno napravo.
Čista voda iz male čistilne naprave se bo odvajala v predvideno ponikovalnico.
Padavinska kanalizacija
Čiste padavinske vode iz strešine predvidenega objekta je treba odvajati v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v kapnico za rezervo požarne vode. Odvečna padavinska voda se nato preko preliva naveže na predvideno ponikovalnico zahodno od predvidenega objekta.
Odpadne padavinske vode iz manipulativnih površin je treba voditi v predvideno ponikovalnico preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj.
Odgnojevanje in skladiščenje živinskih gnojil
Za 6 mesečno skladiščenje gnojevke je treba zagotoviti 1200 m3 velik skladiščni prostor – skupni volumen obeh predvidenih jam za skladiščenje gnojevke. Jami morata biti vodotesni in kislinoodporni.
Dno gnojne jame mora biti izvedeno min. 2 m nad najvišjim nivojem podtalne vode. Dno in stene jam za zbiranje gnojevke se mora redno pregledovati in sicer ob vsakokratnem praznjenju (voden dnevnik pregledov). Morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane.
11. člen
(elektrooskrba)
Za napajanje obravnavanega območja z električno energijo bo predvideni hlev treba navezati na obstoječi NN omrežje preko NN kabelskega voda, ki se priključi na obstoječo električno omarico stanovanjske hiše.
12. člen
(ogrevanje)
Pisarniški del prostorov v predvidenem objektu se bo ogreval na električno energijo.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVAN JE OKOLJA,
NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
13. člen
(vpliv na okolje)
Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.
14. člen
(varstvo pred hrupom)
Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.
Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
Gradbišče lahko le v dnevnem času med 7.00 in 19.00.
15. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
Območje občine spada po Uredbi o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka v II. stopnjo onesnaženosti.
Objekt, oz. hlev kot celota, mora biti po svoji dejavnosti ekološko čist, koncentracija smradu,ki se sprošča v okolje, pri takem sistemu pa ne sme biti velika, oz. mora biti zaradi zračnosti in velikosti hleva-kapaciteti zraka, minimalna. Nekaj več smradu se lahko sprosti ob mešanju in črpanju gnojevke in gnojnice ter odvozu gnojevke in gnoja na travniške in njivske površine – 2x letno.
Prezračevanje prostorov mora biti primerno in glede na namensko uporabo ustrezno urejeno – naravno in trajno vzgonsko.
Prezračevanje se izvede tako, da se hladni zrak dovaja preko vetrnih zaves - mrež, ki preprečuje direktni udar hladnega zraka do živali, oz. preko nameščenih podokenskih zračnih odprtin, ali izpod kapi strehe ter z odvodom toplega zraka preko slemenskega zračnika po celotni dolžini hleva.
V izogib onesnaženju zraka je treba objekt ogrevati na okoljsko neoporečne energente.
V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.
Treba je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.
16. člen
(varstvo pred onesnaževanjem podtalnice)
Območje OPPN-ja se nahaja v ožjem območju z oznako »VVO II« zalog pitne vode po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. RS, št. 24/07, 32/11).
Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so:
- komunalne odpadne vode,
- padavinske vode,
- tehnološke vode (gnojevka).
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
- treba je izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda;
- padavinske vode je treba voditi v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v kapnico za rezervo požarne vode in nato preko preliva v predvideno ponikovalnico, ki mora biti locirana izven manipulativnih površin ter površin, kjer se vrši črpanje in pretovor gnojevke;
- odpadne padavinske vode iz manipulativnih površin je treba voditi v predvideno ponikovalnico preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj;
- komunalne odpadne vode iz tehničnega dela objekta je treba voditi v predvideno nepretočno greznico, oz na malo čistilno napravo z iztokom v predvideno ponikovalnico;
- gnojevko je treba odvajati v za to posebej pripravljeni gnojni jami, ki morata biti vodotesni in kislinoodporni;
- silosi morajo biti izvedeni vodotesno in kislinoodporno;
- izkopi niso dovoljeni, če niso izdelani več kakor 2m nad najvišjo gladino podzemne vode;
- dno gnojišča, zbiralnika gnojnice in gnojevke ali hlevskega izpusta mora biti najmanj 2 m nad najvišjo gladino podzemne - dno in stene jam za zbiranje gnojevke se morajo redno pregledovati in sicer ob vsakokratnem praznjenju (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane;
- betoniranje je treba izvajati v suhem vremenu in s tem preprečiti spiranje premazov opažev, enako velja za dela v času asfaltiranja površin;
- zunanje površine ob objektih je treba tlakovati in obrobiti z robniki;
- dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 meter nad najvišjo gladino podzemne vode;
- pri gradnji se ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
- odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
- izvajalec gradbenih del mora izdelati projekt ureditve gradbišča, iz katerega bodo razvidne pozicije gradbiščne ograje, transportnih poti, pisarn, sanitarij in garderob, skladišč, deponij materiala, popis gradbene mehanizacije, podatki o komunalnih priključkih, načinu črpanja morebitne vode iz gradbene jame, predvideno ravnanje z odpadki in nevarnimi odpadki, ki bodo nastajali na območju gradbišča in predvidene vrste in količine ter način skladiščenja nevarnih snovi oz. kemikalij, ki se bodo nahajale na območju gradbišča.
- skladiščenje nevarnih snovi in kemikalij, ki se uporabljajo pri gradnji in ki so kot nevarne opredeljene skladno z določili Zakona o kemikalijah, mora ustrezati veljavnim normativom, da se preprečijo škodljivi vplivi na podtalnico in okolje.
- izvajalec gradbenih del mora med drugim zagotoviti, da so na območju gradbišča (izven gradbene jame) skladiščene najmanjše možne količine nevarnih snovi oz. kemikalij, ki se pri gradnji uporabljajo, čim krajši čas.
- zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje teh snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla, poleg tega pa mora ta skladiščni prostor biti zaščiten pred atmosferskimi vplivi, preprečen pa mora biti tudi dostop nepooblaščenim osebam.
- za skladiščenje nevarnih snovi oz. kemikalij je treba uporabljati originalno embalažo, posode za skladiščenje pa morajo biti zaprte in ustrezno označene (oznaka nevarnosti).
- vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;
- na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
- vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela (kot npr. menjava olja) na gradbenih strojih morajo potekati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah, le izjemoma na območju gradbišča na za to vnaprej predvideni in za naftne derivate neprepustno utrjeni površini oziroma zavarovani tako, da je preprečen izliv naftnih derivatov v tla.
Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je treba izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva in na vnaprej določenih in ustrezno pripravljenih mestih. Točenje goriva in olja iz sodov ni dopustno;
- ob večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr.:v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in
nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske
plasti;
- prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);
- v času gradnje je treba zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali dela izven območja posega;
- za primer dogodkov, kot je npr. razlitje oz. onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz gradbenih/vrtalnih strojev ali transportnih vozil) ali z neznanimi tekočinami, mora biti pripravljen poslovnik (pravilnik, načrt ravnanja) za takojšnje ukrepanje;
- v primeru razlitja naftnih derivatov na površini je treba onesnaženje takoj omejiti, kontaminirano zemljino odstraniti in jo neškodljivo deponirati, obenem pa je treba takoj oz. čim prej izdelati analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene inštitucije. Na osnovi analize materiala je treba kontaminirano zemljino predati v nadaljnjo oskrbo za to dejavnost registriranemu zbiralcu, ki je evidentiran pri ARSO kot zbiralec teh odpadkov;
- izvajalec gradbenih del mora zagotoviti ustrezna adsorbcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov (ali drugih kemikalij), ki morajo biti uskladiščena na območju gradbišča;
ta sredstva naj bodo takoj dostopna.
- vodja gradbišča oz. druga pooblaščena oseba mora o tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo policijo, center za obveščanje, gasilce, upravljavec javnega vodovoda, inšpekcijske službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja, na osnovi tega pa se po potrebi sprejme dodatne ukrepe za sanacijo onesnaženja.
17. člen
(varovanje tal)
Med gradnjo je treba:
− posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
− z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;
− posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;
− na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;
− na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih
površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.
18. člen
(odpadki)
Komunalne odpadke je treba zbirati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Miklavž na Dravskem polju (MUV 4/2007).
Investitor, ki naroči graditev objekta mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Če hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike.
Med drugim je nevarne odpadke treba zbirati ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki). Določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča (izven gradbene jame) za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla.
Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO
PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
19. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z
varstvom pred požarom)
Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje s projektnim pospeškom tal 0,10 g) zato je treba temu primerno predvideti način gradnje.
V objektih, ki so določeni s predpisi, je treba zgraditi zaklonišča, v ostalih objektih je treba zagotoviti ojačitev prve plošče.
Območje urejanja ne leži na plazovitem, ali erozivnem območju in ni nevarnosti visoke podtalnice.
Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba izdelati študijo požarne varnosti, za druge mora doseganje predpisov ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne varnosti, ki je del PGD dokumentacije.
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji:
− treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja,
− zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo,
− treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje:
− požarno vodo bo treba zagotoviti iz obstoječega vodovodnega omrežja, ki je na širšem območju dobro pretočno, tako da za porabnika zagotavlja zadostne potrebne količine vode vključno s požarno varnostjo.
− treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
− zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov,
− dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,
− treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah:
dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo.
VII. ETAPNOST
20. člen
(etapnost)
Prostorske ureditve, načrtovane s tem OPPN, se izvedejo v celoti v eni etapi.
VIII. ODSTOPANJA
21. člen
(odstopanja)
Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem prostorskim aktom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITOR JEV
22. člen
(obveznosti izgradnje komunalne opreme)
Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo ter prometno infrastrukturo, kot je načrtovana s tem OPPN ali z občino pred izdajo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o opremljanju.
X. Končne določbe
23. člen
(vpogled OPP N)
OPPN je na vpogled na sedežu Občine Miklavž na Dravskem polju.
24. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati osem dni po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Številka: 3529-1/2011
Datum: 8. november 2012
Župan
Občine Miklavž na Dravskem polju
Leo Kremžar, univ. dipl. nov., s. r.